M ihelsberška k u ltu ra p rih a ja na tem elju stratig rafsk ih podatkov najdišča na G oldbergu m ed rösensko in altheim sko kulturo. Za sedaj je pa še m alo ra z ­ iskana. N ajm očneje zastopana je za sedaj altheim ska k u ltu rn a skupina. Po najdišču na G oldbergu so naselbine te skupine im ele skupine kolib šotoraste oblike, ki so bile združene v večje vasi. P rebivalci so se pa bavili z lovom in s poljedelstvom . Tipična m aterialn a k u ltu ra obsega n e k a j posebnih keram ičnih oblik in kam eno orodje, m ed katerim so zopet tu d i srpi. Začetek altheim ske skupine bo po m nenju av to rjev padel na konec polne neolitične dobe. Y Riesu je najdena tu d i k u ltu rn a skupina zvončastih čaš, vendar pa ni izrazita, m edtem ko so n ek atere druge k u ltu rn e skupine zastopane le s kakim keram ičnim fragm entom , često med drugim k u ltu rn im inventarjem . G robovi zgodnje bronaste dobe so pa p rek rili naselbine zvončaste čaše, tako da ni vedno jasno, ali ta k i grobovi mogoče ne prip ad ajo sam i k u ltu rn i skupini zvon­ častih čaš. V endar je pa glede na grobni inventar to dokaj dvomljivo. Josip Korošec M a x Hundt, Das karolingische R e i h e n g r ä b e r f e 1 d von Felkendorf-Kleetzhöfe im Landkreis Kulmbach (Die Plausen- burg, Schriften für H eim atsforschung und K ulturpflege in O stfranken, B and 6), K ulm bach 1953, 168 str., 8 slik, več risb v tekstu in 1 plan. Med edicijam i, ki jih izd aja društvo » P rijateljev Plausenburga« je k o t šesti zvezek izšla m onografija grobišča v Felkendorfu, k i jo je napisal nje razisko­ valec M ax H undt. Grobišče je bilo raziskovano, potem ko je bilo pri g rad n ji ceste slučajno odkrito, že 1936. leta. K ljub tem u pa, da je za objavo bila m ono­ g ra fija p rip ra v lje n a že 1938. leta, ni bila p rej n atisn jen a zaradi avtorjevega političnega zadržanja, k ak o r sam trdi. G robišče v Felkendorfu spada v vrsto m anjših grobišč z grobovi v v rstah in relativno skrom nim i pridevki. K ljub tem u pa im am o tu n ekaj zanim ivosti, ki jih je potrebno omeniti. T ak prim er p red stav ljajo n. pr. sami grobovi, ki so podobno k ak o r pri nas na Bledu včasih delno vkopani v skalnata tla in obdani s kam nitnim i ploščami, podobno kak o r je tudi p ri n ek a te rih naših dalm atinskih nekropolah zgodnjega sred n jeg a veka. Posam ezni grobovi so bili tudi nekoliko globlje, od 40 do 75 cm globoko vsekani v skalo, vendar samo za posam ezne dele telesa, najv ečk rat za glavo, m edtem ko je ostali del telesa bil vkopan v gram oz, k e r se je tam skala nehala. O snovna o rien tacija skeletov je bila od zahoda proti vzhodu. A vtor sklepa tudi, da so posam ezni skeleti ležali na deski, pri n e k a te rih je pa mogel ugotoviti poogljeni les, ki ga tolm ači kot ostanke ritu aln eg a ognja pred pokopom itd. Od pridevkov so se našle le okrasne igle, obsenčni obročki s S-petljo ali pa brez n je, zapone, n ek a j steklenih biserov, noži, kresilo, n ek aj prstanov in dva ključa. A vtor je podal zelo obširno in natančno potek izkopavanj, način dela te r p rik lju č il svojem u poročilu tudi razne analize m ateriala in zemlje. Posebno zanim iv je pa njegov način p o d ajan ja in njegov poskus dokum entacije, k i se, čeprav kaže, da avtor ni arheolog v pravem pom enu besede, nekako ne sklada z njegovo izjavo, da delo ni moglo biti tiskano v času H itlerjevega režim a. Na sploh pa to delo meče neko čudno luč na arheološko vedo. C ilj avtorjevega dela, k a r tudi sam priznava, je b il ovreči obstoječe hipo­ teze o b iv a n ju Slovanov v severovzhodnem delu B avarske. Po njegovem m n en ju m ajhno število Slovanov tu ni moglo sprem eniti sliko germ anskega prebivalstva, kot je niso mogle sprem eniti ciganske naselbine K ulm bach-bayretskih m ejn ih grofov, ali pa kak o r je ni m ogla sprem eniti doselitev H ugenotov (str. 122). K olikor so sploh Slovani sem dospeli, so bili ali v ojni u jetn ik i, ali pa poljedelci, ki so se pa naglo asim ilirali s tam kajšnjim i p rebivalci (str. 125). Ne glede na vprašanje, ali je grobišče v F elkendorfu slovansko ali g er­ m ansko, k er imamo na eni stran i tu k a j predm ete, ki se m orejo po današnjem sta n ju znanosti označiti kot slovanski (S-obročki, kresilo in n ek ateri drugi m om enti), m edtem ko so drugi danes popolnom a tu ji slovanskim k ulturam (igle in n e k a te ri stekleni biseri), ali pa so za kakršno koli opredeljevanje atipični, k ak o r n. pr. noži, je zanimiv av to rjev način dokazovanja. Predvsem sm atra, da je zgrešeno iskati analogije v istočasnih grobiščih TUrinške in v Vzhodni N em čiji, k e r so ta grobišča označena kot slovanska. Za to av to r ne išče analogij niti v Češkoslovaški, ki mu je bila najbližja, tem več se n aslan ja le na kasno inero- vinška in zgodnje karolinška, čisto germ anska grobišča. Im el je nam en dokazati, da je to grobišče, kakor tudi vsa podobna, čisto germ ansko, ne pa, kakor so jib razni slavom ani in slavofili pripisovali Slovanom. K jer pa a v to rju zm anjka arheološko gradivo, se zelo rad zateka k politični zgodovini in celo k etnografiji, ali pa tudi k »Heldensagen«, ki bodo po avtorjevem m nenju popolnom a razjasnili in tu d i ovrgli slavofilski »W issenschaftlichen Schneeballsystem «, kakor ga na nekem m estu im enuje (str. 64). Ni čudno, da so tudi sklepi tem u prim erni. Vze­ mimo samo n ek aj prim erov. V novem grobišču je bilo najdenih največ nožev. N ekateri tam k ajšn ji lokalni zgodovinarji, kak o r p ravi avtor, so nože v grobovih im eli za slovansko k arakteristiko. Res je, da imamo nože tudi drugod in danes sploh ne sodijo m ed objekte, k i bi jih mogli kakorkoli bodisi etnično ali pa glede n a izvor tega orodja, s pridom uporabiti za opredeljevanje. Avtor je pa n asp ro t­ nega m nenja. K er so se našli noži tudi v m erovinških grobovih, sodi, da m orajo tudi ti iz Felkendorfa biti germ anski. V endar se ne zadovoljuje le s to konsta­ tacijo. S »Heldensage« in tu d i iz »Heldenbucha« tolm ači take nože kot orožje za m etanje. Pri tem pa skuša n a jti tudi tipološke posam eznosti, ki naj bi po­ trje v a le to gledišče. Kot ta k n a j bi služil k ra te k ročaj, ki po avtorjevem m nenju om ejuje njegovo uporabo kot orodja (razm erje m ed ročajem in listom noža je 1:2), pač pa ga omogoča kot izredno dobro orožje za m etanje. Kot dokaz, da ti noži v resnici p red sta v lja jo orožje, naj bi bilo tudi hoteno upogibanje n ek aterih tu najdenih nožev, ki se sicer ja v lja tudi na germ anskem orožju (str. 110). Med 63 najdenim i noži v Felkendorfu je imel en nož nekoliko upognjen list, eden je imel delno upognjen ročaj in tudi list, eden je imel pa popolnoma n azaj upognjen list. K er so p a najdeni noži n ajveč v ženskih in otroških gro­ bovih, tolm ači avtor to kot pozabo na nekdanjo uporabo nožev k o t orožja; in zato so d ajali nože ne le v moške, tem več tudi v ženske in otroške grobove (str. 113). Tako bi noži v grobovih predstavljali rem iniscenčen pojav izginjajoče germ anske religije. Ne glede na avtorjevo napačno tolm ačenje ročajev, ki p red stav ljajo le trn za oblogo ročaja, ne pa sam ročaj, na k aterega se je šele dala obloga, bodisi lesena, rožena ali pa koščena, ki je bila različne dolžine in tudi različne debeline, se je nož že davno p oprej u p o rab ljal kot orodje. Da je pa v posam eznih m om entih m ogel rabiti tudi kot orožje, je pa vsakom ur jasno in razum ljivo. N ikakor ga pa zaradi tega ne m orem o p rim e rja ti s saxom, samo zaradi želje, da se ugotovi njegov germ anski k ara k ter, čeprav nikdo ne osporava in tu d i ne misli, da G erm ani ne bi uporabljali in poznali nožev. Tudi upogibanje, z drugim i besedam i hoteno uničevanje nožev, ne p o trju je , da bi jih mogli tolm ačiti kot orožje. Takšno uničevanje predm etov p red devanjem v grob imamo v raznih časih in na raznih m estih, tudi v Sloveniji. T ed aj se uničuje ali p a vsaj delno k vari tako orožje k a k o r tudi orodje in celo keram ika. S tem pa n ik ak o r ne m islim dokazovati, da etnična pripadnost grobov v F elkendorfu ne bi m ogla biti germ anska. Podoben prim er je tudi s kresilom (str. 115). To kresilo, kakor sam avtor pravi, bi se moglo, k er im a slovanskim kresilom popolnom a identično obliko, samo ted aj d atirati kasno, »ako bi se p rim erjalo s sicer prim itivnim i, toda ča­ sovno poznim i slovanskim i kresili. Zato jih av to r p rim e rja z m erovinškim i kresili, ki se pa tipološko vendar zopet razlik u jejo , čeprav avtor sodi, da m ed njim i in felkendorfskim o b staja zelo velika sorodnost. Ne mislim se spuščati v problem S-obročkov, ki so tipološko veliko bolj sorodni slovanskim S-obročkom , kak o r pa vrsti tistih m erovinških, k i jih n av a ja av to r in ki v strogem pom enu besede nik ak o r ne p red sta v lja jo tipa p rav ih S-obročkov (str. 87 sl.). D okaj problem atična so tudi posam ezna av to rjev a opazovanja na sam em terenu, dalje nekatere analize in sk lep an ja na tem elju tega. Kot prim er n a j tu om enim le domnevo o sežiganju m alih živali (str. 33), ki so b a je ugotovljene šele z m ikrosposko analizo v pepelu. Ta dom neva je pač zelo problem atična, k er se p ri sežiganju nikdar kostni ostanki ne uničujejo tako, da bi se mogli ugo­ ta v lja ti le z m ikroskopsko analizo. R avno tako sklepa avtor na tem elju opa­ zovanj, da v grobovih n ajd en e zapone ne p red sta v lja jo del obleke, tem več bi naj bile del jerm enov, s katerim i so bili m rliči p rip eti na m rliške deske. Tudi ta dom neva nim a nikake stv arn e osnove, itd. Končno avtor sklepa o etnični pripadnosti tega grobišča na tem elju tabele, ki obsega 26 točk, od lege grobišča, lege grobov, k asn ejših pokopov v že ob­ stoječe grobišče, arh itek tu re grobov, m rliške deske, raznih pridevkov, itd. V saka od teh točk po avtorjevem sklepanju dokazuje, da je uporaba tega ali onega bila germ anska (str. 124). D alje tudi trdi, da je bilo vse, k a r imamo v slovanskih grobovih na nem škem vzhodu, prevzeto iz sosednjih nem ških dežel in sicer iz štirih različnih germ anskih življenjskih prostorov: iz gepidskega na Sedmo- graškem (Ogrskem) ali iz Bizanca, iz frankovskega v kasnom erovinškem in karolinškem času, iz tiirinškega in iz vikinškega p rostora (str. 125). Da bi avtor mogel čim laže povezovati analogije z m erovinškim časom, d atira felkendorfsko grobišče m ed leti 700—850, eventualno 900 (str. 116), m edtem ko n a j bi slovanske najdbe po av to rju pripadale šele XI.—XIII. stoletju (str. 67). P rem otriti kritično vse av to rjev e sklepe, je odveč. Ni tu k aj vp rašan je m e­ tode, ki je popolnoma zgrešena in bi jo lahko im enovali neznanstveno, ako ne bi zasledovala popolnoma neki drug cilj. Tudi ni v prašanje, ali etnično to grobišče pripada G erm anom ali Slovanom, ali pa obema etničnim a skupinam a hkrati, k er ni n ik ak ršen dokaz avtorjeva opomba, da Tiirinžani in F ranki na svojih gro­ biščih ne bi v tem času trpeli pokopa Slovanov, k er so še v XVII. stoletju obrtniki m orali prisegati v Vogtlandu, da v njihovih žilah ne teče > vendska« kri (str. 122). Tudi ni dalje vprašanje datacije, ki bo vsekakor veliko nižja, kakor jo postavlja avtor. Pač pa je tu nekoliko globlje vprašanje, ki pa ne sodi več na arheološko področje, k er tudi nem ška arheologija ne odobrava takega načina pisanja, čeprav je postavljeno pod nacionalno krinko. M edtem ko bi se m arsikake stvari še m ogle prenesti, je vendar tu izrazita tendencioznost in često u p o rab ljan je izrazov, ki jih prav tako m oram o imeti za tendenciozne, kakor so slavom ani. slavofili, slavom anija, Slavenverhim m elung itd. T akšne izraze nahajam o povsod tam, k je r koli bi avtor m oral n av ajati analogije slovanskega gradiva, ki ga pa v resnici tudi ne pozna, ali pa noče poznati. Ako so pa to storili drugi znan­ stveniki, so po njem zastareli ali pa sk ratk a ne čutijo germ ansko. Vzor je av to rju bil nekako D inklage, na k atereg a se tudi sklicuje in katerem u je že 1938. leta poslal svoj rokopis (str. 94). V sekakor bi bilo pa želeti, da se z znanstveno ali vsaj navidezno znanstveno literatu ro danes ne vzb u ja nacionalno sovraštvo, kakor so to delali Dinklage in Bolko von Richthofen. Tem bolj je pa čudno, da je to storil avtor, ki se nekako sam prišteva k žrtvam fašizma, k a r se pa iz razprave sam e nikakor ne vidi. Josip Korošec Alberto del Castillo Yurrita, El vaso campaniforme, M adrid 1954, 28 str., 8 tab. in 1 k arta. Med referenti, ki so govorili na IV. internacionalnem kongresu predzgodo- v in arjev in protozgodovinarjev v M adridu 1954. leta, je predaval o problem u k u ltu re zvončastih čaš A lberto del Castillo Y urrita. T em a je za nas zanim iva predvsem tudi zaradi tega, k er se problem i te k u ltu rn e skupine ja v lja jo danes tudi na našem ozem lju in jih bo potrebno zajeti z b o lj konkretnim i argum enti, kak o r se je pa to delalo doslej. Seveda pa ne gre p rim e rja ti problem atiko na Iberskem polotoku z našo. V endar pa obstajajo posam ezna gledišča in način njihovega tolm ačenja, ki bodo mogoče vplivala tudi na tolm ačenje naših problemov. A vtor opozarja, da se k u ltu rn a skupina zvončaste čaše na Iberskem pol­ otoku ne m ore prisoditi nobeni etnični skupini, n ajv eč zaradi tega, k er siste­ m atičnih raziskovanj tu ni bilo. Č eprav ne obstaja nikakršen k arak terističen tip naselbin te kulturne skupine, se vendar kot n a jb o lj tipične lahko sm atrajo naselbine, ki so v umetno n ap ra v ljen ih jam ah. Poleg tega pa obstaja tudi ozka povezava m ed nosilci te k u ltu rn e skupine in predelovalci kovin. Med keram ičnim i form am i razlik u je avtor tri osnovne tipe: i. obm orski tip, z dvem a podskupinam a, atlan tsk o in m editeransko; 2. alm eria tip in 3. k o n ti­ nentalni ali m eseta tip, ki se širi po centralnem delu Španije. O rnam entika je pri obm orskem in alm eria tipu čaš izdelana z vbodi, p ri kontinentalnem p a z vrezi. V levantinski in p iren ejsk i zoni je pa poleg vbodov tudi še vrvičasta ornam entika.