Leto UQX. št. t$J Lfvbljaaa, sreda 4. —rmitca 19)6 Ctai Dfai 1*- rr*t 4 Din 2. do 100 rat A Din SLAO. Od 100 do 800 mt * Din & red* tnsornti petit mta Dtn 4^. Popu« po dogovora, inaerata) dftTek poaelMj. — »StorenaJd Narod« r»im mesetoo v Jugoslavif) Din 12-. sb inomnstvo DtD 2» - Rokoptsi ae ne vTa^ajo UREDNIŠTVO B* CT«AVNI*TVO LJUBLJANA, Hii«njn»« aBea M*». ft. Tetefon: 81-92. SI-23. 81-94. 81-SS tn 81-90 Podrainic«: MARIBOR nini—maj ni Jr »• 3b — NOVO MJESTO, Ljubi j*n**a c. telefon It H * CELJU: oelleko UMdniitvo: 3tro«mAyerjeva ullea 1. telefon št. 66; podiutulca uprav*: Kocenovm ulica 2. telefon *L 190. — JESENICB: Ob kolodvoru 101. PoJtaa branttnlca v Ljubljani tt_ 10.351. Volitve v Atneriki: Sijajna Rooseveltova zmaga Roosevelt si je priboril 516 mandatov, njegov protikandidat Lamdon pa samo I56 New Yoth, 4# novembra. «L Včerajšnje volitve.novega predsednika Zedinjenih držav so se končale s sijajno zmago Roosevelta.r Zanj se je izreklo 44 držav s 5I6 volilnimi moimi, za republikanskega protikandldata Landona pa samo 4 države s 156 volilnimi možmL New York. 4. novembra. AA. Na pod-lagi še nepopolnih izjdov je vodil snoči ob 18. Roosevelt v 14 zveznih državah s 162 mandati, Landon pa v 6 državah s 54 mandati. Udeležba volilcev je bila tokrat rekordna. Sodijo, da je glasovalo nad 45 milijonov volilcev. Ponekod je prišlo do neredov. V Whitesbyju je bi! ubit ne ki volilec. Isto se je zgodilo tuđi v In- diani, kjer so nekega crnca tako pre-tepli, da je izdihnil. Južne države so glasovale z ogromno većino za Roosevelta. Tam je razmerje glasov 8:1 za Roosevelta. Tuđi v državi Kansas, kjer je bil Landon guverner, je dobil Rosevelt večino. Chicago. 4. novembra. AA. Predsed-nik republikanske organizacije je izja-vil, da bo Landon dobil veliko večino v Možnost splošne stavke v Zedinjenih državah Skoro ves ladijski promet onemogočen Newyork, 4. novembra.b Stavka prista-ulških delavccv je ustavihi doslej ves trgovinski proTiict na znpadni in prodreti v neposredno blizino gradu El E>scoriai, o katerem se eedaj lahko re he, da je ie prav r©sno ogrožen. Nacionalistom se bo v«ak hip poerečUo popolno obkroženje gradu, ki bo na ta način pri«i-lfen vdati »e. Na tem odeeku eo ©edaj nacionalisti oddaljeni od madridske^a ceolrp-ma Puerta el Sol le Še okoli 12 mili. Od njih pravkar zavojevani kraj Pala ie oddaljen od kon&ie postaje madrid^ke ce»tne železniee le ie dve nfljl in pol. S tem novini prodorom fašističnih čet je zasla vladna milica v nevarnost, da jo na-padejo na ^ektor|u pri Moetolesu z boka. V petih dneh, odkar je bila napovedana splosna protiofenziva vLidnih čet na v&eh frontah, eo vladni mil-cniki več izdubili kakor pa pridobiLi na terenu, ^'a^opisje glavnega mesta s čimdalje večjim poudarkom poziva prebivatetvo k obrambi Madrida na življenje in smrt. Prednje straže že v Getafe Pariš. 4. novembra b. Tukaj»n:i ParJ« Soir: doznava iz Madrida, da eo prve upor-niske čete prodrle ie do glavnega mađrid-skega letaiisča Getafe. Ker je madride-ka vlada že pred nekaj dnevi umalsn^ia vsa svoja leta'a 6 tega letaližča je bil plen uporm-§Jcih čet nezna*en. Glavni upormški oddelki so sedaj oddaljeni od kraia Getafe le Se qvp do tri niilie Sorzna poročila. INOZEMSK£ BORZE Curih. 4. novembra. Beograd 10, Pariz 20.2375, London 21.2775. Newyorfc 435.125» Bruselj 75.45. Milan 22.925. Amsterdam 235.25, Berlin 175, Dunai 77 (izplaiilo 81.30) Prte*. l5Ja Varia^m 8L76. BukareiU 3-25. državah New York, Massachussets, Vernon, Ne vadi in Vzhodni Virginiji. Ncw York. 4. novembra. AA. Po do-sedanjih vesteh si je Roosevelt priboril v zveznih državah: Alabama, Arizo-na, Arkansas, Colorado, Cunecticut, De-lavare, Florida, Georgija, Illinois, In-dinana, Kansas, Marvland, Michigan, Missuri, New Mexico, Severna Karoli-na, Severna Dakota, Ohio, Oklahama, Pensilvanija, Južna Karolina, Južna Dakota, Tenessy, Texas, Virginija, Wi-seonsin, New York, New Jerseyt Landon si je priboril največ glasov v državah Massachusets, Nebrasca, New Hamsar, Rode Island, Vernon, Ka-lifornija, Montana, Utaha, Minesota in v severnem New Yorku. Roosevelt vodi ćelo tam, kjer so bili republikanci doslej v veliki večini. V New Yorku vodi Roosevelt s 3:1, toda v Hyde parku, kjer ima svoj lovski gra-dič, je dobil 1057 glasov, Landon pa 1233 glasov. Na ulici pred tiskamo »Timesa« je bilo pol milijona ljudi, ki so vso noč ćakall na iziđe. Ker je vsega skupaj 531 predsedniŠkih volilcev, ima Roosevelt 266 mandatov večine in je torej zopet izbran za predsednika republike za na-daljnja štiri leta. Republikanski kandidat Landon je Koo-seveltu brzojaviK* Čestital k zma<*:. V svoji brw>}avni čestitki pravi, da je narod jjovo-ril in da se mora njegova volja spoštorati Svoje čestitke }e izrckel tuđi republikanski podpredsedniški kan-did«t polkovnik Frank Knox. Schuschniggova ostavka Preosttova avstrifske vlade Dunaj, 4. novembra. AA. Ob 1.30 po- noči je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Zvezni kaneler Schuschnigg je podal včeraj predsedniku Miklasu ostavko. Zvezni predsednik je ostavko sprejel in istočasno imenoval Schuschnigga za zveznega kanelerja ter na njegov pred-log glavnega poveljnika milice divizij-skega generala Ludvika Hilgerta za podkancierja, svetnika zveznega sodi* šča dr. Adolfa Pilza za pravosodnega ministra, dr. Pernterja za prosvetnega ministra, dvornega svetnika dr. Jožefa Rescha za socialnega ministra, viSjega svetnika dunajske občine Eudolfa Hof-maverja za finančnega ministra, Petra Mandorferja za kmetijskega ministra, rednega vseučiliškega profesor ja dr. Wilhelma Tauherja za trgovinskega ministra. Vojno ministrstvo bo vodil kaneler dr. Schuschnigg. Predsednik je nadalje imenoval poslanika v Budimpešti Neustatter-Sturmerja za ministra brez portfelja. Tuđi dr. Edmond Gleise-Hor-stenau ostane nadalje minister brez portfelja. Prvi bo najbrže prevzel no-tranje ministrstvo, drugi pa posle no-tranje državne uprave. Đr. Stojadinović v Sofiji Razgovor m |wredsednikot« bolgarske vlade KjusMvattovim Sofija, 4. novembra. AA. Predsednik vlade dr. Stojadinović je priapel suoči ob 21. v spremjstvii predfiednika bolgarske vlade Kjuseivanova, poslanika Momčila JuriSi-ća ter kabinet.nih šefov Gašića in Protiča v Sofijo z dvornim vlakom, kl mu ga. je dal na ra2qx>lag-o kralj Boris. Na postaji so dr. Stojadinovića apre-jeli svetink jugroelovenskegra poslanidtva dr. Božović in oeobje jugoslovesakega po-slajiižtva^ jugraloveoski vojaSki atafte Sokolović, poslanik! držav T^aiirj^viV^ zveze in Male antante, anardal dvora general Panav, većje število aktivnih in bivftih ministrov, vidji uradniki zunanjega mini-strertva ter zaatopaiiki bolgurskih in tu jih listov. Dvorni vlak je oatal na sofijski postaji 15 minut. Med tem časom se je dr. Stojadinović razgovaxjal v dvorni ćakal-nid a predatavmki držav Balkanske zveze is Male aLj\ts*nt* in & prisotnlnoi člani bolgarske vlada. Dr. Stojadinovića so spremljaU v dvor-nem vlaku do otnejne postaje Dragoman predsednik bolganke vlade in zunanji mi-niater KjtLseivanov ter ^u^oalovenski poslanik Momčilo Pur«ić. Draginja na živilskem trgu Jajca že đolgo nlso bila tako dra^a kakor so zdaj Ljubijanfli 4. novembra-Ko naše gospodin je mislijo na ceoe na živilskem trgu, mislijo vselej na draginjo. Vcasih je ta draginja le namišljena, toda pogosto je resnična. Tako so tuđi zidaj ne-katare vrste živil v resnici drage, Tendar pa ni posebnih sprememb od zadnjih tednov. Zdaj je pač še jesenska sezona in na cene predvsem vpliva letošnji pridelefc. Nekateri so se posebno bali, da se bo po-dražila zelenjava zaredi snega. Toda sneg je bil prehoden ter zaradi njega ni posebno trpela zelenjava Xa sadnem trgu tuđi še ni posebnih spremevnb- Grozdja je še vedno dovolj. NTa iKišem trgu se letos sploh ni poznalo, da ie bila slaba triiitpv v nalih vino*4radih, ker je bil tem večji dovoz iz južnih kxa- jev. Seveda bi bilo ijrozdj-e najbrž nekoliko cenejše, če bi bilo dovolj tuđi domaćega, vendflr bi cene ne bile mnogo niije. Zdaj je še ve-dno od 5 Din naprej kg. Naj-več ga je po 6 Din, posebno lepo je pa tu* dj po 10 Din- Med sadjem je »daj največ koštanja. domačeqa, pa tuđi res žlabtnega goriške^a in štajersŠcege. Cene so relo raz-lične, in sicer od 2, 4. do 10 Din Kter. Tuđi na kmeckem sadnem in ne !e stainem trgu je naprodaj največ koštanja. Daoes je bilo tuđi nenavadno cnnogo orohorlh jedre, res lepdh, po 20 Don kg. JaboHca so v spdošnem od 3 do 4 Din naprej. 2ivUski trg je bil prejžnic teone nekaj časa brez gob. Jurčkov ni bi'o več, pa5 pa je tedaj raslo že dovolj mrmrovnic, predvsem sivk. ki jih pa ni smel nohče proda-ja ti. Ne vetno si T«zk>žiti, zakaj ne. sa i so iih prodajali do letos vsako leto neovirano Kjnetice so bile ogorčene, pa tuđi sospo-dinjc 9O se ježile. Končno se Je pa moralo ukloniti tržno nadzorstvo, ker so prodajal-ke n—topile aloteo. Zdaj je »pet dov^i] gob, Največ je &ivk, ki so pa prte ej drai-jc kakor prejšnja leta in sicer so po 2o0 Din iiter, ker ne raslo posebno. Lisice pa prodaja jo po 2 Din iiter. Na zclenjadnem trgu je dovolj zeJenja-ve. Prevladujejo se vedno zeljnate glave, ki so v splošnem po ddnarju komad, in en-divija, ki je povprečno po 3 glave za dinar. Željne te glave so na debelo seveda cenejše. Danes so iih prodajali na Sv. Petra nasipu po 30 do 60 par. Na zelenjadnem trgu je že ourtovilec, in sicer po 1-50 Din tnerica, čeprav ga ni mnogo. Zelo nvaio je paradižnik«, ki bi ga bilo še precej. če bi ne zapadel tako nenadno sneg. Prodaja- jo ga do 6 Din kg, dooim je bil med se-zooo ćelo po dinar ju. ICrompir je na drob-no 2 i^ 173 Din, na debelo so ga pa dane« ponujali najlepšeg* po 75 par kg. Cena jaje še vedno narašča kakor v vojni. 2e doigo vj^to let jajca nišo bila tiko draga. Najlepša so povprečno po 1-25 Din kf*nad, povprečna cena je pa 2 komada 2.25 Din. Pri večjem odjemu so cene le malo nižje, n. pr. 10 komadov 9 Din-Prodajajo tuđi v apno vložena jajca, in sicer po dinarju komad. Kljub tej neza-slišani draginji gospodin je precej posega-jo po jajcin, najbrž v neraalem strahu, da bo cena še poskočila. Vprašanje je res, po čem bodo ptodejaii jajca ob božicu, ko bo večji konzum in manjša »produkcija«. V splošnern nespreenenjene so pa cene mleč-r*ih izdelkov in mesa. ,X C~.' » v=f' -t» :.v.'-r/ 'X>—/(>,V—' 'JO—. 'V.\-t» J.vN—i i :O>—' .-> ^—• ix> Postani I« ostani o uf;telj>tvo, ako ho v nefarnoMi obstanek naše narodne driave, prvo na braniku za kralja m domovino«. Nove obeinske uprave prevzele posle Obfin-ke uprave, izvo'j^ne dne 25. okt*-lira, pre>/omai« te dni ohtin>kc po^lfk. S« to vcfinoina norj Ijrdje, k» f»odo s •▼ojim de-|i»m »<*le morali pokazati, k«j zb*J°. Nade-janio se, da bodo **i, ne g'ede na »trankar-sko pripadnost, ve*tno izpolnjcvali preTsei« doižnosti in «e popo^ncunji pc»svetili deln 1a blagnr zanpane jim obfine in njenega pre-bivalstva. Liepo šterilo ie ob^in, kjer Je, oh-finska uprava v rokali na^ih prijate^v. Prepričani *mo. da bodo ti naši prijatelji upravljali oMine po svojih najboljših m*S«h kot moije, ki jim j© pri »rco ne same bU-cor in napredefc domaće ol>eine in tt]ea«ga prebivalstva. marveč tuđi bla^or in TeJifJji* širše domovine Jugoslavije. >led temi ob^-nami je tuđi Straži**©, kjer Im» novi i upao g. Križnar danes prevzel »Minske posle. Predaja poslom se bo ixvriMa ▼ novem ob^in^kem loka'u, ki ga je dal na raipola«© K. Upaik in kamor &e je morala obćin*ka pisaru« preseliti po višjem nalo^«. Kaj ie narod Dr. Maekovo gladilo »Ilrvatski daernikc fl še na »Todnem m«**tu o nalogah •edamjet* pokolenja in obHeiuje pojem n*reslih, »edanjlk in bodoeih pokolenj. Narod torej me ******* »amo iivi, marref indi mrtvi, kak«r tmni oni, ki »• še ni«o rodi»i. Tvorij« ga vmrli, ki bo vekov veke u«trarjalj in iiobPkeraK narod, ki iive v narodu in t njegovi iivi in ki ne pu«te iivim, da bi opropastili de-movino. Konfno ga trorijo tndi bode*J njegovi eiani, ker je narod neprestano nada-ljevanje pokolenj. ki prehajajo drnga t dni-go tako, da samo vsa skupaj trorijo narode O Zvezi hmetshlh fanUrv in dehUt Srdita časopisna kanonada, ki so }** tm-čeli nekateri slovenski listi proti Zvvtt kmetskih fantov in deklet, je znak dobe. ¥ kat eri živimo in trpimo. Kaj je prav za prav tu Zveza ZM&rmMtaT Dosedaj ji ni mogel še nihče očitati mšč slabe ga, nič napačnega. ražen da j€ budit* in bodrila kmetsko mladino k 5amoz«v«r« in k samostojnosti, da je prispevala k dirtgu naše izobrazbe toliko, kolikor maiokatera druga kulturna organizacija, ker je duh t* organizacije najbliže slovenski vaši in kmet' ski dušt. Saj so na vodilnih mestih skormj izključno sami kmetski fantje in dektetn; pri tem delu pa nesebično sodelujt tuđi izobraženstvo, ki vidi v njem izživljanje tu uveljavljanje najviijih narodovih vrednoi. Sikdar se še ni zgodilo, dm bi Zveza kmetskih fantov in deklet kot organizacija sama ali po svojih poobtaJbčenlh predstavnikih n#-pađala katerokofi drugo kulturno organizacijo. V 12 leinern obsfoja ni Zveza zagreBIm takega koraka, ker se zaveda, da )e vsako kulturno delo pozitivna vrednota za narod, čeprav se posameznik aii skupina posamei-nikov v celoti ne strinja z njim. Čeprav pm je kulturna organizacija, nima pravice, zabraniti aii kratiti svojim članom častnfk državijanskih pravic. Te pravice so jim za-gotovljene z zakonom in ni nikjer rečeno, da je kdo zaradi Članstva pri tem ali onem društvu oropan teh pravic. Če namreč kdo v društvu vest no opravlja svojo na/ogo, se nima društvo pravice vtikati v njegove privatne zadeve. Kako in kdo bi obsojal du~ kovnika, ki na podlagi evangelija uči tamo odpuščanje, če kot zasebnik iztoii in z I*-vribo prisili k plačilu svojega doiinika, Kdo mu bo kratil to pravico? — Nihče, ker je nihče kratiti ne srne. če pri Zvezi kmetskih fantov in deklet kak član — kot zasebnik — vabi svoje to-variie — kot zasebnike in svoje prijatelj* — v tako ali tako politično delo, kdo Jim more to zabraniti?! AH je zaradi dela po-sameznika Zveza politična? Poglejmo primere: člant in funkdjonarjt rimsko-katolilke cerkve so pripadnikt raznih političnih strank. Komu je doslej ie podlo na umt da bi zato imenoval Cerkev jerzesko, centrumasko ali popolartko? Kmet je kmet in vas je vas in Zveza kmetskih fantov in deklet je vmika. kakor je cerkev vesoljna — brat politike in tuđi — ktjub politika Kaj se bo zgodilo? vprm iujejo nekateri listi, če immjo kaj časti, nm dajo na hlinjeno vpraianje vsaj poiten od govor. Stran 2 »SI/OTSN8V1 ffA**^^ ' • novembra !<**?. Stsv. 253 W.SIHW : rpvgmalionl DanM premtera v KINU tNtONU Jtnny J«ft lm Gosta* CMaflptos I obsodba o polnod Najvlšja kazea 4 masec« itritga ispeta — rat •»■» Uealh — CHaiteval** ofltslaost |« bila prOUui Ljubljana, 4. novembra* Včerag sinu objavili vsebino obtožnice proti 17 večiui>uia mladim ljudem. ki so bUi v zvezi 1 vellkimi Uitvuiajiii v znao ih ljubljanskih trgovinnJb Zaltfl ni Tvrsevi ©e-6ti in Pezdir v Gradišću. Dt-janski tatovi *o bili štirje mladi pomoćnik i v teh dveo tr^ovinah in sicer P. Hugo in N\ Karei pri Zalti ter Z. Zvonimir in A. Iv:ui pri Pezdir-ju. Ostali so bili deloma zapeljiv-ci in na-snovatelji k t*tv;rwun deloona pa r.ifcpeče-valci ali kupovalei ukradenoga blaga. »STROKOVNJAK« JE MANJKAL Državni loži Uh: tir. Ftill&vher je z \so vestnostjo šestavil obtožnieo in po tej je Žlo za družbo faiitov, ki so se preini^'jeno organizirali v drziio latinsko tolpo. V teku ©bravnave. ki je trajala z dverna odmoro-ma od pol 9. ure zjutraj do pol 1. ure ponori, se je izkazalu, da ni bilo tako hinio. Kes je 3prvu vse kazalo, da so sodniki malena **eriata s predsolnlkom 8. o. s. Iranom Brelihom in prisodnikonia 6. o. s. Ko* balom in GoreČ-anom dobili predse na. treb zatožnih klopeh organizirano tatin-gko tolpo. Državni tožilec je pač tako sklepal po indicSi. Gotovo je tuđi. da bi 60 oko-li jedra teh mladih tatov ztrrala »da« soma tolpa re& poklionili tatov in roj nih zločincev, ki bi po na-črtu plenili pri ZaJ-ti in Pezdirju. Toda tatovi so bili nekako bolj >prilo/nostni«, prav nerorlno so razpe-Čavali ukradeno bkuro in ko se je njih po-9el TazvH nekoliko nad *vs;ikdanji« obseg, so jih oblasti razkrinkale. poiovile in fcapr-\e. Tatvine &o proti koneu tatinske kariere trod sodnike bi mordft prifcli ^eJe da-nns leto. toda ne 9 13. temveč s 100 soob-tožemi. K Zalti in Pezdirju bi pe pridružile 3e kake tr! ali štiri toke sorte ljubljanskih trgovin. ki £e Uro-z pomislekn znupajo svojim uslužlionrcMn. in -iktHJe ne bi bilo samo 50.000 Din pri Zalti in okoli 0000 Din pri P**z«lirjn. temvet* bi vtote dosezale sto-tisoče. Hvala Rogu. tako daleč ni prišlo. Dolsra r.i7pi!U'» jp blln tajna zaradi treh mladolefnih obtožcnvev. Polnoletni w) z o-Citnim vonpijem sojrlašnli s pre^IIofrorn o t^jtii raspravi. PenatiKi drarana se je \ir-praznila. «tevilni firboi ^0 odSli. ojtfAli aO wmo stafs: nekaferih nbto^enc^v in pri^«, 6 hraniWv in r-n popisni porobevsl(*!. KAKO SO JIH RAZKR1NKALI P. Jogko naj bi Ml po obtcžnici duhovni ▼odja tatin&ke družbe. Ta rkličan za rodstvo kake gtmg-srerake tolpe Totla Se pri n}em se je iskazalo, da je pac* izkori^til priliko in se je zdrnžil s [KvmoČDikoro Karlom pri Zalti in s poniornikom Zvonhnirjern pri Pez^lirju. ki sta že pred »sodelovanjem* z .Točkom v tr^ovinah kra/lla. P. je ma^čevalen clovek in ko je Knrel cnlpoveilal xlolxive*. mu je fcačel proziti. da jra bo nvadil. P;6al mu je "froziln^ pisma kakor tuđi trgovcu Zalti. Temu je tiporočil 7 anonimnim piemofn prav naivno dn mu bo i«da1 tatove, ki kr»-đejo v trsrovini. če mu pofflje nagrado 10 tfsoff Dm. d. ZaltA je *&}* t^iiaj pontfil po-7OTTT! r\n -sroje ljn<1i. Tatove 90 pa polorili mnosro porne.ie. in sicpt prve ti«te tt. t(f?o-rin« Tvan.i Pe7/1ifjf(. 5 ?hn*»r pa sia bilfl ra^knnk.iTn \vA\ Hn«ro nr Kirp'i pri 7j&\\\. SADOVT MODERNE DOBE O. Janko je dal svojo delavnico na t&Zr polago za shrafijevaiij« plena. Tuđi temu visokeaiMJ, filmsko lepemu fantu, kl je imel avto, katereg^a je polnil z benclncm, katerega je Zvonimir ukradel pri P«edir->u, ni bilo mogoče dokazati, da je bil or-ganiza.tor tatinske dru£be. Je pač tako, da se takl tiči znajdejo v slaćdićarnftJi« karani ah in barih, kjer se ffredo »»lem-8ke leve in kavalirje. V»i su radi hodUi v kino In Citati đlabe detektivske romane. Njih lahkorniselnost in pustolovka fSHca se je oglasila, k&valirstro stane denarja, elegantna obleka tuđi, prilika je bila in priložnost, pa so si pomaguli, dokler je šio. In Slo je precej dolgo po zasluzi mor-da le premalo resne kontrole in nadzor-stva oškodovanib trgovcev. Nekaterl yt-zned o4>tožencev imajo po dve ali tri gimnazije in trgovske sole in nišo ia siaM drtJ-2ir». Z jeklenimi značaji tti isvolili bf«s kataetirofe marda do +wmh poelovodJj In samostojnih trgoveev, toda ne vtigojft, ne čbb nlsta dandanas taka, dA bi oblikovala jeklone značaje, zlasti ne pri takih »faliranih« Studentih. Nekattfri med njl-ttil so imeli hralevfedne ambicije na sportnem polju, toda lažje Siv]j«nje po noćnih lokalih in lepe deklice so apodrini-le spoTtne lavorike. Skotraj se ne taplada, ćm bi oritfftl #e po^ magaće, kl so kupovali in raapedvtftH ukradeno blago. Nek*t«rl soTttato po fl#061-ftrvem >not padlU, nekttteri so VedeU, da je Mago ukradeno, pa so ga kljttb t«Cnu klipill. Poslt** ■'-!■ •«) ae H tem z#k> ^rc-prostm frikov, kakor cio. je blftgo n*rar- no* trn, torarM, 4im )• ia AVbUIJ« rUho-tapljeoo itd. 3ODBA CLOVBBKA Tr^ov*c ZaltM je po dolfem oklevanju Ižjafvil, đ aima okoli 50.060 Ddn Škode. Zdi #e, da Aun ne ve nataa6no, koliko iod« je i*nel. EMionA je đtfMl Mago ha-zaj, deloma so mu stranke povrnile vso-te za blago, ki so ga. kupile. Gotovo pa je. da sam Hugo in Karei ništa mogla odne-sti vjega blaga. Kakor je Hugo lahko pu-dčal stranke pri atranskOi vratih iz skla-diSča, ćeš da ne bodo ovirale prometa v trgovini, tako je lahko delaJ morda 6e kdo drugri v trgovini. Branilci so imeli torej hvaleino nalopo. OlajSevalnili okolnosti za obtcience je bilo dovolj. Vsl so j fttVAriU tate ganijtvo o ftiptiJanito ta o irtvaii rmaner časa,* da nam je bilo kar nerodno, 4a fantj« Mdt aa aatotenl kio-pL V4I0 1I aelo 9**m*\i aa tvoj« kUmU io Jili >fM res&tftt s pomoćno najduhovl* t«j*ih paftaluaii Ih la juristlćBuh ju^umea-tacij. BHaAllci s^ bili dr. JftŠk«, ćt. DekM-vm, dr. Onaikovi«, dr. P^fin, dr. A. Kmo-dare in dr. Draxler. Pr«d porotxuxl ta bili otnMli vsi obtoiici Oprošteni, mali senat pa Jt Urekel • .. sođbo. NaUotoo o poinoil y> je prtdMđaUi razgtasH. p. JoSko j« dote) 3 d«N« ttrogega aapora in 120 Dla denarn« kscnl. Kare; 8 mesec« m pol Jt^OTa, O. Jaako 3 meae«« kn poi sapora t*r 160 Dla r& pogajno 2a 2 leti 2wmimlr 9 mesece zapora, P. Adolf 2 m«»oa strogoga zapora la 180 Din đe-nmra« kuni pogojno m 2 leti. D. Ivan 2 Mirni iifiiw, ia 120 DtĐ dmtarne kasni pogojno za 2 leti, S. Franc pol drugi rae-«ee s&pora, Ivan 2 meseca In pol zapora, dijak France. ki je bil res zapeljan, 20 dni zapora pogojno za 1 leto, in L. Rudolf poldru^ri mesec zapora pogojno za 1 leto. Branilci so bili zelo veseli, obso.ieni so kazec aprejeli. neka mamici« msd oW4n-stvom pa je vzdihnila: >To pot so pa pravično in ćloveSko sodill!« Trgovca 3t& bila zavrnjeca na pot civilne pravde glede svoitti odaleocininslcih zatitev. NaSe glcđalilč« DRAMA Sreda 4.: Tuđi Lela bo no« i'a klobuk Red Sred«. Cetrtek 5.: Konjenllfci patrola. R«d Celr- tek. Petek 6.: ob 15. uf i Kralj Le«r. D*j«4ka predstava. Gioboko mlžan« c»ne od 5 do 14 I>in. Sobota 7.; Kvadratura kroga. Izveo. OPERA Sreda 4.: Hof'fmannove pripovsdke. Oustu je g. Marjan Ru». Premierskl abonma. Cetrtek 5.: Vod to goro zeleno... Red B. Petek 6.: Zaprto. Sobota 7.; Botra smrt Prem^mki abonma. Premiera Ka'elove uopere >Betra Smrtc ee bo vršila v soboto 7. *. m. ta pr«ni»«r-«ki abonnia. Njen komponi«t, prof, na prs-skera konzervatoriju za glafibo g. Karei se mudi v Ljubljani ter je z zaMdbo partij % po tekom tskušenj Uredno zadovoljen. Opera je vesela pripovedka o življenju m sMirti. Sodelujejo: Za na»k>vno partijo je dvojna z*»edba in »icer; Ko^ejevs in Oolobmra, o^et« poje .1 a riko. nedoraslsga dna RiMto-vi, odraslega Gostif, prioeeso ŽiOp^vSeva« gralčaka P4-;mo>i?. župan« Župan (Kolaste), župan k> dfikanova. PukaČa Parko. Kukftca Se-kula. dai-arja JeAuikar, etratnika Oor*ki, naj-starejfio hfer Ramfialkciira, bolniiko *&Aro Cankaf jeva, Travnik i ^OoraH. &im«ič#, Ko-lacio, Petrov«6. Dir^ent: ra*iL Po>id. re-žisef- prof. 6e*t. s«dnlka Nova vas. obč. Slovenske Konjice okolica. Banovinska trsnica in drevesnica Leskorec !n Kosfanjevica na Dolenjskem, sedei ta£»adnika L^ikovec pri Krfikern in KjOiUtijevica na Dolenjskcm.________ Iz Kranja •*- popravi in dostavi Iz naSega poročUa o proslavi JS r Km nju je Xal izpadel — kar pa ni krivda ne dopisnika., ne urednj-Stva — »Uvek. da so pri priredltvi »ode-lovali tuđi pevci mofle^a zbora Proevetne-g-a drujtva, ki »o dovr&eno lapeli pod vod-stvofn g". Monorja tri lepe pesmi, za kar so £e?i zasluženo pohvalo občinstva. K»r je vaa prlredifev JS izpadla tako lepo in v sploSoo zadovoljstvo, bi bilo škoda, če bi ; boli zaradi te pom?njkljivo«ti v poročilu. kl at da popraviti, pevci Protvefn^ra <1m-Stva indigTirrani. saj je bil in bo njihov na~ »top na skupnih nastopih kranjskih dru-Ste'v veđno đobrodo^el tn Je njihovo so-derkrraflje probrani znatno poživilo. Pri se-stAvi poročila se eor »Flog-ec pa g. La- — 9#stan#k za one. ki go *e prijavili k angtaSftlni I. tefiaj in k itaJijan^fini I. in II. te&ij bo đreri ob 20. uri v gimnaziji III. a raiređ. Aii?1^8dina TT. tW5aj prične pa • poukom Xe jutri v č«trtek tveCer ob podlo Triglavu, kl ima 30 m pol točke ter i mu preoiuga «4iAo m sr«čafija » isotp*-trom* ki ima W in poi totkm, ftestp«t«r bi potlsnil Trigtavane na tratjt šesto, te bi jih premaza] a (51 /i : lVt, kar pa ni vtfjet-no. ća ns bo prt^eneCenj, bodo prva Vi meata zassdll L£K Triglav in SeAtpvter. Stanje vlJuMjanskl ikupiat Sno^i §U M sretala to omladina in LorMh. Tekma )• bila takljuotoa pri #tanju o»/t : IVi >a Omladroo. O prec^uili partiji bo moralo od-lo^ati rataodisoe. vendar ja la Lov Sina dO-bl jena in bo torej stanje 5Vi j i^/i. Dosci»-ni ao bili At naslednji relttltati. SentpaMT je pr+ma^al Ocnladino 5V> i t1/«. 5 i Ako pa fP/s : IV* m ja ataajs tualsđnje: L3& 87, Tričav 30 hB pol. dttttp«tir U in pot !•> leznifar 19. Omladina 10 In pol (odigrala že vse tefcme), SISkt 10. LovMn V/t. Pr«-ostajajo 3e tetane L6K—2eleznioar« Aantpe-ter—TriglSpV ln Lovšin—dllka. Turneja Capablance. Capnblanca prispe v Ju|ro*lavijo m*č 6. te 11. novembrom. Do- sedaj je previđenih 15 siroulatnk. merizofe Shakespcarejcvo Ta^ijjTan-o in lahkoioo komedijo »Ukroćena trmo^lavka« v prevo-du Obona župančiča. To >e pr*vo«4* keme-dija zmešnjav, ki jo za igra jo na bnca>vt) zahtevo šepavi igra'ci, da §e ponorćujejo iz pijanega kotličarja Suka. Režijo vodi glavni režiser Jože Kovic. — Prihod-nj* teodarske^ pom^na. Tako je dovršen« cesta Sikole-MoMe^no. ki omogoča zvezso Hakvz z Dravskim poljem in Dravinjsko dolino. Dnr£a vaina c«sta, ki je tuđi Je dtfgrajena. veže Frsm » Ko-privnikom. Pravkar «o končali x deli tuđi na cesti Levič-Žabljek-Križni vrh. ki je dolga 3 kllomertre m spaja Slovensko Bistrico s Konjicami. Vse tri rtove ceste »o sposobne rudi za avtomobilstoi promet. — Šesta številka »Piramidr«. V Mariboru je prav^kar USla 6. številka rev*>e »Pi-remida«, ki jo urejuje pisa*telj tn publicist 3 Radivoj Rehar. »Piramida« je n««>dvisnii režnja za polit #n*\ soc4 jalna, kukurn« vprašanja in leposlovje ter se je kort taka v Mariboru rn izveri njefi« že lelo ptaJjti-bila. Priznati moraTno, da smo Slovenci te vrste revije pogTešali in j* taiko i njo izpopolnj«na občutna vrzel. Oktoberska števiUca »Piramide« vsebuje zananive i« aktual-ne sestavke Vladimira Rupnika. Radi vo ja Reharja, Lo!2eta Bizraka in Frana Zižka ter pe»mi Dobrtgoja, Ehmila Gorki- I Witt J9 umri Matlja »terme«, star «T Jst, doma H DobrnAC pri Novem maštu. V Pittaburgu je umri Gaaper Berkopee. star 80 l«t» dom* iz Vinioft v Bali Krajl&L V Oa-k>pu Ja umrla Neža OaaUr, stara 67 Ist. doma te stare vaši pn tlreh. V HibblAfu je umri Franc Lunka, star 45 let, dorna Iz iirornlce. V Buhlu je umri Marko P«tru-sid, atar T6 Itt. *—^—— ■« KOLEDAR Danes: Sreda, C noveuubrs katoiitenl? Ka/si B. Drapomir. OAMASNJK PRTREDITVl: RlM Matica: Ana Deot^dova »Carjera Kino Ideal: Crai angel. Kino Sloga.- I>ijak profijak. Kino Inion: PJgjnftJiota. Kino J^ika- Moj oajJepgi dan. fCLno Mo*te: Nevidni clovesk. Kino Rodeljevo; S%'e>t ©•? *preminja. Slalom klub 34 obžni zbor ob 20. v B^-i dvorani LTniona.. Predavanje g. Btižidarja B^rka o zj^arne-oJtecui českesm pUaleiju ^n drammt ku Karlu Čspku ob 18 15 na razMa-vi c««tko^cr\W;ke knjige v Tr^ov^keni doinu. Ljudska unirerza predavanje univ. prof, dr. Spaktorskega o postanku e^ociolo^ije ob ar>- v mali FUhannou'^ni dvorani. Rastava mladih v Jakop čevern paviljonu. DEŽURNE UOCARNE Dane«: Dr. Kieooli, T>reeva re^ta G, Ho č^var. Celovška ^e»ta 02, Uartust Mo^te. Za-loška caeta. Filmsko predavanje Cveta šviglja Ljubljana. 4. novembra. Dre vi ob 30. bo v veliki dvorani PHav-ske zborni"C5e predavanje fotoajna*f»rja 0*0-t» Svi^l}a, ki nam kot prvo t^>Ck*i prikale serijo 60 kra«nih dia pozitivom pori na ulovom »Po hrrbih in dolina-h naALh A lp«. Ta zaključeni eiklus je edin^tveno lep in ■*-stavlejn a samih novej^ih > ae klilićiK' pokrajine in divji gornki koučki, mimo silnih hodourntko-v se spenjamo proti »tenaiĐ in vrbovom in arečujeroo v»e tnamenrtoflti in rna^lno«ti na ta aJj>«ke krajine. Kot dntg» toCka je na sporodu Svip-lje^r Slm o mednarodTiih gk&kalriih tektnah v PlanJd l^tOB »pntnladi. To je edini film, na katerem so po«rieti v«i skoki, treniniri. v kooknreooi in nrrmi konkurence ter tali w»an*enrti Brarflov sScok na. 101 m. Skoki •o poeneti tako, da gre kantera paralelno 8 sakalomi in mamo tako vtis, da letfcno r njim. Fism kna I dola. Kot tovtjs to^a a\e-di film »Planinski orel«, ki je n»et pod ?Tcrlatk>o na strmi taeni, kotn&j 90 n od gnosda. Snsmaa^e je bflo «3no t*£ko>. rNS dni je poteklo i dolffiroi urstnl prodno > b9o po«r>eio v«a) nekaj metror. Treba s* je bflo potio^ v popotai twnJ vtpet! na skalo in pokriti i lictjem, da mladi« v dnesdn, kl je roerfl te »koro metsrf ni nifte- Pridc! Jutri pretniera v Etitnem kina Matici I amae: AClPflflii /I k Af li Marija pL T«m ady i* mali Peter Rosse | II 3 M ^ - mM M M I M CL IV \9 M ^1 Velenim pretresi] jofie člove^ke usođe, film, kl ga, prevevajo metođije neomrjoć* ^laabe i ^* ** m ^ ^^ I ^w ^^ nesmrtnih skladateljevi — BEETBOVTlOVA IX. MMFONUA — H&nđlov oratori| r »JUDA MAKABEJCC« In Cajkovskega »N17SSKNACKE1K SUITA« — tsvajano od Prednrodaia V^tOtmlc Od daHM IlaDfei Ofl blaeaini kina Matice orkestra berlinske drtavne opef« la t»rtlnskef» adraftenja sofiatvv. Kdo sme prodajati sadlkc Ljtibljsfia. 4. novembra Ban dravske banovine raiglasa: N« podstavi U. 3- moie naredbe o zatiranju San-Josejevega kaparjs in tdtvf stv&nega rtpt\č&\A\a. kmetffsVe poAustie Ml korrtrolh« postaje v LjtoWj*iU dOt^ljujeftt promet s sadikacni in dr. alcđeMm last-nikoni ravsađnckov: Sreski kmotijski odbor Logatoc, sedei razsa-dnika Gorenja vas* ot»Č. LodsStec Je-raec Ivan, Maribor, PfeJeffloVa ifl. 16. »«-dež rasadnika Maribor, PralernOva ul. 16. Žunderl K on rad. MdHbOr, Lju^ljatisk« ul 7, sedež razsadnika Maribor, Ljubljanska ulica 7. Banov, kmetijska šola Ra-kičao pri Murski Soboti. sedež razsedkiika R&ki&an pri Muraki Soboti. Uprava velopoaeatva Tiftnla 12, p Rankovoi. aedel taSssrftiika Tišina pri Murski Sototi. BatNhrattslto Vđle-posestvo Ponoviče pri Litiji. sedež raz9ad~ nika Ponoviće f>ri Lkiji. Strmljan Vinko, Sava r>ri Utijl, sed>2 ra*Sadn«Lft Lltija !n Tenetiče pri Litijj. Olepševadno in tujsko prometno druStvo v Mariboru, tedež taz-sadnika Maribor, KorodČeva ili 29 in Temo pTi Mariboru, fiainfrvinstca vinarttka in sadjarska sola v Mtoiooru, sedef raž-sftđmka Maribor, banovinska vinarska in $adj4tr&a sola. Fank Maks, Pekfe Si. 30 p Lirtibui pri Mariboru, m6S TazsadflJka Pekre pri Matiiboni. DobAViek Fftftjo« Bo^tanj ob Savi. šedeS MzsftđAMta Šastaftj ob Savi. Ing. JcjSllć Ciril, Žaflf^b, Rusafto* va ut. 6, sedići rasadnika fo«aAa Ohtiflt ?Ukot. iree Bfeilce PodVu*nlć« iadjarske-ga in vrtnarskega dnistv« FoUća ob? ViŠ-nja gora, sedei ffazsađttik* Foliea, ofedHia V:*nja gofa, srež Liti ja. Kop*{ Jufij. flel« št. 11 pri Suitiberfeti, sed«i fs^sadrtlka 6el* pfi Surrtfeetfcu 6bd. ZafradV«. B«novin*ka kmetijak« Sol« Gmi prt Novem meatu, se* dež fa^sadfnika Grfli flrt Novipm mestu. Ral*r> Tone. 8p. Polđk#vs pri Pfagerskern, sddc^z fazsadnlk* 5p. Pofskaifa in PrAtfsr-sfco. KmeHjsk« đtufba ¥ Ljtrbljafii *»d*i razsadnlka Bdkaice, oW tMtfova pri Ljttb-liatti. MafSHč M*tko. Ljubljana. Cesta v TtohtH) dolino 44, secfef rftssadttik« Ljub* HfLnaX9Včevfl ulica rft Kos«sk«<« i»He«-Bteceljtifk Ivan. Dtavije 156. LiubVjafta, ^d"e? ra«ta Ob« Sknensiia fibtrici okolica, sfcdež rattad&ik* Košta* njtvec oW Slovenska Bfotffoa oltoUea. M«rgu€ Iva* C1a4tnties 28, oM. 9k»ve«i1ii Bistrica ofcoiđca. sede* ra^sadftlka OUd** mes in Sodrež, obi Sl^vlfrtatal ftfistrtea okolica. ZafoirrHt VSrtor. Sp, Nova vss 22, obi. SlcnrerHtka Bl#tr1ca okottca, sedei vas-sadniki Sto. Nov« vas oM. Slovenska Bi-štHca Okolica ttdl«fi ftflrdl ^Jtfva vas, dW. Slovenske Konjic« tfaoHeaV swkž rar- 20. Prijave »e še &prejemajo. Obeta se še ptruk esperanta. — Rp^rtnl hlab Korota« KranJ priredi Cfb prillki petaajstleUiice svojega cfcfitoja r sttboto 7. t. m. v prostorih Narodnega Adtta prijet&o sportno zabavo, na katoro vljuđfco vabi vaw vvoje 6Iane in prijatelje sporta -aploh. Na zabavi bo svira] odlični Odean-jao* te Ljubljane. Fr&etek ob 20. uri. SAH Baiiovliutko prvenstvo LSK je prvak IjuMjanske »kupine. Ba-noviDsko šahovsko prvenstvo je glede pr-vegat mesta v ljubljanski skupini že odlo-deno. Snoči sta se namreč srečala oba tek-tftecA sa prvo iri^sto LSK in Triglav. Dr-iaviii prvak L#£K je tHežil neprifiakovano visoko zw.2Lg<> ti1/! :lVs in si s tem zagoto-rH prvenstvo. Bo*Ki je bila izredno o-atra, V sažetku je kazalo, da bo rezultat teaen. čim bolj se je pa igra razvijala, je priha-jala do izraza večja rutina LSK. Prva od-lo^itev je padla na 5. deski. kjer je Kušder naaproti Gerziniču 8pregledat figuro in je moral kanalu kapitulirati. Inž. Prek je na fl. dMki zma^ovito uv«djav»il dva prosta laneta proti Ferfili In postavit rezultat na 2 ; 0 tt LSK. Tretjo z,maffo je priboril si-koftek na 4. de«ki proti ErkaTJu. Bajec je mh9\ na 3. deski dolgo čas» proti dr. Grv-brovšku izenaečno pozi-cijo, je pa laiel r ca#6irfto stisko, kar je nasprotnfk dobfo tz-rtbil in je fcmagal ter postavil re«ultat na 4 : 0. Ifa tadnji de«ki je Cibic kot belibaš ob cašovni kontroli matiral RemSkajja. I11Š. Wei»s je že v otvorit vi nadtgral Cirila Vidmarjs in t vs^skozi modno ig^o issflil Aiafu. 8taoje je bilo torej ie 6 : 0. Preostali *ta edino §e prva đeska, kjer tta igrmlA dftOti tn l»feiraJk t#r 7- đe»ka Kra-fljee — MarHc. Kranjec je imel v zametku aic«r dobro pozicijo, je pa proti konco feral stubo in bi moral ir^rubiti. Tu pa je Marek ma prav«* napako in ngirbil. RH je to obe-**m prvi pora*, ki ga je LAK do^fvel na feaft^vinAkein prvenstvu, frrpđno tal žrtev noža- Ko se je Mejtdaš vračal s svojo izvoljenko na Vse sverte s potkopa-lišča, ga je napadel ljubezenski tokmac ni mu porin.il nož v pleća ter »u ranil pljućs. — Državni most dobi boljšo razsvetljav« Doćim so mariborske ulice še dovolj dobro razsvetljene, ie bila razsvetljava državne-gti mostu pod vsako krHilro. Zs*o je po* vsem umestno, da se je mestno elektriako podje4je odlo&lo odstraiirti lo hibo, ki lepetnu Mariboru ne »nore biti v ptmos. Tako se vrAe na mostu sedaj električka dela in kmaJu bo most aek> lepo rsasvet-ljen, sa i bodo nstnesrtili na vstki stratti več kandelabrov — Obesil se je. Včeraj so n*H.i v Malni pri Javorskem doi?u v samotni biaici obe-še^iega 36^1eitnega že'arja Alojza Rotmana. Ka j je gnilo inoža v tako zalosino smrt, ni zna.no. — 2« tretjič vlomUeno, V noći na forek je neznani storilec vlcrnil v trafiko Barbi-re Ei^jnerjeve na v©g«lu Vrt-ne in Gospo-svetske ulice, ki je tok rat že tretiiič postala žrtev drznih vlc«nilcev. Iz trafike je o«d* nosel z-likovec za 480 dinarjev cigar hn zn-3.mk. na dvorišču pa je zažgaJ naročilni-c« za tobak in &lovensko-nemški slovar-Policija je vk>milcu že na sledu. Slovenci v Ameriki Med desetimi rudarji, ki jih je zasulo v rudniku Morningu v kraju Mullan, je bil tuđi Slovenec Andrej Kese. V Madisonu, država Ohlo, je vlak povozU Žslesničarja Janeza Prijatelja. Delal je na progi, ko je prlvozll tovorni vlak. Najbrt je mlslil, da vozi vlak po drugein tiru in «ato se ni umaknil. Blizu njega je đelal njegov sin FVance. Pokojni Prijatelj je bil stat 59 let. Hitaik na poSti v Virgiliji Jo£e Strle se j je ustrelil. Star je bil 54 let. V Chieagu je ; zadela moaganška kap tajnfica Jugoslovan- ; skega posojilnega društva Jofeta Steblaja. Pokojni je bil star 60 let doma IZ Ljubljane, od koder je priSel v Amefiko pred 46 leti. V Shebovganu je umri Karei Bezovirk. j star 76 let. V Clevelandu sta umrla Luka ■ Bergo*. doma Iz Starine na Notranjskem in Jože Zub«, star 5« let. doma iz vasi OStrc fara Sv. Križ pri KrSkem. V Bra-docku je umri Franc KvartUh, atar 56 let ; doma iz Cernice pri KostanjevicL V kraju f sar opacfl si tako neslućeno isvajal svoje prve potakuse letanja. Ceirta toćka je> krasni smu£ar&ki fiV^ > Kocima, raj smuiajjev« v dv^i d«Wi. Prikaže osmi diviK) Komoo, vfeo v globoki meini ode> bd v turah jo prebrodimo do njenih me ja. Divji factactk-ni oblak! nam pričarajo najrazlićn^j*a na-8fcroj«ija in ko popijemo kupo sne-Žnifr ra-doeti do kraja, se poslovimo od lepe Kon> ne. Ko pa pridemo v dolino, je slednja že vsa v pomladni oWelcL aživamo le-po spr©-membo letne^m 6aea in ko »e smrači, zadi-ha nad Bohrnjem prva pomladanska no*. Vgtopnies sa to prireditev, ki ee bo vrSi-}a pod pokroviteljstvom in v korist ramlj«h so raspisane za neđeljo 6. decembra. —c NeareCa dveii otro*«. Na Svibnem p«i Radećah je padel dveletnemu po^est-nli^ovemu stau lesen drogr na desno nog"0 in mu jo zlotmil, pri Sv. Primržu pri Ujut^ nesn pa si je 4-!etna žagarrje\Ta h^erka Anica Marovtova v nedeljo doma pri pad-cu s kio«pi zlomila levo roko. Otroka se zdravi ta v celjaski bolnici. —C Posleđ'ca nespr«vtđno«tj. V 2e^ab pri Koajicah se je 41-letna dninarjeva žena Ana Leeitovarjeva v soboto zbodla na trnu Y levi sredinec. Za podkodbo pa ss ni dovolj brijala, zaradi česar se je Jcm*-Ki pojavilo as^trupljenje krvi. Le?kcvar-jeva je morala pol&kati pomoći v celjski bcftnicL Cetrtek, 5. noremhra 12: Koračnice ela\-riih skladateljev (ploMe). 12.46; Vremft. porooila. — 13: ^»s. »p&reil, obveetiis. — 13.15: Smetana: la mojega žhr liejija eina ta Slovence (g. dr. Rudotf Kolari^). _ 19: ćaš, vreme, po«*oC'la, »pored, obveMi-la. — 19.30; Na«, ufa. _ 19.50; 10 min. zabave: crtice (g. Narte VelikonjaV — 20: II. ura orgeJeike glazbe. Na orglah igra £». Pavel Rantigaj, ©odeluje: ffdč. Vida Rudolf (sopran). — 21: Operna glazba (radijski orke-ster). — 32: ča«, vfeme, porobila, spored — :i2.15; Okrogle in ve*ele( ijfra radij^ki orke-«ter). — Koaec ob 23. uri Stev. 2*3 SLOVENSKI NAROD«, »reda. 4. noTeaibta 103& otran 3 DNEVNE VESTI — Na#i Javsoetl. Nafte druatvo je fte kmn-eko leto opoaorilo in prosilo rmo naeo jevr-noet, slaati pa p. a. st&rše, naj Instruktor-je, posebno one iz akademskih vrst, ki In-struirajo njihove otroke-dijaJce, honorira-jo tako, kakor sa tako delo zaslužijo. Društvo služateljev flloaofske fakultete je že večkrat zahtevalo, naj honorar xa eno uro instruiranja ne bo nifjl od Din 15, UpoSte-vajte vendar, da se većina akademikov, kl morajo instruirati, preživi ja ■ honorarji, ki jih dobe ou Vaa. Akademik, te hoće ii-veti. je pravzaprav prisiljen, da sprejme instrukcije za kaksenkoli honorar, ali pa je prisiljen studije opustiti. Vedite, da akademiku, ki mu isplaćujete preniaek honorar režete slabsi kruh, kakor ate ga mu dolžni. Vsak primer i2rabljanja borno znali pred vso javnostjo ožigosati. Opaiamo pa tuđi to, da p n. starši zahtevajo od instruktor jev odgovornost za uspeh ln napredek v Soli, pri tem pa pozabljajo. da V eni uri instruiranja tedensko ni mogo&e nadoknaditi zamujeni snovi. — DruitvO ^lušateljev filozofske fakultete. — Diplomiran je bil danes na rudarskem oddelku teh. fakultete za inženlrja g. Du-San Ekar iz Ljubljane. Čestitamo. — Josip Rijavec na 6v«*dskem ln Ceško-slovaškem. Naš odlični tenorist Josip Rijavec član zagrebške opere je nastopil nedavno z ugrlednimi člani dunajske opere v Goteborgn na Š\'edskem v Mozartovi operi »U^rabitev v Serailu«. švedski listi pi-Seio. da je bil to nepozabpn g-lasbeni dogo-dek. V nedeljo je Pa pel Rijavec v Pragi v Verdijevi operi »Requ!em«. BHBJfE'J^ji lil^sUi^* iu ti a» ■ ^m\ ^a^a^P Millockerjeva opereta DIJAK PROSJAK Carola, Hohn, Joh. Heesters, Marilu* Rtikk Foshđnjič ! Posleđnji« ! Karl Hartlov velefilm Spijonaže ANA DE91IDOVA Sybile Sehmitz — Karl L. Diehl Bp^H*^T8£ffi » jp K IP 'Bj " * ^- aWaf Premiera ! Premiera ! BERNH. SHAW v prvem filmu Pl'GMAUON Jenny ffugo — Gustav Griindgent — Noćna a,vtoniatska telefonska služba med Bledom in Li ubijano. Letos je dobU Bleđ z okolico avtomat^ki telefonski promst. Bleisko avtoinatsko telefon »ko omrežje je vezano tuđi z Ljubljano. toda promet ee je vrfeil doelej samo podne vi. Ker se je pa telefonski promet najzlo razvil, je poštno mi-nietrstvo adaptiralo telefonsko omreije tud1 xa noćno te'efousko službo. Po odloku poSt-necra ministr^tva je uveden med Bledom in okolico ter Ljubljano tuđi rvodni avtoniatski telefonski promet, kar bo vel-kega pomena za naše gospodarstvo v prvi vrsti pa za tu-rizeni — U radni tečaj nemške marke. Odsek za turizem v trgovinskem ministrstvu Ob-vešča zainteresirane turistićne organizacije, da je v zvezi z izpremembami v turistio-nem sporazumu z Nemčijo določen za oo* vember tečaj nemške marke na 14.25 I>in. — Most med Rumiinijo in Jngoslavijo. Zdaj urejujejo zemljišče. kjer bo zgrajen med Jugoslavijo in Rumunijo most Čez Dunav. V Tuna Severin je prispela komisija strokovnjakov rumunskih državnih žGIez-nic, da pregleda zemljišče. Most začno graditi spomladi. — Naš izvoz lesa v Italijo v leto 1937. Po novi trgovinski pogodbi z Italijo bodo izvozili v prihodnjih 6 mesecih, torej do 31. aprila 1937 v Italijo okroglo za 30,000.000 lir lesa. V tem je zapopaden tuđi zaradi devalvacije lire za 45«^ povećani kontingent, v kratkem iziđe pravilnik o izvozu lesa v Italijo. Izvoz se prične takoj in skle-pajo se že kupčije za prihodnje mesece. — Nova telpfonska zveza z inozemstvom. Z odlokom poštnega ministra je otvorjen pogtni promet med St. Pavlom pri Prebol-du in Ebeeseiem Taksa za običajni pogovor znaSa 3.45 zlatih frankov. — Banovinski davek na britvice. Banovina je uvedJa na britvice baaovinsici davek 1 Dki od komada, tuđi na britvice, ki &o stale v nadrobni prodaji 1 Din. torej kar 100 odstolkov. Baje eo hoteli s tem ifcstreci briv fieau kj tarnajo o Klabem za^hižku. Toda slab za^uzesk je nas ta 1 zato, ker je aM pre-več brivcev aii pa ker je tuđi v tej obrti tako zvani dumping. da poti^kajo ^ene na-vzdoL Brivec pa, ki ima lep in dražji lokal, ne more toliko zuižati ceae, da bi Lmel -ste kot to\-arU kje na periferiji. Toda s tem davnom je naeLal Čez no€ zopet nov predmet, katerega izkoriscajo tihotapc^. oO aii več britvic £e da prav Laiiko skriti. Žrtve eo pa zopet trgovci, ki folijo na lasrtni koži, da je promet z br-tvkami t^ino na za do val — Duhovnikom prepovedano hoditi v kino. Vrhbosanski nađškof je prepovedal duhovnikom hoditi v kino brez njegovega izrecnega dovoljenja, dokler škofovska konferenca ne uredi tega vpražanja. — RazpiSana služba asistenta ia »oda* medicino. Rektorat univerze v Beogradu raz- piauje natecaj ^a asistenta pripravnika pn navodu za Soiuo medic-no na medicinski fa-kuUeti beo^raj^ke univerze. _ Let«šnja viu^ka 'etina ? Jutoslariji. Trgatev je v epiošoem končana. Zdaj trga-jo po zadnjih vino^radih v Srbiji, kjer je navadno trgatev najpoznejša. Po\pre5no bo leto=> vinska ietina za ii> do 40% tolabša od laiicske Posledice se že kažejo v tem, da *e je vino ponekod že pod raži k> Po količini je leto-s na-siabsa vinska let'na v Sloveniji Ln Hrvatskrtai Zagorju V Sloveniji je pridelek ponakod za 75110 manjši od lanskega. na Hrvatskem in Slavoniji za 40%. Lani *mQ pridelalj 5,417-810 hl vina. letos ga borno pa ko'n\ tkroo 3.500.000 _ Razveijarljenu delo obfnega ibora JOO. Dne 24 oktobra je bil v Zagrebu ob&ai zbor Ju^ot^ovencskke^a olirnpiiskega odbora in nje* aovi »iklep' h> dvignili v naši sportni javnost. mnoso prahu Mnos: SfKirtnik; So obtsojaii po^topanie Članov IOO- ki 60 ^klecali ob^ni zbor feprav sta temu naeprotavali general Svetom r Giuki«' in Franjo Bučar člana med narodnesja oJimpijskesa odbora, ka »ta trn-htevaJa nai se pred občnim zborom Lzpre mene pfavila MiniSter za telesno vzgojo naroda dr. Rogič je na njuoo pritoto) razvelja- vil im sklftpe 0b6Mga ttrtra JOD iA oartdt, od bor ih. pravilnik 6 •«*iivljanjti rajeodni-Scih od borov in ponavljanju flj^bovtb da nov, odločbo o nabavi turT^tifinUi lir, obiavi banftke uprave o pobiranju oMiaekib vitt. — 2ivalake ImSb# totali v drački ba* Borint Po »tanju J dne 25. Oktobra je bi' la v draveki banovih ivlnjeka kuga na 102 dvorcih, ^vkijika rdedifa da 16, kuga ^belne laleg© na 24, vranci pri«ad na 1 in «t#-kUna na enem. — Dralb* t*. Ciiila ia Metoda v LJablja-di je prejeta me«eea oktobra: Podrusnice: Trbovlje 666.25; Sava Javomifc io Korolka S«la 500, Celje 720; ^•fina 275; Novo me-«la Ribnica 67-50, učUeljstvo v BraelovSah 23, narodna šoLa Domiale 80 u6ita!js«tvo narodne sole v 3t Vidu nad Ljubljano 36, narodna šola Velenje 37. dekliika narodna cola Trbovlje 8 Din. Skupaj 4.988.25 Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, &B. bo zjirtraj megleno in hladno. Čez dan bo oblačnost upadla. Včeraj je nekoliko deie-vak> v Ljubljani in Splitu. Najv^ja temperatura je znaiala v Skoplju 15, v Beogradu 14, v Zagrebu 13, r Splitu 1*2, v Ljubljani 11, v Mariboru 9. Davi je kasal barometer v Ljubljani 706.2, temperatura je rnašala 3.6. — Ne«r^*» jp peskaien •amomor. V .-*" s #e je vferaj teije pooe-(srecil 431etni deUrrec Janes Kregar, doma z V.rhpolja. Kfega.rju se j epo čudnem na-kijučju vnelo nekaj eiaodn^ka, ki mu je bužil v obraz. OpeČenega po glavi in iivotu *o spravili z avtom v ljubljansko bolnico. Delavca Avgu^ta Eberla li Podkorema je vč«raj pri delu pograbil etroj ter mu teije poikodoval levo roko. V Vilmarj ih je neznan avtomobUist podrl 6 leino poee^tnikovo bčerko Ju^tlno Zevoiikovo. DeiUatce je dobilo težke po&kodbe po glavi in po životu. Mi^ovič Darinka, bči snažilke iz Novih Jari je doma padla po etopn-icah ia dobila več zu-nanjih ter notranjiĐ poikodb. Na Gradu &e je v6eraj zastrupil z Uzolom 201etni trgov-»ki potnik Stanko 2, Obupen korak je «to> rU zaradi ne*>rečne Ijubezci. Fanta eo n®-zave*tnega prepeljalj v bolnico* kjer &o mu iz prali ielodec. — Beraeld te obeia 20,000-600. Po Karlovcu bo je razširila ve*t, da bo Marija Mi kuWky podedovala 20 milijonov. Siromašna beračka je doma iz Velikih Zdencev pri Bjelovaru, prebiva pa v Karlovcu. Njen mož je bU v Americi, od koder ji ni dćlgo nič pisal, ne pošUjal denarja. Nekoć je pa pisal svojemu pri jate1 ju. da je zelo bogat Zdaj je Marija zvedeU, da ji je mož v Ameriki umri im zapu«til 20 mi^jonov Din. Takoj se je obrnila na tri odvertnike. da bi ji izpo- •»krvaii u^lijoneko dedeč^oo. Ražen nje, njen mož oi irael b'iinjih »orodiiLkov. Izseljeni^ki komisariat v Zagrebu pa n ma 6e aobeuega ob ventila, ia bi bil Mikulecky v Ameriki umri, niti da gre ta mili jonsko dedšč:no. — Brat zagreblkefa aadlkola-koadjut^ra teftke ranjea. V Kraticu na Hrvatskem je bil v noči od podeidelika &a toretk napadan brat zagrebikfr^a naolkofa koadjutora po-sestuik Malo dtepioac, ki ja bil pri ladoj-h ob6tn*kih vo^itvah izvoljea za župana. Ko se je ponori vrača i douvov, ao ga aapadli trije ndznajaci in ea pretepU s koli tako, da *o ga me ral i prepeljati v boJnioo. Napadalci eo brez »ledu izginiH. Steptoac je tetko po* škodov&a. — SAfiiomor sagrebikega trgovca. Vč^raj zjutraj «e je ob-*il v Zagrebu trgovec e ke-mi&nimi izdelk! Mavro PeichjiM" V emiri §0 ga pognaie baje težke ginotne razmere. V poslovilnio p»mih pravi, da je živino bo-an in aa je zažei v «ienarae »ti^k«- ki jiti po-Itenjak v teikih 5aeib ne more premagati. — Deaet let je pranl, da te bo obetil ia k* ntno se je re«. VSeraj rjutraj ee je obe&il v Valjevu kmet Marko Pavitevi^, star 65 let V tinii je iei zaradi teikih gm&.ai% rai mar V zadnpfe 10 let ih je vežkrai pfavii soiedom. da se bo obe^i! — Zasledeta* vleniie« i* ta«. Vlomilra v Ahlinovo goštiltto sa J«*^) Stanka Župan- Q». ki je doma iz K°m«^e ^r megove^a pajđaia ofožniid Se nieo prij«li MJadi ro-ko^nja« H skriva najbri kje v okoiiei in krađa T* d&i je okradel AJojtiju a. le« 16Oo Din vrfdno kolo ID ei4#r izpred iMfce trgovine v Ljubljani. Ni isključeno, da •« Županr vozi zdaj z ukradenim koUaoai ne- Iflocaš se vuwAia**io> naučiti! Samo v Uperoblfof zo pranft vedno Radion, kojti samo Rodion vs«buj« dobro Schfchtovo milo. Zato j« Rodion tako blag in izdat«n. Pronj« z Radionom fe tako lohko in preprosto: belo perilo kuhaj 15 minut, volno »n svilo pa pdrl v mrA raztopini. -^f^lJ^PJ^M PERE SAM! da ga ie že prodal. Župane ie *tar 24 let, po«tave je srednje, podolgaste^a obraza in rjavib *a» No»i navadno rjav usnien euk-njiŽ. ZVOĆNI KINO SOKOLSKI DOM v Sidki. telefon 33-8? Joseph Schmidt v pevskem velefilmu Mo] najlepši dan Za imeh ln kratek čas skrbita: Otto Walburg In Feliks Breseart Predstave v sredo in ćetrtek ob S. uri V aoboto: SLAB KONEC — DOBEK ZACETEK. Iz L]ubl]anc —Ij ZMimlva revija nate vojske. C«u-tralal preebiro v Beogradu je dal ljubljao-iklfll kinom na ra«.pDlago okoii 300 m zvoč-nega filmakega žurnala, ki kaže revijo na-ie vojake na Banjici ob priliki rojataega dne Nj. Vel. kralja Petra 6. septembra.. Po-snetki so veCinoma izredno cisti in lepi ter kažejo vse oddelke naže junadke vojske v defileju pred knezom nameetnikom ln gene rali teto ter tisoči obćinstva. Ta teden bodo ta film kot tedenski žurnal pređvajali v Slitnern kinu Matici. —Ij Sovraina letal* se bUiajo. Po xad-njih poročilih , ki smo jih Se pred zaključkom redakcije mogli dobiti, se sovraJnik »umljivo kreta na fronti in pripravlja za danes najbrž letalski napad na naJo bek> Ljubljano. Opozarjamo obćinstvo, kl je £e pri prvem napadu sovraznih letal na, Ljubljano pokazalo dokaj prisotnoati duha ia discipline, pa tuđi junaštva, naj bo pripravljeno na najhujše in naj se ne zanasa na slavno ljubljansko meglo. Pređvsem aaj se vidfl("i*i kakor po-dnevi. po»tajajo pe*ci na večer. Snoči je maio manjkalo, da ni treniraj na Voiniko fem traru raxme»aril mladaidh ^koMti v etrao. *-lj TatiBftki prgti portod. Po«ilo\r»dii tvrd ke A. Re«. Stani*lavu O. je n^kdo odoe^el ii barake na Aiicerfevi cc»ti nekat nad 2100 Dlfl. V paneđeljek poooiM *e je 8j>1a-zil v goetiioO Anđele Puitarjeve na ftmar-tinskj re*U 13, tat, ki ie oajbrž i*kal de-nar Ker ga oi natel, se je zadovoljil z na-miznimi prti in jih odne*el 6 v vrednoeti 300 Din. V talovadnici na Liceju pa je hi la ukradena d'jakinji Gertrudi \V. zlata ^a-pe«tna ura. vredna 500 Di»n. —lj Nezaposleni z bi rajo sami *»?«. i'rejš-nja leta so pobirali meatni us4užbemci ob nabiralnih dneb t\ nezaposlene ter beine pred zimo. 'etoa pa pobirajo *ami ne7apo-»leni, ki «> nekoliko bolj bojevi kakor «o bili me^tnj uslužbenci, ki »^imajo na?top<. Ta nabiralna akcija je organizirana tako. da dobe nabiralci br/^ »provizije« od nabra nih pri«pev)tov. Ztmićei je vsakakor dobra, toda znarlno je, da *]abo oblečeni bre^pot=el-ni ne zbujajo toliko u^miljenja. kakor bn ga ža nje mestni ueluŽbftnci ... —1} Vid vasiH oćl si obvarujete [e z op. tićno čistimi bruaenimi stekli, katere »1 nabavite pri strokovnjakn Fr P Zajcu. izpraSan optik. Stari trg- 9. Ljubljana —lj Ljudska univerza v Ljubljani priredi drevi ob 20. v mali dvorani Filhar-moničttegm druStra (kino Matica) predavanje o a^lošno fenimivi temi: Postaaiek sociologfije. Predaval bo univ. prof. dr. Evgeo SpePo«lednji akord« je moj-»trovina, delo mlađeg-a režiaerja Detlefa Bieroka, ki ft je angažirala berlioaka Ufa. Na letc*Qji filmski raatavi v Be-netkah M Je NemAija s tem filmom pri-borila prtro nagrado ia Žirija međnarodno priznanih kritikov je podelila filmu pre- dikat: Um^tniliko drv».T*«n. v filmu, v ka-terem nastopajo v glavnih vlogah Lil D«-g-cver. \Villy Birgel Ln no-vinka Marija pl Tasnadi, najn je preločena borba moia, *lavnega drigeaita za harmonijo svojta sakona, borba mlade žeae za ajeno tost ta dobro ione tn obupna borba mlade matere xa svojega otroka ^'ef♦ film prwv*»va glasba nesmrtnih sklad^teljev-kla^ikor, ^aj iavajajo v njem odlomke TX Be<»tŽiov-novf Rimifknije. Handlovega oratorija »-Tuda Maka.be.jec« tn Cajkov«keg:a »Nunakrvi-cker-w=mlto«. K filmu, ki ga kritik! postavljaj- nad >Mazurk(x, vabimo najftirSe krt>-ge na3ega obcHns«tva. —Ij Društ\i *£o«a« in «Tabor« vabit« \-»e svoje čjane in prijatelje, da ae polno-Stevilno udeleže prireditve na Sokolskem Ta-boru v veliki dvorani 7. novembra t. 1. ob 20. uri. Velezanimiv s^x>red: Seataui^k vgeb slovan^ikih narodnih noA. narodni p\eA, petje akadem#kega ztrera. rasne gt>-riSke in sploh narodne petmi, godbetil koncert, ples itd. Poatreiba po najaiijftl cenah. Vatopnina samo 5 Din. Val in v»e! —lj V Društvu za pravno filozofijo in »ociolojrijo v Ljubljajii bo predaval v petak 6. t. m. ob 18. uri v seminarski dro-rani juridiftne fakultete prof. rila mont>nramo\ jumbnie Vr«^fca eatosa per|» a ^75 Din .Ju'tfana« Oo*|x>«v*>t*k« 1- K ENKRATNE.MU 5retplaSnemu poMcueu vabkn v*ako^ar, ki mi laapa svoje govorne mota je. Sprejernam na do* nm Cesta na k*o 2, v«ak fetr-tek dopoldne. MatiUa Podkraj-Šek. 6trak učit' ghihonenaih v Ljubljani. »?0 SMUCARSKE CE\'LJB ft) tfttjseHee, piisnaao nafboirli isdelek tvrdke Zajc, Zir\ dobit« •dioole pri tvrdki Trebar, Ljubljana. S». Potrt e. 6. 2872 Beseđa 50 r»r, davek 3 Dia Xajmanj5i znčiek 8 Čia GRAMOFONE ^ in gramofonske ploWe bme tvrdke A. Rasberger dobite p6 razprođafnih cenah v Dalmati-novi ulici 10. nasproti botela Strukelj. 2804 Beeeđa 50 par. davek 3 Din iNajmanjši zneeek 8 Dio STANOVANJE enoebbso **> pbcen? oddda takdj ali • 1 decembrom. Mo*te, Zverna ulica 14 2*73 ŠTfANOVAKJE troAohno «e takoj odda. Sv. Ja- koba trg 8. »71 &V •] iTi^a*y «^^^^K Bea«da 50 P^r, žene •KakSaa j« prava skrivnost larma ia •!•' |aac«, • kat«ro »o mi Parižanke prošla vi U po vsem svetu?« Tako sam vpraiala časne oseboost fraiicoskegA društva Bili smo na čajanki nekega mondenoga hotela. »Poglejt« jih«. ie 4«jal. »Kaf opazite najprej? Se )bl«ko ali klobuk. marve£ polt. ki ie take dobro Obranjena io tako ntgovana. Vtaka iema ima eelo v tej prenapolnjeni dvoraai tako ^ladko ta »mat« polt. Gleite jih zjutrai ▼ Boisu ali popoldn« na tekmah — vedno ie eiiako.« Zato je laal puder Tok*lan dane* v modi pri lik Franeoxtmah. Ta puder daje mehke pelt. podobno reinattiB listom. Icateri tuđi veter. dež ali potenje ot mort bodovati. Čarobno mlađostno l«poto pttfura ia vet đon in tuđi za vsak dan Poizkusite tuđi Vi puke« Tokalon Učinek. ki ga boste vid«li v tvojefB arealu bo Vat ta ćudi! ia oavduiil. Stran 9 »SLOVENSKI NAROD«, ireda, 4. noretnbn IM* Ste*. 253 Ma razstavi češkoslova£ce knjige: dokaz žive kulturne sile Ljubljana, 4. novembra. Pravega vtisa o mogočni razstavi čeSko-slova&ke knjige ne morete dobiti tuđi po najboljsih in natančnih opisih; te nad njenim obsegom je vsak presenećen, kajti velika dvorana Trgovskega doma je skoraj natrpana a knjigami. To ni razstava, ka-kršno bi si morda lahko ogledali v knji-garni. Moti se tuđi vsak. ki misli, da gre Je za beletristiko; razstava čedkoalova&ke knjige je nedvomno prva po svojem obse-gu ter sploh edinstvena razstava knjige v Ljubljani. Toda njen pomen ni samo v tem; tuđi le njen idejni pomen je ne upravičuje sam na sebi, kajti ne smemo pozabiti, da ima razstava tuđi svojo veliko praktično vrednost: knjige nam tako sorodne, visoko razvite kulture bodo našle tako najlaž-je pot k nadim čitateljem in ne le, da bodo zbudile potrebno zanimanje za živo tvor-no silo češkega duha — zanimanje, pa tuđi dolžno »poštovanje ter upoStevanje. Cim se vsaj nekoliko poglobiš v razsta-vo, v pravo zakladnico knjig. osupneš; hoćeš noćeš začneš primerjati to nepregledno kulturno bogastvo z našim, no, le priznajmo — siromaštvom. Vprav nebotiCno visoko nas presegajo Cehoslovaki s svojo znanstveno literaturo. Skoraj nemogoče se zdi, da bi jih mogli kdaj doseči v tem pogledu. Ta primer pač zopet dovolj jasno dokazuje, da visoko razvite kulture ni brez dobre gmotne podlage. Zanimivo bi bilo v zvezi s tem primerjati gospodarsko moć Cehoslovakov z našimi gospodarskimi raz-merami ter koliko dohodkov odpade na po-samcznega ćehoslovaka in koliko na Slovenca. Ćeprav nekateri ogorčeno zanikajo pomen številnosti naroda za razvoj njegove kulture, vendar je v našem primeru tuđi več je število čehov v primeri s številom našega naroda zelo važen činitelj v kulturni proizvodnji. Res je sicer. da nismo med zadnjimi narodi kar se tiče knjižne produkcije pri nas in da smo tuđi lahko ponosni na stvaritve našega duha. vendar se nam ta ponos na razstavi crškoslovaške knrge kaj lahko izgubi, če nismo povsem slepi. Ni krivde v nas. Če zaostajamo za naibolj dplavnim in izredno sposobnim slovanskim narodom, toda mnogo grešimo če brczbriž-ni proziramo sploSni napredek in visoko kult urno stopnjo Cohoslovakov Groše pa največ zlasti tišti, ki se kakor demonstrativno obračajo od vsoga kar je slovensko, k npmšhTi. če povemo. da razstava obsegra 20 od-rieikov, lahko razviditr žc iz toga. kako je obsežna. NatanČen opis v časopisnom po-ročilu ni mogoć, četudi bi bil potreben. Predvsem pa je treba opozoriti na glavne značilnosti razstave ter naglasiti njen pomen. Najznačilne.ise je, da da.ie razstava celoten splošen obris kultumega ustvarja- nja Cehoslovakov, aaj so med znanstveno literaturo zaatopan« neštete »troke, lepo-alovni del pa nam zopet nudi lepo xaokro-ženo celoto, a ražen tega so Še mnogi drugi oddelki, kakor n. pr. opera in glasba, gledalidCe, bibliografija in ex Ubrisi, odde-lek vzajemnih prevodov itd. Ker amo te pri oddelku vzajemnih prevodov oaj ome-nimo, da Slovenci prevajamo precej iz če-sčine ie desetletja, vendar »e nam zdi, da dajemo prednost nemski knjigi tuđi v tein pogledu, čeprav mnoga češka dela, oreve-dena že v svetovne jezike, visoko prekaia-jo nekatere nem&ke, v slovensčino prevedene knjige. Neznanje jezika ne more biti izgovor. Ni se nam treba sklicevati na to, da bi morali dajati prednost češki knjigi pred nemsko le sato, ker je češka, temvec bi jo morali upostevati predvaem po njeni kvaliteti. In njena kvaliteta govori za njo, upravičuje njeno mesto v prvi vrsti knjig evropskih na rodo v. Razstavo bi morali zlasti obiakati vsi, ki študirajo katerokoli vedo, duhovno ali prirodoslovno, ako še ne poznajo dobro češkoalovaske literature. Cehoslova-ki so. kakor kaže razstava, neodvisni na vseh podrocjih znanstvene literature, kar bi lahko koristilo tuđi nam. Tehnična literatura, ki je pri nas posebno siromašna, je tuđi zelo razvita na Ceškoslovaškem, kar kaže zlasti 12 zvezkov tehniškega alovar-ja. Zelo bogati so sadovt dela Slovanskega instituta in drugih stevilnih znanstvenih zavodov. ki tmajo po večini že lepo tradicijo. Pri nas je domaće znanstveno dek> ožive lo sele po vojni, ker pa* nismo imeli uni-verze. in še zdaj nas razmere tlšče k tlom, Ceh i so pa bili srečnejši. Naše fakultete nl-rnajr* primemih knjižnic. nekateri oddelki ni majo niti dovolj učilnic. in kakor je splošno znano, kemičnj institut životari — da ne rečemo hira — v kleti. Cehi «o pa ob tej priliki poklonili naši pravni fakulteti 98 kniier ki so razstavljene na razstavi. Da je razstava tem popolnejsa. je zašto-pana tuđi mladinska in ženska literatura, prezreti pa tuđi ne smemo sokolskega tiska V stekleni omari j* poseben oddelek, ljubi ianska bohemica. dragocene stare kniig-o last naše Studijske knjižnice. Med temi redkostmi je tuđi posnetek stiške^a rnkoni^, jzza 15 stolrtfa in već del Dobro vskog^a. Razstava .ie tako bogata, da en sam ojrled ni dovolj. Zato se obiskovalci navad-no vra.fiajo, kajti kdor je bi Že enkrat, ga. ' ni treba več vabiti. Obisk je zadovoljiv in obiskovalci si z vso resnostjo, skrbno ogledu iejo razstavo. Ureditev je tuđi v zuna-niem pogledu posrečena ter zaključena in dvorana je primerno okraSena. Razstava bo odprta do 9. novembra. §okols(y« Viški Sokol ie otvorit filedališko sezono Vic. 2- novembra. SokoUki gledališki oder na Viču je ot-vorit snoei svojo Ietoiinjo ij'cdalištko sezono 7. izvretno Halbejevo dramo »Roka«, ki je napravila na občinslvo globok vttis. Obisk za otvorit veno predstavo ni bil zadovoljiv in moramo zopet ^rajati vse tište »zdvedne nacionalne naprednjake«, ki so predsrtavo kljub pismenemu vabilu ignorirala. S svojo odsolnostjo so pokazali prav malo sokolske discipline, ki bi jo morali ravno v sedanjih ćasih odloono pokazati. Sama drama. Jci jo je spretno režiral br. Janez G r d i n a, je bile na dostojni visini in so vsi nastopajoči pokazajj vse svoje itfrelske zmožnosti do najvišje mere. Dra-me ^Ica^miI tako, kakor si ga je za misli I *vtor. Prvić je na^opUa n« odru «- Metka Vugova, ki je svoj krst preživela Tseakozi odlićno in podala Rermto Doomovo, ieno ošabnegs Petre Doorna močno in naravno, brez tsmt kih sentimentalnosti Vdano je prenflislA svojo bolečino, saj je dobro vedela za groh svojega moža in se uklonila scie ko đta jo k teinu prisilila moževa brata Henrik in Jaikob. K njenemu prvemu nastopu ji mo-remo iskreno čestitati. Prav dobro se je to pot postav U tuđi Reinhbld Ulrichs, brata Lađi ja Demšarja, starega strica, ki je vedel za vse razmere na posestvu Doorno-vih in jih prav tako do »krajnosti čuval v tajnosti. Njegov odJočen nastop, izvrstna maaka in kretnje so bile povsem na mestu. Skrad ka br. Demšar je ponovno pokttzaL da ima velik talent za dramsko umetnost in želimo, da bi še natprej vztrajal na tej potL Scene rij a in razsvetljava, kakor tu<5 oprema odm je bila na dostojni visini, tuđi odmori so bili kratki, le začetek se je nekoliko zaikasnil, to seveda po krivdi ob" činstva, ki se še danes ne more navadrri, da bi pribajalo točno k predstavim. Tuđi v tem pogledu naj napravi društvena uprava red. Sicer pa našim vrlim sokolsilcim igralcem vse priznanje in želimo, da bi t najkrajšem času zopet vprizorili tako lepo predstavo. —at. Pestro življenje v jese- iiislceni Sokol&keni domu Je selice, 30. olctobra. V zadnjem času se je življenje v So-kolskem dcmu močno razgibalo. Večer za večerom vežbajo tektvadni oddelki in se smotrerlo pripravljajo za akademije, tek-me in javne nastope. število naraščaja in decc stalno narsščs, tako, da se bodo tno-ca4i mladinaki oddelki del i ti. ker za oddel-ke r sedanjem Stevilu hkrati v domu ni prostor«. Vsako sredo zvećer pa so t w kolskj dvorani predavanja politične, znanstvene, gospodarske in sokolske vsebinc. Po predavan jih pa se vrše rudi debate o temi, o kateri se predava ter ludi o drugih aktualnih društvenih notrsnjih zadevah. To je iMLJuspednejši način srootrene sokolske vzgoje. Pri tem se članstvo nnedseboj- no najkizje spoinava in se najbolje in nar lažje scznanja z drušRvenim delom. S tem bo Soitol vzgojil tuđi modin kader mladih govornikov in sokolskih parlamentarcev, ki že »edaj poeosto pose^ajo v debato, stav-Ijajo predlože in nasverim«njkuje prostora Z nastopotn zienc, pa se bo poživUo srou-cjtrsrvo. Društvo trna med članstvom, na- raSčajem in deoo lepo stc-fiJo dobrfli »muca rjev in tekmovalcev. če bo zima ujgodna, bodo člani uredili tuđi prostorno drs*lišče pred Sokolskim domom, lako, da bo vsem pržpadniikcrn dana možnost vežbaaija te lepe, zdrave in elegantne zknsko sportne panoge. . •«• — Piednjasld zbor Sokola Ljubljana— gislca poroca Članstvu, naradcaju In deci, da se dne 16. t- m. pricne redna teloVadba po sledećem urniku: Clani: torek in četr-tek, od 20.30 do 21.45 ure. Mo3ki naradćaj: | torek in cetrtek. od 19.15 do 20.15 ure: Mo-5ka deca: torek in četrtek, od 18. do 1©. ure, članice: ponedeljek in areda, od 20.30 do 21.30 ure. ženski naraščaj: ponedeljek in sreda, od 19.15 do 20.15 ure. ženska deca,: ponedeljek In areda, od 18. do 19 ure. Telovadba bo v telovadnlcl Sokolskega doma. Vpisovanje naraščaja in dece je do 22. novembra od 16. do 19. ure. Zdravo. — Sokolska župa Ljubljana. — Župni prosvetni odbor bratsko poziva vse brate društvene prosvetarje ljubljanskih in oko-liskih sokolskih druStev da orgranizirajo z obojim naraščajem in članstvom poset razstave češkoslovaške knjige v Trgovskem domu. Razstava je odprta vsak dan od 7. do 19. ure. Brat je prosvetarji storite svojo dolžnost in glejte. da bo sokolski odziv za razstavo čim večji. Predsednik. Mračna palača španskih kraljev Znacnenita mračna palaca špamfcfh kra* ljev Esoorial blizu Madrida, kjer se bore zdaj fašisti in marksisti na življenje in smrt, j« bila zgrajena pod kraljem Filipom II. v spemin na zmago španskega orožja nad francoako ormado 10. avgusta 1557 pri SainA*Quentinu. Ker je 10- avgusta sv. Lovrenc, &o hoteli dati kraljevi arhitekti Uorisu palače simbolično po dobo ražnja, na katerem je umri sv. LovTenc mučeničke smrti in to ao tuđi storili. Noge ražnja preds-tavljaio štirioglati atolpi, visoki po 58 en in stoječi na ština TO^afih oosm-o čudo sveta«. Zdgonctui vodja arabskih teroristov Fawxi Kntedji fe razpisal nagrado na glavo vrhovnega povelinUca angleške vojske v Palestini Kat je bU kabilaki kses Abd el Krim med rilsko vojno proti Francozom, to je zdaj Fawzi Kukdji aii Kavukži v Palestini. O tem xagonetnem možu smo ie priob-čtti članek ▼ »oboto. Fawxi Kukdji je vod-ja arabskih terori«tov, borečih se proti iir dovskun prUeljencem v Palestini in sa &ft-odvibnost Velike Arabije. V primeri i Arjd-«1-Krimotn je modernejsi in tadi na moderno vojno se bolj spozna. Sel je taJ^o dalet, da, je ćelo javno razpisal nagrado na vx-hovnega poveljnika angleške vojfke v Pia-lestini generala Dilla. V tvojem giavnem stanu je mirno sprejel tuđi angleSke novi-narje. Kukdjijev g'Iavni stan je v nablnSkih go-rah sredi strmih pečin. kjer je za varnost dobro po8krbljeno. Pred vhodom v aedež moža, ki je pozval vto Arabijo v boj proti Ang-Iiji, stoji straža i »trojnicami. Kukdji jeva telesna straža St«je 1000 mož v ie-pih klhaki uniformab in najmodernej^e obo-raženih. Ražen tega ima ta tkrivnostni mož. ki priobcujejo v PaJesttni in Siriji iz- i hajajoči listi o njem ćele legende, enonaj-boljse o-iganiziranih vohunskih služb. Njegovi vohu-ni slede spretno preoblečeni ua mulaih ali ćelo na motocikl ih angleški voj-ftki na vbakeiu koraku in 6eprav so augle-škl vohuni napeli vse sile, se jim ni posre-čilo prijeti ae nobenega teh uevarnih ag^i-tatorjev. Fawzi Kukdji je o^novaJ že nekakšno arabsko vlado in ima tiuli svoje stuln« dvore, ki sodijo zlasti strogo vse izdajalce domovine. Sodijo jili seveda večinoana v od-sotno^ti. Takoj po razglasitvi obsodbe pa pošljejo k obsojencem tajne agente, da iz-vrie obeodbe. S tem so pojašnjeni mnogi umori političnih uradnikov. Drugo sodišce pa sodi za prestopke teroriste same, ki so se piegrešili UKii^i z nepokorščino bodiai s politiko na la&tno pest. V obeh primerih izrekajo sodišča brez izjeme smrtno kazen. Fawzi Knkdji je faote! prvotno postati svečenik, pa ai je premi>lil in pretl vojno je študiral v vojaški šali v Tstainbulu. Doma je iz severne Sirije. Me arab&ki uporniki tako dobro olx)rožejii, da laliko tvega Fawz.i Kukdji tuđi spo pade & četami generala DUla. Uporniki pa lahJiO dobiv>-jo tad i izdatno pomoć « IraJia, Tranejorda-mje in Sirije. Jedro njihovih častnikor tro-rijo preitkušiem in*truictorji pa!e«tintike^Ci in sirekega oroiniMva. Fawv.i Knkdji od-klanja v^ak sporazum % Anfriijo in k«r je prepri-čan. da se & pogajanji n« da k*j prida do**MH. zaupa samo orožju in pravi, da »e bo boril do sadnje kapije krri. Zato vidi Anglija, po pravici r njem »voj^a naj-veejega sovražnilca. Težka nesreća Pri gradnji »ustavnih poslopij na Eari* Ck)urtu v Lon-donu 9e je priipe«tila. v ponedeljek popokkie te/Jca nesreća, ki je za-htevala po prvih vesteh 20 človeških žr\cw. Med siLnim hruščem in trudčem »c ni poruši I srednji del še nedograjenega raz-stavnega poslopja in /asuJo j« dcl*yc€. zaposlene v spodnjih nedstTopi>ih. Zruftfl se je beton kđcnetkje m lo»cno ojfnodjc, težko nad 400 ton. Ko so se po n, ker je večrna delala rm drugih delih raz-stavnega poslop-ja. Takoj so začeli ođeo-pavajti zasute delavcc Odkopali so nekaj težko ranjenih, ki ao jih bri ptvpdjaii ▼ bolnico. Odkopavaojc je bilo »eio nevarao, keT je zasulo vhod v ra/zartjrvnn posW>p>e. Na ranoeih krajih so moral.i reztop«ti žc-lez.no konstrukcijo, da ao priald do zasafch delavcev. Televizija v Rusiji V Moskvi so začeli graditi ogromno televizijsko postajo na ultrakratke valove. Ta postaja bo širila ne samo filme in pripravljene prizore, temveč tuđi vsakdanjft dogodite z ulic, manifestacije in sportne tekme. Postaja bo oddajala na daljavo 60 km in grade jo po izkužnjah ameriikil* tohnikov. Zaenkrat je na ročila Rusija ▼ Ameriki 100 televizijskih sprojemnih ap«-ratov, ki bodo obratovali v kincmatograflh in orledališčih, dokler sovjetska industrija ne bo mogla sama izdelovati takih apara-tov. Televizijska centrala bo v dveh poatop-jih. V enem bosta dva mogoena oddajnu aparata na kratke valove, v drugi pa studio in pisarne. Nova televizijeka centrala bo dopolnila in razSirila poskuano oddaja* n.if. ki pra prirejajo zdaj većkrat na teden za amaterje. Tuđi v televiziji dela Rusija s polno paro, ker noče zaostati za drugiml državami. Kupai domaće blago! PMILE GABOR1AU 51 ZAKONSKI IN C IU flEZHKOHSKI Dlll ROMAN. — To je zelo ohremenilna okolnost, — je za-mrmral. — Seveda, je odgovori! oče TabaroL — V normalnih razmerah bi ne bil nikoli izgovoril teh be-sed, ki ga bodo zares pogubile. Storil je to, ker je bil še ves zaspan, ko smo prišli k njemu. Saj je vso noć prečuL Ko smo prišli je ležaJ na divanu. Naprej sem poslal njegovega slugo, toda sam seta mu bi tik za petami. Bil je ves zbeg&n, ko je za-g'ledal na pragu prestrašenega slugo. Iznel sem vse vnaprej preračunano. Toda bodite brez skrbi, za svoj nesrečni klic bo gotovo našel pojasnilo. Ome* niti moram, da smo našli pri njem na tleh zmeč-kano številko včeraj^nje »Gazette de France«, v kateri je bilo poročilo o umoru. To bo prvi primer, da bo pomagailo poročilo v novinah izalediti in prijeti zločinca. — Da, — je zamrmral sodnik zamišljeno, — da, imeniten mož ste, gospod Tabaret. In kasneje je pripomnil: O tem bi se bil lahko prepričal, kajti prav kar je oddel od mene gospod G«rdy. — Vi ste videH Noela? — je vzldfknil oče Tabaret. Tišti hip je bilo konec njegovega ponosnega «a-dovoljstva. Obdaček sik^bi je zastrt njegov rdeČl in veseli obraz. — NoeJ je bil tu! — je ponovU in bojeće vpra-Sal: In ve to? — NiČesar ne ve, — je odgovoril Daburon. — Nisem storil prav, da sem vas poklical. Sicer pa, mar vam nisem obfljubil stroge molčečnosti ? — Vse gre kakor po masku — je vzfcliknil Tabaret. — In kaj meni gospod sodnik o Noelu? — Prepričan sem, da je pošten in plemenit mia-denič, — je odgovori! sodnik. — Močan in obenem nežen značaj. Čustva, ki mi jih je odkrival tu in ki o njih ne morem dvomiti, kažejo na plemenito, žal tako redko dudo. Redko sem v svojem življenja srečal dloveka, ki bi mi bil takoj na prvi pogled tako simpatičan. Razumem, da ste lahko ponosni na njegovo prijateljstvo. — Vidite, saj sem vam pravil, gospod sodnik. Tak vtis napravi na vsakega. Jaz ga ljubim kot svojega otroka in naj se qgodi karkoli, zapustim mu vse svoje premoženje. Da, zapustim mu vse, tako sem določil v oporoki, spravljeni pri notarju Baromi. V oporoki je tuđi odstavek, nonasa joč se na gospo Gerdvjevo, toda tega bona već potrebo-vala, dragi moj Tabaret. — Ona! Rako to? Pa vendar grofk.. — Umira in merda ne bo preživela današnjega dne. Gerdy sam je to povedal. — Ah, bože moj! — je vrfditaiil starec, — kaj mi pripoveđujete... Da umira!... Noel bo ves obupan... to se pravi ne, kajti to ni več njegova mati; kaj mu je do nje? Da umira! Zelo sem jo cenfl, predno sem jo začel zaničevatL Ubo^o člove-štvoJ Zdi se, da gredo vsi gresniki v večnost na en dan, kajti pozabil sem vam povedati, da sem v trenutku, ko sem odhajal iz Commarinove pala-6e, slisai, kako je sluga poveda! sEIugi, da je grofa zadeia kap, fim so mu povodali, da je bil njegov sin aretlran. — To bi bila za Gerdvja največja katastrofa. — Za NoeJa? — Za?i trite! sem se na Comznarinove izpovedbe, da W mu vrnil vse, česar je vreden. Grof je mrt©7, vdova Lerougeeva je mrtva, gospa Gerdyjeva umira ali pa se ji bo v najboiljšem poimeru zme-sak>. Kdo bo torej mogel povedatl, ali so govorili papir^ resnleo? — T6 je res, — je zamraoral oče Tabaret. — In jaz na to nisem pomislH. To je usoda. Nisem se motH, sttsal nm dobro. NI iagovorfl svoje misfi. Vrata eodnikovo sobe so se odprla m na pragu je stal g^of Cominarm, mrk In mraoen, kakor njegova stara slika, o kateri bi lahico rekli, da je zamrzntla v svojem zla-tem okvir«. Start plemić je *ftj»n>Miij z roko in oba služab-nlka, U sta ga držala pod roke In mu pomagala hoefiti, sta molče odila. XL Bfl je gtd Gommarm ali bolje rečeno njegova asfcca. Njegova glave, ki jo je nosil sicer tako vi- soko, je bila povešena na prsi, njegova postava je bila skrušena, njegove oči nišo več žarele, njegove lepe roke so se tresle. Velik nered v njegovi obleki je kazal še večjo izpremerabo, ki je bila nastala na njem. V eni noči se je bil postaral za dvajset let. Ta mož, še voeraj tako ponosen, da se ni nikoli ukionil, je bil zdaj strt. Ponosno ime je tvorilo vso njegovo moč; čim je bEo onečaščeno, se je outii uničenega. Vse se je v njem raztrgalo, vse opore so mu obenem odpovedale službo. Njegov hlađen in neživi pogled je izd^jal mračno otrpi ost njegovih misli. Kazal je tako žalostno sliko obupa, da je preiskovalni sodnik ob pogledu nanj nehate za-drhtel. Tabareta je spreletela groza. Ćelo protokolist je bil ganjen. — Konstanc, — je dejal Daburon, — pojdite I gospodom Tabaretom na prefekturo po poroefla. Protokolist je odšel s starcem, ki je z^o nerad izpoinil sodnikovo željo. Gfcrof ni opazi 1 njune navzočnoeti; ni se ameni za njun odhod. Daburon mu je primaknil stol, grof je sedeL — Ćutim se tako slabega, da ne morem stat! — je dejal. ^— Marda ste ppeveč bolni, gospod grof, da bi mi mogli dati pojasnila, ki seir. jih pricakoval od vas, — je dejal sodnik. Orejn* Jostp ZupaneSe. — Sa »Narodno tl^afot rran Jesertea. — Sa opravo tn tnseratni del Bata Otoo Cnrlstof. — Val v Ljubljani.