A. K nor ob jav lja v članku »Najdbe s hm eljnih polj na severozahodnem Češkem« tiste najdbe tega področja, ki so prišle n a dan p ri rigolanju in p ri­ p adajo najrazličnejšim dobam od neolita do staroslovanske dobe. Tehnično bogato dokum entirano je poročilo J. R ataja »Zidani un jetišk i grobovi v Brodcih nad Jizerou«, ki obravnava štiri izkopane grobove, m ed katerim i sta b ila dva preprosti grobni jam i, dva pa iz ilovke in k am enja sezidani grobnici ovalnega tlorisa. Poročilu so nam reč p riključeni izsledki antropoloških (J. Chochol), k e ­ m ičnih (J. B. Pelikan), astronom skih (E. Prochâzka) in bioloških (Z. D ohnal, E. K om ârkovâ) raziskav, k i tu potem presegajo obravnavano najdišče. V. Č trnact je prispeval razpravo »Koča in seliščni objekti k u ltu re gom il na področju Plzna«, v k ateri o b ja v lja izsledke izkopavanj gomile v Volchovu p ri Plznu, k i se je izkazala za seliščno najdbo. To poročilo nato razširja ob p re ­ učevanju keram ike v študijo o izvoru keram ike k u ltu re gomil. Izvaja jo iz eneolitskih k u ltu r karpatskega področja, od koder n a j bi jo na zahodno Češko prinesli novi priseljenci. Tam se je v stikih s še obstoječo unjetiško k u ltu ro izoblikovala posebna zahodnočeška k u ltu ra gomil z srednjepodonavskim i zn a­ čilnostm i. Sorodno časovno obdobje obravnava tudi V. S purnÿ v razpravi »P resoja naselitve H radiska p ri K rom erižu v srednji bronasti dobi«. Gre za p reučevanje n ajd b gradišča v tem k ra ju , k i ima stratigrafsko dobro dokum entirano dobo tra ja n ja , prim erno za študij razm erja m ed včterovsko in sledečim i k ulturnim i skupinam i. P ri izkopavanjih A rheološkega in štitu ta sta bili ugotovljeni plasti A in B, od katerih pripadajo n ajdbe plasti A tipu Včterov, številnejše najd b e plasti B pa prehodu od teh oblik k m lajšim tipom, a se od n jih že močno ločijo (vrči, am fore z bunčicam i, skodele na nogi, p ro filiran e skodele in skodelice). A vtor sklepa, da p red stav ljajo najdbe te plasti m ešano skupino, nastalo na podlagi tipa Včterov, v k a te ri pa p rev lad u je delež k u ltu re gomil srednjega P o­ donavja. Se nepreučena p last C kaže n ad aljev an je tega razvoja. A ntropološko poročilo J. Jelineka dopolnjuje razpravo. Slavnostno številko zak lju ču je članek B. D ubskega »Južna Češka v m lajši bronasti dobi«, ki obravnava najd b e dveh novoraziskanih najdišč p ri O ldrichovu in D obevu. K eram ika stopnje Š titarv p red stav lja glavne najdbe in prisoja n a j­ dišči k južnočeški k u ltu ri p lan ih žganih grobišč obdobja H a A—B. Stanko Pahič Archaeologia Austriaca, B eiträge zu r Paläanthropologie, U r- und Frühgeschichte Ö sterreichs, H eft 14, 15 (Verlag F ran z D euticke), W ien 1954, 9 6 + 100 stran i z ilustracijam i in prilogam i. V letu 1954 izišli številki časopisa A rchaeologia A ustriaca, ki ga od leta 1948 iz d aja ta A ntropološki in Prazgodovinski inštitut dunajske univerze d v ak ra t letno, p rin ašata vrsto prispevkov iz področja av strijsk e prazgodovine in u tr ju ­ je ta sloves revije k o t poglavitnega glasnika arheološke raziskovalne dejavnosti v d an a šn ji A vstriji. Posebne omembe je vredno, da na straneh te rev ije n ajd ejo svoj prostor tudi različne razprave iz področja pom ožnih arheoloških ved in tako p rik az u jejo sodobno tehnično izpopolnjevanje raziskovalnih m etod v arh e o ­ logiji. Tako je v 14. zvezku na prvem m estu o b ja v lje n a razprava R. J. M ayr- h o ferja »M ineraloška opazovanja paleolita ilnatih p la to je v na višinah ob go rn ji Taffi, zahodno od H orna v N ižji A vstriji«, v k ateri sporoča avtor svoja dognanja pri p reu čev an ju tistih kam enin na obravnavanem področju, ki so služila za iz­ delovanje paleo- in neolitskih kam nitnih predm etov. V poštev p rih a ja kam nitno gradivo iz rum enkaste kam enine, čigar izvor so že doslej dom nevali v razk ro jn ih p roduktih lokalnih ležišč serpentina, ki pa po a v to rjev ih ugotovitvah doslej še niso odkrita. Zaradi tega n ak azu je potrebo n ad a ljn jih raziskav okrog sedm ih doslej znanih najdišč, ki povečini pripadajo tako im enovanem u »paleolitu iln atih platojev«, a tudi »lengyelski kulturi«. E den najplodovitejših sodelavcev revije, M artin H ell, je prispeval razpravo »Solnograška na višku neolitske dobe«. V n je j obravnava gradivo iz šestih solno- graških najdišč tako im enovane »m ünchshöferske kulture«, m ed katerim i je poleg posam ičnih n ajd b keram ičnih fragm entov najpom em bnejše selišče v M ax- glanu, od k aterega so doslej znane tri stanovanjske jam e. Ó dkrite so bile do 1,4 m globoko, n ajv eč ja m ed n jim i z ognjiščno jam o p a je m erila 12 X 3,5 m in je tu d i obsegala največ gradiva — 1240 črepinj in 70 sileksov. Sileksi obsegajo v glavnem rezila in puščične osti tistih oblik, ki kažejo značaj mezolitske dedi­ ščine. K eram ične oblike (lonci, čaše, skodele) z linearno ornam entiko (vrezani in pikčasti motivi) so tipično gradivo »m ünchshöferske« kultu rn e skupine, kot zahodna veja »lengyelske« k u ltu re pa im ajo tudi n ek a j elem entov potiške k u l­ tu re. Razen tega n av aja avtor vplive še n ek a te rih drugih obrobnih kultur. Tako bi ta in ostale najdbe bile dokaz naselitve solnograške p o k rajin e okrog leta 2500 p red n. št., ki je po avtorjevem m nenju p rišla z vzhoda in se tod združila z ele­ m enti s severa in zahoda. N ajdbo iz istega obdobja objavlja F. Stroh v poročilu »M ünchshöferski grob v U feru p ri Ebelsbergu v G ornji A vstriji«, pri čem er gre v glavnem za ostanke uničenega groba z 2,6 m globokim dvojnim pokopom skrčencev, ki je vseboval tu d i dvoje za »münchshöfersko« kulturo značilnih posod. Antropološki opis Ae. K loiberja dopolnjuje poročilo. V daljši razpravi »K predzgodovini m arkom anskih vojn« zavrača R. Noll tista dosedanja naziranja, po katerih n a j bi p riče tek vojn z m arkom anskim i plem eni za R im ljane bil nepričakovan dogodek. P ri tem se opira na ustrezne citate iz življenjepisov cesarjev M arka A vrela in A ntonina Pia, n a epigrafsko gradivo (gradbeni napis in trije m iljniki iz leta 143 po n. št.), k ak o r tudi na druga opazovanja, iz česar ugotavlja, da se je bržčas že A ntoninus Pius bojeval z G erm ani ob srednji D onavi in spričo grozeče nevarnosti u trje v a l postojanke. Kot dokaz za rastočo napetost na podonavskih m ejah rim skega cesarstva upo­ ra b lja avtor sesterec A ntonina P ia iz let 140—144 po n. št., ki kaže ustoličenje kvadskega k ra lja kot rim skem u cesarju enakovrednega p a rtn e rja in s tem do­ k az u je zaostrene odnose. Kot dokazno gradivo pa o b ja v lja tudi zakladne n ajd b e novcev iz časa obeh cesarjev, dokum entirane s pregledno k arto (objavljene so tu d i slovenske in hrvatske najdbe), po k aterih presoja, da pom eni razpored n ajd b iz dobe M arka A vrela nasproti najdbam iz dobe njegovega predhodnika obstoj m anjših germ anskih vpadov, ki so ljudem v podonavski provinci vzeli »občutje varnosti« že p rec ej časa pred pravim začetkom m arkom anskih vojn. Y ru b rik i »Arhiv za pra- in ranozgodovinsko raziskovanje rudarstva« ob­ ja v lja O. K leem ann iz Bonna »Novo k arto razširjenosti Spangenbarren«, in tako izpopolnjuje z novimi podatki in dognanji pred 25 leti sestavljen podobni p re ­ gled. B ronasti dobi A2 in Bi pripadajoče najdbe, ki so bile izjem om a odkrite tudi v n ek aterih zgodnje h allstattsk ih založnih najdbah, se zgoščajo v južni N em čiji in A v striji (kjer so tudi najobsežnejše), segajo p a še v srednjenem ška, m adžarska in francoska področja. D asi kaže kovinska analiza izvor rude v sred n ji N em čiji, čem ur pa avtor oporeka, je tre b a iskati izvor teh predm etov v bližini ležišč rude, k i so na severnem obrobju Alp tudi n ajštev iln ejša. R. Pittioni opredeljuje v sestavku »Prazgodovina in narodoslovje« pojm e in področja obeh znanstvenih disciplin. Če razisk u je prazgodovina brezpism ene k u ltu re preteklosti, narodoslovje pa brezpism ene k u ltu re sedanjosti, potem ob­ sta ja m ed njim a celotna pisana zgodovina človeštva. M edtem ko m ore p ra ­ zgodovinska veda obdelovati svoje področje v celovitosti kronološko zanesljivo v zgodovinskem pom enu in se term inološko in m etodično loči od ostalih histo­ ričnih disciplin, se narodoslovje m ora om ejevati na obrobne zaostale ku ltu re, k je r je kronološko u re ja n je izredno oteženo, se stav ljan je k u ltu rn e celote iz posam eznih individualnih pojavov pa zelo tvegano. P ri tem p o udarja avtor m nogo težje stališče narodoslovja med dvem a problem om a: posamično zgodovino določenega objekta in celotno zgodovinsko podobo d anašnjih brezpism enih lju d ­ stev. G lede razm ejitve m ed obem a vedam a om enja, da spada paleolitsko obdobje še p red to mejo, sicer p a ob rav n av ata obe vedi svoje kronološko si sledeče dobe človeške zgodovine in izven tega iz m etodičnih vzrokov ne m oreta im eti izenače­ nih k aterihkoli raziskovalnih področij. Med drobnim i novicam i o b ja v lja M. H ell »Barvane steklene obročkaste b i­ sere iz G ornje A vstrije in Solnograške«, H. M itscha-M äreheim pa »Dve n eo b jav ­ lje n i langobardski posodi iz B aum gartna v Nižji A vstriji«. Zvezek to k rat prvič z a k lju č u je jo knjižne ocene, ki jih je napisal zvečine R. Pittioni. P etn ajsti zvezek obsega poleg k n jižn ih ocen pod zaglavjem »Arhiv za pra- in ranozgodovinsko raziskovanje rudarstva« širše poročilo »Raziskave v ru d a r­ skem področju K elchalm p ri K itzbiihlu n a Tirolskem «, ki sta ga k o t tre tje po- ročilo o delih v letih 1946—1953 napisala E. P reuschen in R. Pittioni. D opolnjuje ga J. W. A m schlerjeva analiza kosti dom ačih živali. S številnim i fotografijam i najdišča in gradiva, kakor tu d i prilogam i tločrtov in profilov oprem ljena ob­ ravnava nazorno p rik azu je najdišče bronastodobnih rudarskih odkopov na strm ih pobočjih planine Kelch. V uvodu sta poleg zgodovine izkopavanj navedeni tudi dve ob tej p rilik i prvič uspešno uporabljeni novi m etodi k o n serv iran ja lesa. Sledi stratigrafski opis plasti p ri pridobivanju rude odpadlega in n a kup.e nasutega m ateriala (Scheidehalden) z njihovim i k ulturnim i plastm i, ki sk riv ajo v sebi keram iko, živalske kosti in ostanke delovnih orodij iz kovin in lesa. S tratigrafski pregled plasti kaže tu rezultat delovnih procesov (grobega odbiranja, tren ja, m okrega izp iran ja gradiva, ki vsebuje rudo), k u ltu rn e plasti m ed njim i pa ilu strira jo ta delovni postopek. Med najpom em bnejše najdbe tega obdobja sodita dve leseni koriti za izpiranje, od k aterih je bilo eno mogoče s preparatorskim i posegi u trd iti in ohraniti za lokalni m uzej. O gnjišča za p raž en je in m lake z usedlinam i so bila v tem času poleg kam nitnih tem eljev in ostankov lesenih konstrukcij bivališč glavni predm et raziskav. Med najdbam i je bilo največ keram ike, ki se je delno dala rekonstruirati v prvotne tipe posod, o d k rita pa je bila tudi v rsta lesenih predm etov (korita, dna veder, igle, lopate, žlice, dleta, klini, žeblji, koli itd.), b ronaste igle in srpi, b ak re n e talilne pogače, žlindra in kam nitno drobilno orodje. O pisu tega gradiva sledi kulturnozgodovinski oris najdiščnih objektov — odpadne jam e, ognjišč, tem eljev, vodne jam e, nato pa tipološka obdelava n ajd en ih predm etov. Pisca p o u d arja ta ozko sorodnost n a jd b z gradivom severno- tirolskih žarnih grobišč iz začetka zadnjega tisočletja p re d n. št. K poročilu p ri­ k ljučena analiza kosti domačih živali, ki so bile vse nam erno močno zdrobljene (izkoriščanje mozga), kaže, da so rudarski prebivalci gojili pritlikavo govedo, svinje, ovce in koze. Poročilo zak lju ču je na podlagi analize najdiščnih ostalin sestavljen opis delovnega procesa bronastodobnih ru d arjev . k P h '“ Schild von Steier, B eiträge zur steierischen Vor- und F rühgeschichte und M ünzkunde, H eft 2, G raz 1953, 198 strani s številnim i ilustracijam i v tekstu in eno prilogo. O ddelek za pred- in ran o zgodovino in num izm atiko štajerskega deželnega m uzeja Joanneum a v G radcu izd aja po vojni v sam ozaložbi lastno glasilo, od k aterega so doslej izšli štirje zvezki (2 arheološka in 2 num izm atična). V n asled ­ njem obravnavani drugi zvezek je posvečen spominu leta 1951 um rlega univ. prof. dr. W a lte rja Schmida. U redil ga je njegov naslednik v Joanneum u dr. W al­ te r M odrijan, ki je poleg ob jav ljen eg a žalnega govora dr. Illiga napisal tudi k ratk o biografsko posvetilo. Spom inskem u značaju tega zvezka d aje veliko ceno tudi b ib lio g rafija Schmidovih del (sestavil B. Sutter), k a r je bila spričo velikega, a po n ajrazličn ejših časopisih in dnevnikih raztresenega publicističnega gradiva te m a rk a n tn e arheološke osebnosti dokaj težavna naloga in je zato neprecen­ ljivo koristna. V endar navedenih 578 razprav, poročil, člankov, recenzij itd. n e p red stav lja celotne Schmidove lite ra rn e zapuščine, k e r se je ta po eni stran i daleč oddaljevala od strokovnih objav (n. pr.: vrem enske napovedi, čebelarstvo, vrtnarstvo itd.), po drugi stran i p a slovensko pisani članki v naših dnevnikih bibliografu niso bili v celoti dosegljivi. O b jav ljen a b ibliografija je razdeljena po terito rialn em in tem atičnem vidiku na sledeča pog lav ja: I. Razno, II. N o tran ja A vstrija, III. K ranjska, IV. G o rn ja A vstrija, V. Š taje rsk a (tu so vključene tu d i objave gradiva in najdišč iz slovenske Štajerske), VI. R aziskovanje gradišč, VII. N um izm atika, VIII. N arodopisje, IX. B iografije, X. D ela v sam ozaložbi, XI. P oročila o izkopavanjih v Jugoslaviji, XII. O b jav e o W. Schmidu, XIII. K njižne ocene. Bilo bi koristno, kot pripom inja sam avtor, če bi slej k o p rej kdo p rev eril in dopolnil podatke tudi iz slovenskega tiska in dal tako tem u delu zaključeno podobo. Z razpravam i sodeluje v časopisu devet avtorjev, k i obravnavajo n ajra zlič­ nejša v p rašan ja, opirajoč se p ri tem po večini na gradivo, ki ga je odkril, a ne obdelal že W. Schmid. Tako o b ja v lja R. P ittioni v »P rispevkih k poznem u k era - m ikum u Š tajerske« začasno poročilo o neolitskih seliščnih n ajd b ah n a Pölshalsu pri Judenburgu in v W altra jam i p ri Jammu, ki zajem a po W. Schmidu pridob-