List 22.
Navadne napake pri vinstvu.
Vinstvo je dvojno,  to je,   ravnanje trte v nogradih in pa ravnanje vina v ki e tih (hramih j. Napake pri vinstvu v nogradih so:
1.   Vinogradi se napravljajo večkrat na severnih krajih ali pa na ravninah, ktere bi bile pripravniše za žita ali klajo. Pri nogradih je skor več ležeče na legi, kakor na zemlji, zakaj slabeja zemlja se da kakorkoli zboljšati, lega pa nikakor ne. Kdor hoče tedaj, da mu vinograd dobička do-naša, naj prevdari poprej lego, ktero mora nograd imeti, preden ga kjerkoli napravi.
2.  Pri zasaji vinograda se zemlja preplitvo prekoplje in prerahlja. Ce je že pri poljskih sadežih jako koristno, da se globoko orje, tim koristneje je pri zasaji novega no-grada, da se zemlja globoko prekoplje in dobro prerahlja, ker korenike vinskih trt veliko globokeje segajo v zemljo kakor poljski sadeži. Zemlja bi se imela, kjer se nograd dela, saj po 2 do 3 čevlje globoko prekopati.
3.  Za nasadbo vinograda se jemljejo trte malov redne, take namreč, na kterih se obilo vi, , pa slabega, pridela. Veliko gospodarjev je taclh, ki pri zasadbi nograda ne po-rajtajo trt; če si le ene krajcarje cenejšo robo kupijo, so veseli; ne gledajo ali je sorta dobra in žlahna (pitana) ali ne; oni ne premislijo, da jim slabo vino, če ga ravno obilo pridelajo, komaj stroške povrne, ki so jih pri obdelovanji vinograda imeli; če bi bili pa na dobiček kaj porajtali, bi bili nograd z boljšimi trtami zasadili, ali pa zemljo raji za žito in druge poljske sadeže obrnili, kar bi jim več dobička donašalo.
4.    Trte se sade po navadi pregosto ena pri drugi, ne pa po pravilih prave vinoreje. Kdor misli, če trte gosto sadi, da bo veliko več grozdja, in po takem tudi več vina pridelal, se moti; kmali se bo prepričal, da mu bo grojzdje pozneje dozorelo in vino bo slabeje ali nizko, kakor Vipavec pravi. Trte morajo vsigdar ena od druge tako saksebi biti, da more solnce zemljo med njimi ogrevati, in tako stati, da ena drugi sence ne dela; to škoduje cvetju, grojzdje pozneje zori, raje gnije, pa tudi rožje ne godni dobro. Najbolje je, da trte po 3 do 4 čevlje saksebi v vrstah od zgorej doli stoje.
5.  Trte se ne obrezujejo prav; obrezovanje se prepušča navadno mojstrom-skazom. Ne zna vsak, kdor vrtnari, tudi s trto prav v caker hoditi. Ze marsikteri vinograd se je po neumnem obrezovanji popačil. Zato naj gleda gospodar, komu obrezovanje vinograda prepušča.
6.  Vinogradi se ne okopavajo tako, kakor je treba, ker se rado tretje okopanje opušča. Obdelovanje vinogradov med letom je delo posebne važnosti. Prvo kopanje v nogradu je to, kar je sploh oranje in obdelovanje polja, da se zemlja za setev pripravi; to se zgodi po legi kraja prej ali pozneje zgodaj na spomladi. Vdrugič se okopava nograd po cvetji, in za to spet ni ravno na dan gotovega časa, ker trta cvete prej ali pozneje kakor je vreme. Pridni vi-norejci okopavajo še vtretje h koncu malega ali v začetku velikega srpana.
7. Vinograd se ne gnoji in ne koli, kakor mu gre'. V nekterih krajih je navada, da se med trte zelenjava, špargeljni, fežol, buče itd. sade, kar pa zemljo še bolj iz-pije. Namesti tega bi se mogla gnoj in zemlja v nograd nanašati. Vinograd bi se imel vsaj vsako tretje leto gnojiti, ker v tem času je trta veliko živeža grojzdju oddala, tedaj bi se tudi nji mogel živež po gnoji in rodovitni zemlji povrniti. Zemlja se v nograde posebno zato nanaša, da se gornja ali povrhnja prst po celem nogradu v enaki meri, kar se da, ohrani, ali pa, če jo je dež poplajhal, na gornje kraje nograda zopet nanese. Kjer trtam potrebnih kolov primanjkuje, se pridela manj in slabejega vina, kakor tam, kjer je nograd popolnoma okoljen, zato, ker ne morejo sončni žarki tal zastran pregostega ali pa morda celo na tleh ležijočega trsja popolnoma pregreti.             (Kon. si.)
List 24.
Navadne napake pri vinstvu.
(Konec.)
8.  Navadno se prezgodaj bere.
Ce se zgodaj bere, se dobi res nekoliko več vina, toda slabeje je, pride tako ob dobro ime v ptujih deželah, in donaša manj dobička, kakor manjši pridelek dobre kaplje.
9.  Ne odbera se zrelo grojzdje od nezrelega, sorta ne od sorte in lega ne od lege.
Da je grozdje popolnoma dozorelo, se to iz tega pozna, da je les na trti goden, to je, da rujavkast prihaja, da se grojzdni peclji jamejo rumeniti, grojzdje ohlapno se pobe-šati, je grozdje sladko in se sok njegov vleče kakor med in grojzdni sok od pešk rad loči, — takrat je grojzdje zrelo. Kakor različne in mnogovrstne so posamne grozdne plemena po podobi, velikosti 9 barvi in okusu , ravno tako različne so tudi po rodovitnosti svoji kakor tudi po času zrelosti. Zato naj se enake plemena skupaj sadijo ali saj le enake skupaj berejo.
10.   Dostikrat se grozdje bere o rosi ali celo v dežji. Naj se ne bere nikdar v dežji; dež moštu jako škodje; že velika rosa ga, kakor skušnje uče, nekoliko zvodeni. Po gotovih skušnjah se je zvedilo, da že po rosi pride */M vode med mošt, v megli ali dežji pa še več.