URADNI LIŠT SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 17 Ljubljana, petek 17. maja 1985 818. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike 'Slovenije ODLOK o pomilostitvi obdolženca in obsojencev ob Dnevu zmage in 40-letnici osvoboditve države 1. člen Kazenski pregon se odpusti: Lenarčiču Cirilu, rojenemu leta 1929 v Vnanjih Goricah pri Ljubljani se odpusti kazenski pregon zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa v zvezi s kaznivim dejanjem ogrožanja javnega prometa. 2. člen Izvršitev neprestanega dela kazni zapora se odpusti : Brezniku Zvonku, rojenemu leta 1962 v Lenartu. Butinarju Antonu, rojenemu leta. 1930 v Podgradu pri Ilir- ki B.strici. Čurinu Francu, rojenemu leta 1961 V Vuimc-tincih pri Ormožu. Globočniku Andreju, rojenemu leta 1947 na Jesenicah. Jelenu Silvu, rojenemu lela 1963 v Ljubljani. Spi laku Stefanu, rojenemu leta 1957 v Bre ■ -vici pri Lendavi. Tušarju Zlatku, rojenemu leta 1951 v Obro-vem pri Sežani. 3. člen Izrečena kazen zapora se zniža B r a j k o v i č u Zvonimiru. rojenemu leta 1956 v Stražancu pri Daruvaru se kazen enega leta zapora zniža za šest mesecev. G a ve z u Jožetu, rojenemu leta 1963 na‘Ptuju se kazen enega leta zapora zniža za šest mesecev. Ivan eku Marjanu, rojenemu leta 1962 v Segov-cih pri Apačah se kazen šestih mesecev zapora zniža za tri mesece. Kavčič Jelki, rojeni leta 1930 v Uncu pri Rakeku se kazen devetih let in štirih mesecev zapora zniža za eno leto. K r e b 1 j u Dušanu, rojenemu leta 1958 v Ostrožnem brdu pri Premu se kazen enega leta zapora zniža za še^t mesecev. Lovšinu Jožetu, rojenemu leta 1963 v Ljubljani se kazen štirih tet in enega meseca zapora zniža za eno leto. Nad ali Višnji, rojeni leta 1943 v Zagrebu' se kazen šestih let zapora zniža za eno leto. Cena 80 dinarjev Leto XLIi P e r š o 1 j i Miroslavu, rojenemu leta UH8 v Postojni se kazen petih let zapora zniža za eno leto. Š k r i 1 e c Jožici, rojeni leta 1945 v Colmeyu v Franciji se kazen šestih let zapora zniža za dve leti. St. 25-1/85 Ljubljana, dne 8. maja 1985. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r. 820. Na podlagi 45. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) izdaja Republiška geodetska uprava v soglasju z Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora PRAVILNIK o vsebini geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov 1. člen • S tem pravilnikom se podrobneje določajo vsebina, obseg, stopnja tajnosti in način overitve geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov. 2. člen Geodetske podlage morajo v skladu z določili 29. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v proslor omogočiti izdelavo posebnih strokovnih podlag in grafični prikaz meril in pogojev za posege v prostor v prostorskih ureditvenih pogojih in prostorskih pogojev za realizacijo planskih rešitev v prostorskih izvedbenih načrtih kakor tudi prikaz prostorskih ureditev po posameznih področjih. 3. člen Da se omogočijo grafični prikazi pogojev oziroma prostorskih ureditev iz prejšnjega člena morajo geodetske podlage zagotoviti: — mrežo temeljnih pozicijskih geodetskih točk s koordinatami, — mrežo višinskih točk z nadmorskimi višinami, — pisne podatke in grafične prikaze (geodetske načrte) iz operatov evidenc geodetske službe. 4. člen Mrežo temeljnih pozicijskih geodetskih točk sestavljajo triangulacijske, poligonometrične in navezovalne točke. V naseljih se med temi točkami razvije izmeritvena mreža poligonskih in oslonilnih točk. Na območjih, kjer ni temeljnih pozicijskih točk, se lahko razvije lokalna mreža izmeritvenih b>9c. Tv točke morajo biti stabilizirane kot temeljne pozicijske točke ter morajo omogočiti kasnejšo navezavo na Gauss-Kriigerjev koordinatni sistem. Mrežo višinskih točk sestavljajo temeljne višinske točke (reperji) 1. do 4. reda in mestna nivelmanska mreža 1. uo 2. reda. Ge na obravnavanem območju ni možna neposredna povezava na obstoječo nivelmansko mrežo, se razvije dopolnilna nivelmanska mreža 5. reda oziroma mestna nivelmanska mreža 3. reda. Pisni podatki iz operatov evidenc geodetske službe so določeni z obstoječo geodetsko zakonodajo, ki ureja posamezna področja evidenc. 5. člen Kartografske osnove za grafične prikaze so geodetski načrti, in sicer temeljni topografski načrti ali ortofoto načrti in načrti zemljiškega katastra. Vsebina teh načrtov je podana s pravilniki o znakih za posamezno vrsto načrtov. Na območjih, kjer so načrti zemljiškega katastra izdelani v enotnem Gauss-Kriigerjevem koordinatnem sistemu, tvorijo ti načrti osnovo za pripravo prostorskih izvedbenih aktov s tem, da se jim doda topografska vsebina ter glede na potrebe in glede na varstvo prostorskega izvedbenega akta še vsebina zbirnega katastra komunalnih naprav, evidence hišnih številk, registra območij teritorialnih enot in evidenc za urejanje prostora. Na območjih, kjer obstajajo načrti grafične zem-Ijiško-Ratastrske izmere, tvorijo osnovo za pripravo prostorskih izvedbenih aktov temeljni .topografski načrti ali ortofoto načrti, ki se jim dodajajo grafični podatki zemljiškega katastra in po potrebi še dodatna vsebina iz prejšnjega odstavka. Aerofotoposnetki se lahko uporabljajo le kot pomožno gradivo za pripravo prostorskih izvedbenih aktov. Dodatna vsebina k osnovnim načrtom se prikaže na tematsko ločenih prosojnicah v merilu osnovnega načrta. . 6. člen Grafični prikazi prostorskih pogojev za izvedbo planskih odločitev se v prostorskih izvedbenih načrtih izdelajo v merilu, ki se prilagaja vsebini in namenu prikaza. Prikazi, ki določajo prostorske pogoje za izdajo lokacijskih dovoljenj, se izdelajo na geodetskih načrtih s pozicijsko in višinsko natančnostjo izvornih geodetskih načrtov v merilu 1 :500 ali V: 1000. Prikazi, ki ilustrirajo posamezne ureditve v prostorskih izvedbenih aktih, se lahko izdelajo na geodetskih načrtih s pozicijsko in višinsko natančnostjo izvornih načrtov v merilu 1 : 2000, 1 : 2500 ali 1 : 5000. 7. člen ■Grafični prikazi pogojev za poseg v prostor se v lokacijski dokumentaciji izdelajo na geodetskih načrtih pozicijske in višinske natančnosti izvornih načrtov v merilu 1 : 500 ali 1 : 1000. 8. člen Merilo ter tehnična izvedba grafičnega prikaza prostorskih ureditev v prostorskih izvedbenih aktih je odvisna od zahtevnosti predvidenih prostorskih ureditev ter prilagojena natančnosti geodetskih podlag. 9. člen Izvorne geodetske načrte je dovoljeno povečati zaradi potrebe po večji preglednosti prikaza prostor- skih pogojev za posege v prostor. Pomanjšava istih načrtov pa se dovoljuje le zaradi zagotovitve enotnega merila geodetskih načrtov za neko območje. Pri tem se ohrani natančnost izvornega načrta. Geodetski načrti se smejo brez predelave in brez posebne odobritve pristojnega geodetskega upravnega organa povečati oziroma pomanjšati največ do 2,5-krat. Povečava oziroma pomanjšava geodetskega načrta za več .kot 2,5-krat se sme izvesti le s ponovno grafično obdelavo ter po posebni odobritvi pristojnega geodetskega upravnega organa. 10. člen Povečave oziroma pomanjšave geodetskih načrtov ni dovoljeno uporabljati za prikaz prostorskih pogojev za posege v prostor na tistih območjih, kjer že obstajajo geodetski načrti ustreznih meril, in so po presoji pristojnega geodetskega upravnega organa še uporabni za te namene. H. čitii Izvenokvirni opis povečave oziroma pomanjšave geodetskega načrta mora vsebovati podatke o izvornem načrtu, o novem merilu načrta, o izvajalču povečave oziroma pomanjšave in o datumu, kateremu odgovarja stanje na povečavi oziroma pomanjšavi. 12. člen Geodetske načrte za pripravo prostorskih izvedbenih aktov in za izdelavo lokacijske dokumentacije izdelujejo občinski geodetski upravni organi oziroma geodetske delovne organizacije v skladu s 13. in 14. členom zakona o geodetski službi. Geodetske načrte za izdelavo lokacijske dokumentacije lahko izdelujejo tudi druge organizacije v snladu s pogoji 14. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76). 13. člen Geodetski načrti, ki niso izdelani v skladu z določili o izdelavi temeljnih topografskih načrtov, se lahko uporabijo za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, če imajo ustrezno pozicijsko in višinsko natančnost, in če se dopolnijo z vsebino, ki je določena s pravilnikom o znakih za temeljne topografske načrte (Uradni list SRS, št. 29/82). 14. člen Odobritev povečanja oziroma pomanjšanja geodetskega načrta iz 9. člena za več kot 2,5-krat izda pristojni geodetski upravni organ na pismeno zahtevo naročnika. Pristojni organ presodi upravičenost zahtevka In v primeru odobritve določi pogoje za predelavo geodetskega načrta. 15. člen O izdelavi geodetskih topografskih načrtov in o njihovi uporabnosti za pripravo prostorskih izvedbenih aktov in za izdelavo lokacijske dokumentacije vodi za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ evidenco po izmerjenih območjih. Evidenca mora vsebovati grafični prikaz obrisa izmerjenih območjih v merilu 1 : 5000 ter podatke o datumu izmeritve, merilu geodetskega načrta in o izvajalcu. 16. člen Geodetske podlage iz 3. člena tega pravilnika overi pristojni občinski upravni organ za geodetske' zadeve glede izkazovanja ažurnega stanja. Overitev opravi pred začetkom priprave osnutka prostorskega izvedbenega akta na geodetskem načrtu. 17. člen . Geodetske podlage po tem pravilniku zadržijo oziroma se razvrstijo v stopnjo tajnosti po veljavnih predpisih. 18. člen Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 'Št. 010-4/3-81 Ljubljana, dne 16. aprila 1985. Direktor'RGU Božo Demšar L r. Soglašam: Predsednik RK za varstvo okolja in m-ejanje prostora Jože Kavčič 1. r. 821. Na podlagi tretjega odstavka 8. člena zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list SRS, št. 17/75) izdaja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo v soglasju z Republiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o zagotavljanju higienske neoporečnosti živi! rastVn-skega izvora in pripravljenih jedi ter kruha in peciva med prevozom 1. člen S tem pravilnikom se določajo minimalni higienski pogoji, ki jih morajo za prevoz živil rastlinskega izvora in pripravljenih jedi ter kruha in peciva med prevozom (v nadaljnjem besedilu: živila) izpolnjevati prevozna sredstva in transportna posoda. 2. člen Prevozno sredstvo za živila mora biti posebej prirejeno. Notranje površine morajo biti obdelane tako, da se lahko mokro čistijo in razkužujejo, urejeno mora biti tudi zračenje preko filtrov. Notranja temperatura mora ustrezati živilu, ki se prevaža. 3. člen Transportna posoda mora ustrezati živilu, ki se prevaža in biti označena glede na vrsto živila. Biti mora iz materiala, ki se lahko mokro čisti in razku-žuje ter ustrezati pravilniku o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki smejo v promet (Uradni list SFRJ, št. 26/83). Pripravljena hrana se prevaža v toplotno izolirani transportni posodi, ki mora biti med prevozom fiksirana. 4. člen Lahko pokvarljiva živila (npr. slaščice, vsa zmrznjena živila ter hitro kvarljiva živila in na temperaturne spremembe občutljiva zelenjava in sadje) se morajo prevažati v hladilnikih in zmrzovalnikih, ki morajo imeti vgrajene termometre za merjenje notranje temperature. Temperatura v hladilnikih ne sme biti višja od + 5° C, v zmrzovalnikih pa se ne sme zvišati nad - 18» G, Prevoz se mora izvršiti po najkrajši poti. Po opravljenem prevozu se morajo živila uskladiščiti takoj in na tak način, da se hladilna veriga ne pretrga. > s 1 5. člen Pripravljene ter termično obdelane jedi, ki se prevažajo iz centralne kuhinje v razdeljevalnice, se morajo prevažati v vozilih, ki se uporabljajo samo za prevoz jedi. Kolikor se istočasno prevažajo tudi druge pošiljke, mora biti vozilo pregrajeno s steno, da se onemogoči križanje pošiljk. Zagotoviti je potrebno redno čiščenje in dezinfekcijo vozila. Prevoz pripravljenih jedi mora potekati tako, da čas od končne obdelave jedi, skupno s prevozom in delitvijo, ni daljši od dveh ur. Pri oskrbi varstvenih družin s kosili ta čas ne sme biti daljši od ene ure. , Temperatura toplih jedi ne sme pasti pod 65° C, temperatura hladnih jedi pa ne sme biti višja od + 180 C. 6. člen Kruh in pecivo se morata prevažati ohlajena v takšnih košarah ter na tak način, da je onemogočeno onesnaževanje. Te košare se morajo uporabljati samo za kruh in pecivo, biti morajo posebej označene in iz take snovi, da jih je mogoče mokro čistiti in razku-ževati. 7. člen Pakirana živila se morajo prevažati tako, da ne pride do okvare embalaže in da se ohranita izgled in kvaliteta živila. Ostala živila se morajo prevažati tako, da se " ohranita izgied in kvaliteta živila. 8. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 530-4/85 Ljubljana, dne 25. aprila 1985. Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Borut Miklavčič 1. r . Soglaša: Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo v in prehrano Milan Kneževič 1. r. 822. Na podlagi petega odstavka 11. člena zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list SRS, št. 17/75) izdaja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo PRAVILNIK o tečajih in izpitih za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in o osebni higieni za osebe zaposlene v proizvodnji ali prometa z živili I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa program tečajev ter način in postopek opravljanja izpitov za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili. 2. člen Tečaji po tem pravilniku so osnovni in obnovitveni. Osnovne in obnovitvene tečaje za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in o osebni higieni za delavce, ki delajo v neposredni proizvodnji ali prometu z živili (v nadaljnjem besedilu: delavci), organizira Zavod za socialno medicino in higieno ali enota za osnovno higiensko-epidemiološko dejavnost zdravstvenega doma (v nadaljnjem besedilu: organizator tečaja). / Organizator obnovitvenega tečaja je lahko tudi organizacija združenega dela, ki proizvaja ali daje v promet živila, v sodelovanju z Zavodom za socialno medicino in higieno. 3. člen Tečaje po tem pravilniku morajo opraviti vsi delavci iz prejšnjega odstavka. Delavcem, ki dokažejo s potrdilom, da so v času šolanja pridobili znanje v- skladu z 8. členom tega pravilnika in so bili iz teh predmetov tudi ocenjeni, ni potrebno opravljati osnovnega tečaja. Osnovnih in obnovitvenih tečajev ni potrebno opravljati zdravstvenim in veterinarskim delavcem, ki so končali najmanj tretjo stopnjo usmerjenega izobraževanja. Osnovne in obnovitvene tečaje je potrebno organizirati praviloma po vrstah dejavnosti, v katerih delavci delajo in po stopnji izobrazbe. Spisek oseb, ki morajo opraviti osnovni in obnovitveni tečaj, vodi organizacija združenega dela oziroma nosilec samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov. 4. člen Seznam oseb, ki so dolžne opraviti osnovni tečaj, je potrebno tekoče pošiljati organizatorju tečaja, za obnovitveni tečaj pa do konca koledarskega leta za naslednje leto. Kraj in čas osnovnih in obnovitvenih tečajev določi organizator tečaja sporazumno z organizacijami združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov, tako da izbere čas, ki je za posamezno dejavnost najprimernejši. Organizator tečaja mora obvestiti pristojni organ občinske sanitarne inšpekcije o kraju in času tečaja ter izpitov. ' 5. člen Organizator tečaja mora obvestiti zainteresirane organizacije združenega dela in nosilce samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov, o kraju in času tečaja ter izpitov najmanj 15 dni pred pričetkom tečaja. Organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov, morajo o tečajih in izpitih obvestiti vse zainteresirane delavce in jim omogočiti, da jih redno obiskujejo. 6. člen Predavatelje za osnovni in obnovitveni tečaj izbere organizator tečaja izmed strokovnjakov za posamezne predmete tečaja. Predavatelji morajo imeti najmanj višjo zdravstveno izobrazbo ali visoko izobrazbo s področja veterinarstva. 7. člen Obnovitveni tečaj je potrebno opraviti vsakih pet let. II. PROGRAM OSNOVNEGA IN OBNOVITVENEGA TEČAJA 8. člen Program osnovnih tečajev obsega najmanj tele predmete: 1. higieno živil in higieno prostorov, v katerih se živila proizvajajo ali dajejo v promet, razporeditev prostorov in funkcionalno povezanost, 2. splošna načela za organoleptični pregled živil, 3. higieno opreme, pribora, posode, embalaže in vozil, ki se uporabljajo v proizvodnji ali v prometu z živili, 4. osebno higieno in higieno delovne obleke, 5. čiščenje ter dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo, 6. osnovne pojme o mikrobiologiji in o epidemiologiji; za osebe, zaposlene v proizvodnji ali v prometu z živili živalskega izvora, pa tudi več o epizo-otiologiji, 7. osnovna zakonska določila o proizvodnji in prometu z živili in o zdravstvenem nadzorstvu nad živili. Program osnovnih tečajev se mora obdelati najmanj v 25 šolskih urah. V obnovitvenih tečajih je potrebno obravnavati nove dosežke v že predpisanem učnem programu osnovnega tečaja. Učni program obnovitvenih tečajev se mora obdelati najmanj v 10 šolskih urah. Organizator tečaja zagotovi učne pripomočke in material za tečaj oziroma tečajnike. III. IZPITI 9. člen Po končanih osnovnih ali obnovitvenih tečajih opravljajo delavci izpit. Izpit je usten in se opravlja pred izpitno komisijo. Po obnovitvenem tečaju je izpit lahko pisen, negativno ocenjenim pri pisnem izpitu organizator tečaja omogoči usten izpit. Izpit lahko opravlja delavec, ki je bil prisoten najmanj na polovici predavanj osnovnega ali obnovitvenega tečaja. Izpitno komisijo imenuje organizator tečaja. Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Član izpitne komisije za osnovne in obnovitvene tečaje mora biti predstavnik zavoda za socialno medicino in higieno oziroma enote za osnovno higiensko-epidemiološko dejavnost zdravstvenega doma in sanitarni inšpektor. 10. člen Izpitna komisija odloča o uspehu z večino glasov. O poteku izpitov se piše zapisnik. Zapisnik in vse spise izpitne komisije podpisuje predsednik izpitne komisije. Uspeh izpita se oceni z. oceno »je opravil« ali »ni opravil«. Če delavec po končanem osnovnem ali obnovitvenem tečaju brez opravičenega vzroka ne pride k izpitu ali pa od izpita odstopi, se šteje, da izpita ni opravil. 11. člen Izpitna komisija sporoči delavcu uspeh izpita takoj po končanem izpitu in mu izda o tem potrdilo. Potrdilo se izda na obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. 12. člen Če delavec po opravljenem osnovnem ali obnovitvenem tečaju ne opravi izpita prvič, ga lahko opravlja rtajveč še dvakrat. Če ga tudi tretjič ne opravi, mora ponovno obiskovati osnovni ali obnovitveni tečaj. Delavcu, ki po končanem tečaju iz opravičenih razlogov ni delal izpita, določi izpitna komisija naknadni izpitni rok. , IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Kot osnovni tečaji in izpiti po tem pravilniku se priznajo tečaji in izpiti, ki so jih delavci opravili po dosedanjih predpisih. Obnovitvene tečaje po tem pravilniku morajo opraviti delavci, katerim je že potekla doba desetih let od osnovnega tečaja, v roku treh let. ostali delavci pa v roku petih let od uveljavitve tega pravilnika. 14. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o organizaciji tečajev in opravljanju izpitov za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe zaposlene v proizvodnji in prometu z živili (Uradni list SRS, št. 3/76). 15. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 61-15/83-85 Ljubljana, dne 25. aprila 1985. Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Borut Miklavčič 1. r. Organizator tečaja r.----------------------------- Številka: .............—..- POTRDILO o opravljenem izpitu za pridobitev osnovnega — obnovitvenega znanja o higieni živil in o osebni higieni Na podlagi 11. člena zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list SRS, št. 17/75) ter pravilnika o tečajih in izpitih za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili (Uradni list SRS, št. 17/85) izdaja izpitna komisija v sestavi: POTRDILO da je tov(-ica)................ roj.---------------zaposlen (a) v dne ...................... opravljal(a) pred izpitno komisijo izpit za pridobitev osnovnega — obnovitvenega znanja o higieni živil in o osebni higieni prt katerem je dobil(a) oceno »opravil« — »ni opravil«. V ....................., dne ____________________ Predsednik izpitne komisije Štampiljka organizatorja tečaja 823. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SRS, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov tz dohodka za tinancirarje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS. št. 8/85, 10/85, 13/85, 14/85, 15/85, 16/85) I. V tabeli I. -Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice: — v stolpcu 15 stopnja 0,70 nadomesti s stopnjo 0,75 — v stolpcu 18 stopnja 11,16 nadomesti s stopnjo 11,21 — v stolpcu 20 stopnja 10,81 nadomesti s stopnjo 10,86. 2. Pri zaporedni številki 19 občina Krško: — v stolpcu 9 stopnja 1,58 nadomesti s stopnjo 1,69 — v stolpcu 10 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo 1,43 — v stolpcu 11 stopnja 6,01 nadomesti s stopnjo 6,48 — v stolpcu 13 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,56 — v stolpcu 15 stopnja 1,47 nadomesti s stopnjo 1,50 — v stolpcu 16 stopnja 0,60 nadomesti s stopnjo 0,50 — v stolpcu 18 stopnja 12,19 nadomesti s stopnjo 12,86 — v stolpcu 19 stopnja 15,24 nadomesti s stopnjo 15,57 3. Pri zaporedni številki 23 občina Litija: — v stolpcu 9 stopnja 1,19 nadomesti s stopnjo 1,27 — v stolpcu 11 stopnja 5,43 nadomesti s stopnjo 6,20 — v stolpcu 18 stopnja 11,08 nadomesti s stopnjo 11,93 — v stolpcu 20 stopnja 10,73 nadomesti s stopnjo 11,58 — v stolpcu 20 stopnja 11,84 nadomesti s stopnjo 12,51. 4. Pri zaporedni številki 38 občina Piran: — v stolpcu 9 stopnja 1,62 nadomesti s stopnjo 1,89 — v stolpcu 10 stopnja 1,22 nadomesti s stopnjo 1,27 — v stolpcu 11 stopnja 4,50 nadomesti s stopnjo 4,91 — v stolpcu 13 stopnja 0,80 nadomesti s stopnjo 0,91 — v stolpcu 14 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,44 — v stolpcu 15 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo I, 36 — v stolpcu 16 stopnja 0,45 nadomesti s stopnjo 0,60 — v stolpcu 18 stopnja 10,83 nadomesti s stopnjo II, 81 — v stolpcu 19 stopnja 15,31 nadomesti s stopnjo 15,51 — v stolpcu 20 stopnja 10,83 nadomesti s stopnjo 11,81. 5. Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica: — v stolpcu 16 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo 0,22 — v stolpcu 19 stopnja 15,64 nadomesti s stopnjo 14,76 6. Pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica: — v stolpcu 9 stopnja 1,41 nadomesti s stopnjo 1,57 — v stolpcu 11 stopnja 4,84 nadomesti s stopnjo 6,18 — v stolpcu 13 stopnja 0,31 nadomesti s stopnjo 0,34 — v stolpcu 14 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo 0,28 — v stolpcu 15 stopnja 1,54 nadomesti s stopnjo I, 40 — v stolpcu 18 stopnja 10,67 nadomesti s stopnjo 12.07 — v stolpcu 20 stopnja 10,32 nadomesti s stopnjo II, 72. II. V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 7 občina Dravograd: — v stolpcu 3 stopnja 9,05 nadomesti s stopnjo 10.07 — v stolpcu 6 stopnja 12,02 nadomesti s stopnjo 13,04. 2. Pri zaporedni številki 19 občina Krško: — v stolpcu 3 stopnja 9,70 nadomesti s stopnjo 9,93 — v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo 0,29 — v stolpcu 6 stopnja 12,65 nadomesti s stopnjo 12,92. 3. Pri zaporedni številki 20 občina Laško: — v stolpcu 3 stopnja 11,43 nadomesti s stopnjo 13,10 — v stolpcu 6 stopnja 14,43 nadomesti s stopnjo 16,10. 4. Pri zaporedni številki 38 občina Piran: — v stolpcu 3 stopnja 10,06 nadomesti s stopnjo 10.89 — v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo 0,31 — v stolpcu 6 stopnja 13,04 nadomesti s stopnjo 13,90. 5. Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica: — v stolpcu 3 stopnjo 13,02 nadomesti s stopnjo 13.90 — v stolpcu 6 stopnja 16,05 nadomesti s stopnjo 16,93. 6. Pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica: — v stolpcu 3 stopnja 11,30 nadomesti s stopnjo 12,88 — v stolpcu 4 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo 0,26 — v stolpcu 6 stopnja 14,22 nadomesti s stopnjo 15,84. III. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-13/84 Ljubljana, dne 9. maja 1985. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 824. Na podlagi 8. alinee 19. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 5. točke 13. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije na seji zbora uporabnikov dne 10. maja 1985 sprejela • SKLEP o spremembah sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila 1 Točka 2. sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motoma vozila in priklopna vozila (Uradni list SRS, št. 25/83, 16/84 in 1/85) se spremeni tako, da se glasi: »Višina povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki za cestna motoma vozila in priklopna vozila, znaša za dobo dvanajst mesecev: 1. za tovorna vozila in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost: — do vključno 3 ton 7830 dinarjev od vsake tone nosilnosti — nad 3 do 8 ton 23490 din + 10740 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 3 tone — nad 8 do 10 ton 77190 dinarjev + 13630 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton — nad 10 ton 104460 dinarjev + 17410 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad- 10 ton. Če nosilnost tovornega vozila ni izražena v celih tonah, se plačuje za nosilnost do pol tone 50 odstotkov povračila, ki je določeno za eno tono: za nosilnost nad pol tone do cele tone pa povračilo, ki je določeno za celo tono; 2. za avtobuse — za vsak potniški sedež 890 dinarjev, 3. za kombinirana vozila — za vsak potniški sedež 890 dinarjev, — za nosilnost do 500 kg 2610 dinarjev, — za nosilnost nad 500 kg do 1000 kg 5200 dinarjev, — za nosilnost' nad 1000 kg 7810 dinarjev; 4. za delovna vozila ne. glede na nosilnost in težo 2370 dinarjev. Delovna vozila so: gasilska vozila, potujoče delavnice, potujoče knjižnice, kinematografska vozila, vozila za televizijsko snemanje, ambulantna vozila z radioskopskimi napravami (fluorografiranje), vozila za dezinfekcijo, vozila za čiščenje javnih površin, vozila za odvoz smeti, avtodvigala, avtomobilski žerjavi vozila za vleko poškodovanih vozil, avtomobilske lestve, preurejena vozila za prevoz čebel, preurejena vozila za prevoz opreme zabavišč (luna-park, cirkusi ipd.) ter druga delovna vozila v smislu te točke. 5. za priklopna vozila y a) za tovorna priklopna vozila, polpriklopnike in specialna tovorna vozila, ki so namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost in sicer: — do 3 ton 400 dinarjev od vsake tone nosilnosti — nad 3 do"8 ton 13180 dinarjev + 6080 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 3 tone — nad 8 do 10 ton 43580 dinarjev + 6960 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton — nad 10 ton 57500 dinarjev + 8710 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 10 ton. Če nosilnost tovornega priklopnega vozila ni izražena v celih tonah, se plačuje za nosilnost do pol tone 50 odstotno povračilo, ki je določeno za eno tono, za nosilnost nad pol tone do cele tene pa povračilo, ki je določeno za celo tono. Za priklopna vozila, namenjena samo za prevoz kontejnerjev se plačuje povračilo v višini 50 odstotkov povračila po nosilnosti odgovarjajočega tovornega priklopnega vozila: b) za avtobusna priklopna vozila — za vsak potniški sedež 800 dinarjev c) za delovna priklopna vozila, ne glede na težo 890 dinarjev; 6. za vlečna vozila a) traktorje: — do 18 KW 1560 dinarjev — nad 18—29 KAV 2330 dinarjev — nad 29—46 KW 2910 dinarjev — nad 46 KAV 3500 dinarjev; b) za vlačilce s polpriklopnikom glede na moč motorja vlačilca in nosilnost polpriklopnika: — do 66 KW in nosilnosti do 8 ton 75450 dinarjev — nad 66 KW do 96 KW in nosilnosti nad 8 do 15 ton 75450 dinarjev + 7550 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton — nad 95 KVV do 132 KW in nosilnosti nad 15 do 20 ton 128300 dinarjev + 8710 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 15 ton — nad 132 KW do 177 KW in nosilnosti nad 20 do 26 ton 171350 dinarjev + 11020 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 20 ton. Vlačilec in en priklopnik se štejeta za eno tovorno vozilo in se povračilo plačuje za vlačilec po nosilnosti polpriklopnika, ki ustreza moči motorja vlačilca. Če se registrira samo vlačilec brez polpriklopnika se plačuje zanj er" ko p-vračilo kot za vlačilec s polpriklopnikom, ki ustreza po nosilnosti moči motorja vlačilca. Za vmesne moči motorja se v skupinah vlačilcev do 96 KW računa 4,41 KW za tono nosilnosti polpriklopnika, v skupinah vlačilcev nad 96 KW pa 7,36 KW za vsako tono n silnosti polpriklopnika. Če se poipriklopnik registrira brez vlačilca, se plačuje povračilo v enaki višini kot za priklopna vozila iz 5a) točke tega člena. Za poipriklopnik, ki se uporablja samo za prevoz kontejnerjev in se registrira brez vlačilca, se povračilo plačuje v višini 50 odstotkov povračila za priklopna vozila iz 5a) točke tega člena; 7. specialna vozila za prevoz določenih oseb 2730 dinarjev. Specialna vozila za prevoz določenih oseb so: vozila prve pomoči, vozila gasilske službe, pogrebna vozila ter druga specialna vozila za prevoz določenih oseb v smislu te točke; 8. za osebne in bivalne avtomobile a) glede na delovno prostornino bencinskega motorja: — do 900 kubičnih centimetrov 1960 dinarjev — nad 900 do 1350 cm3 3280 dinarjev — nad 1350 do 1800 cm3 5440 dinarjev — nad 1800 do 2500 cm3 8170 dinarjev — nad 2500 do 3150 cm3 13620 dinarjev — nad 3150 cm3 27210 dinarjev; b) glede na delovno prostornino diesel motorja — nad 900 do 1350 cm3 5380 dinarjev — nad 1350 do 1800 cm3 7540 dinarjev — nad 1800 do 2.500 cm3 10270 dinarjev — nad 2500 do 3150 cm3 15720 dinarjev — nad 3150 cm3 29310 dinarjev. 9. za motorna kolesa a) glede na delovno prostornino motorja: — do 75 cm3 450 dinarjev — nad 75 do 125 cm3 700 dinarjev — nad 125 do 250 cm3 990 dinarjev — nad 250 do 500 cm3 1290 dinarjev — nad 500 do 1000 cm3 1570 dinarjev — nad 1000 cm3 1880 dinarjev b) za motorna kolesa — motorna vozila na treh kolesih za prevoz tovora se plačuje glede na delovno prostornino motorja, iz 9 a) točke tega člena pa še 890 dinarjev za vsako vozilo; 10. za priklopna bivalna vozila, katera presegajo največjo dovoljeno težo 750 kg 2340 dinarjev. 2 Prostovoljna gasilska društva so oproščena plačevanja povračil iz 4. in 7. podtočke 1. točke tega sklepa. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. , Predsednik zbora uporabnikov skupščine Skupnosti za ceste Slovenije Bogomir Baraga, dipl. inž. I. r. 825. Na podlagi 9. alinee 19. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 9. točke 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije je na ločenih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 10. maja 1985 sprejela SKLEP o določitvi kriterijev in meril za dodelitev sredstev za ceste iz 3. do 6. točke 38. člena zakona o cestah v letu 1985 1 Sredstva za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo In graditev cest iz 3. do 6. točke 38. člena zakona o cestah v tem sklepu zajemajo: — sredstva za ceste, vsebovana v maloprodajni ceni bencina in plins' ega olja (tretja točka 38. člena); — letna povračila za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila (četrta točka 38. člena); — povračila za uporabo cest, vsebovana v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil (peta točka 38. člena); — povračila za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za tuja motorna vozila in priklopna vozila (šesta točka 38. člena). 2 Sredstva za ceste iz 1. točke tega sklepa se v skladu z 41. členom zakona o cestah uporabljajo za vzdrževanje in varstvo cest, za rekontrukcije in gradnje cest pa le, če ta sredstva presegajo obseg sredstev, potrebnih za vzdrževanje in varstvo cest. 3 Sredstva iz 1. točke tega sklepa se namenjajo za financiranje vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in gradnje avtomobilskih, magistralnih, regionalnih in lokalnih cest v naslednjem razmerju: a) sredstva za ceste, vsebovana v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja, oblikovana na podlagi 11. in 12. točke odloka o oblikovanju cen in najvišji ravni cen nafte in naftnih derivatov, sredstev za hlajenje motorjev in olj za hidravlične zavore (Uradni list SFRJ, št. 18/83 oziroma Uradni list SFRJ, št. 28/84) in zakona o določanju in usmerjanju dela prodajne cene bencina in plinskega olja (Uradni list SRS, št. 38/81) — za avtomobilske in magistralne ceste 62/47 */o — za regionalne in lokalne ceste 37,53 "/o b) sredstva letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila: —za avtomobilske in magistralne ceste 62,47 °/o — za regionalne in lokalne ceste 37,53 e/o •c) sredstva povračil za uporabo cest, vsebovana v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil: — za avtomobilske in magistralne ceste 62,47 %> — za regionalne in lokalne ceste 37,53 % d) sredstva povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za tuja motorna vozila in priklopna vozila: — za avtomobilske in magistralne ceste 100,00 %> 4 Sredstva iz 3. a, b in c točke tega sklepa, ki so namenjena za financiranje regionalnih in lokalnih cest, se delijo na občinske skupnosti za ceste v na- slednjih odstotkih: Ajdovščina " 1,61495 Brežice ’ 1,84919 Celje 1,34296 Cerknica 2,28316 Črnomelj 2,02692 Domžale 1,69790 Dravograd 0,42537 Gornja Radgona 1,08449 Grosuplje 2,15959 Hrastnik 0,53783 Idrija 2,24599 Ilirska Bistrica 1,77221 Izola 0,10562 Jesenice 0,67228 Kamnik 1,93800 Kočevje 1,48726 Koper 1,78364 Kranj 2,42710 Krško 1,74959 Laško 1,05406 Lenart 1,09045 Lendava 1,01658 Litija l,9213f Ljubljana 3,99536 Ljutomer 1,25281 Logatec 0,78776 Metlika 9,50812 Mozirje 1,55836 Murska Sobota 4,30526 Nova Gorica 3,94525 Novo mesto 4,04238 Ormož 1,05362 Piran 0,47817 Postojna 1,00506 Ptuj 4,41144 Radlje ob Dravi 0,86381 Radovljica 2,52963 Ravne na Koroškem 1.03600 Ribnica 0,90487 Sevnica 1,45893 Sežana 2.80759 Slovenj Gradec 1.06039 Slovenska Bistrica 2,33495 Slovenske Konjice 1,61735 Šentjur, pri Celju 1,59721 Škofja Loka 2.90959 Šmarje pri Jelšah 3,89691 Tolmin 3,44885 Trbovlje 0,69105 Trebnje 1.67988 Tržič 0.47678 Titovo Velenje 1,49038 Vrhnika 0.58609 Zagorje ob Sari 1,26037 Žalec 2.23867 Maribor 3,42566 5 Delitev sredstev iz 3. do 6. točke 38. člena zakona o cestah, določena s 3. in 4. točko tega sklepa, se uporablja od 1. julija 1985. 6 Sklep o določitvi kriterijev in meril za delitev sredstev za ceste iz tretje do šeste točke 38. člena zakona o cestah v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 1/85) preneha veljati 1. julija 1985. 7 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Skupnosti za ceste Slovenije Andrej Lcvičnik, dipl. oec. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 836. Na podlagi 96., 401. in 404. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 11. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) ter drugega odstavka 34. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med občinskimi skupnostmi za zaposlovanje, ki se povezujejo v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana in delovno skupnost Strokovne službe samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana sklenejo — skupščine SIS za zaposlovanje Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi — in delovna skupnost Strokovne službe samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana na podlagi predloga Skupščine SIS za zaposlovanje Hrastnik o , ponovni vključitvi te skupnosti od 1. 1. 1985 dalje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana, štev. 992/84 z dne 14. 12. 1984 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med samoupravnimi skupnostmi za zaposlovanje Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec. Ribnica. Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi in delovno skupnostjo strokovne službe teh skupnosti 1. člen SIS za zaposlovanje Hrastnik se s 1. 1. 1985 z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi ponovno vključi kot subjekt tega sporazuma zato se besedilo 1. člena samoupravnega sporazuma spremeni in dopolni tako, da se med imeni občinskih skupnosti za zaposlovanje Grosuplje in Idrija vnese še ime občinskb skupnosti za zaposlovanje Hrastnik. 2. člen Določilo 6. a člena se spremeni tako, da se v prvem odstavku za besedo »Trbovlje« vnese besedi: »in Hrastnik« in 3. točka prvega odstavka tega člena v novem besedilu glasi: »Na področju poklicnega usmerjanja opravi koordinacijo dela na področju poklicnega usmerjanja in štipendiranja ter zagotavlja avtomatsko obdelavo podatkov za področje štipendiranja iz združenih sredstev«, ter v prvi alinei 4. točke za besedami »SIS za zaposlovanje Trbovlje« doda besedi »in Hrastnik«. V zadnjem odstavku tega člena se za besedami »SIS za zaposlovanje Trbovlje« črta pika in se nadaljnje besedilo glasi: »oziroma v skupnih službah Centra SIS občine Hrastnik, v kateri združujejo svoje delo tudi delavci SIS za zaposlovanje Hrastnik. 3. člen Ta samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma je sklenjen,' ko ga sprejmejo vse občinske skupnosti za zaposlovanje, ki se povezujejo v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana in zbor delavcev strokovne službe v enakem besedilu, kar ugotovi skupščina Medobčibfcke skupnosti za zaposlovanje Ljubljana in začne veljati osmi dan po dani ugotovitvi, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje. Datum, dne 9. aprila 1935. Podpisniki Občinske SIS za zaposlovanje Delovna skupnost ,Skupščina Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana je na svoji seji dne 9. aprila 1985 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med občinskimi skupnostmi za zaposlovanje, ki se povezujejo v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana in delovno skupnostjo Strokovne službe samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana je sklenjen, ker so ga sprejele vse občinske skupnosti za zaposlovanje, ki se povezujejo v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana in zbor delavcev Strokovne službe samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana v enakem besedilu. Predsednik skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Bogo Šest 1. r. 827. Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana (Uradni list SRS, št. 14/83) je skupščina Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana na svoji seji dne 9. aprila 1985 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana 1. člen Besedilo 1. člena statuta Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana se spremeni in dopolni tako, da se med imeni občinskih skupnosti za zaposlovanje Grosuplje in Idrija vnese še ime občinske skupnosti za zaposlovanje »Hrastnik«. 2. člen Te spremembe in dopolnitve statuta so sprejete, ko jih sprejme skupščina medobčinske skupnosti po opravljenih predhodnih razpravah v občinskih skupnostih za zaposlovanje. 3. člen Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljajo pa se od 1. 1. 1985 dalje. Datum, 9. aprila 1985. • Predsednik skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Bogo Šest 1. r. 828. Na podlagi 69. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 10. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) sprejemajo Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi. Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana (Uradni list SRS, št. 14/83) 1. člen Besedilo 1. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana se.spremeni in dopolni tako, da se med imeni občinskih skupnosti za zaposlovanje Grosuplje in Idrija vnese še ime občinske skupnosti za zaposlovanje >-Hrastnik<'. 2. člen Ta samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah je sklenjen, ko ga sprejmejo vse občinske skupnosti za zaposlovanje, kar s sklepom ugotovi skupščina Medobčinske skdpntisti za zaposlovanje Ljubljana. 3. člen Ta samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa . se od 1. 1. 1985 dalje. Datum, dne 9. aprila 1985. Predsednik Medobčinske skupnosti , za zaposlovanje Ljubljana Bogo Sest 1. r. Skupščina Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana je na svoji seji dne 9. aprila 1985 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Med- občinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana (Uradni list SRS, št. 14/83) je sklenjen, ker so ga sprejele vse občinske skupnosti za zaposlovanje, ki se povezujejo v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana. Predsednik skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Bogo Sest L r. 829. Na podlagi 36. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), 10. člena zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18/76) ter ustreznih določb iV. poglavja statutov samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi, so sprejele skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje, ki se povezujejo v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana SKLEP o določitvi višine denarne pomoči brezposelnim osebam med pripravo za zaposlitev 1. člen S tem sklepom se določajo enotne osnove za d »ločitev višine denarne pomoči brezposelnim osebam med pripravo za zaposliiev. 2. člen Priprava za zaposlitev je pravica brezposelnih oseb, ki zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj ler delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenega dela oziroma za zaposlitev v določenem poklicu. Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč pri tem usposabljanju. Skupnosti za zaposlovanje zagotavljajo sredstva, za pokrivanje stroškov v dogovoru z OZD oziroma drugimi izobraževalnimi organizacijami za realizacijo programa usposabljanja oziroma izobraževanja. 3. člen Denarna pomoč med pripravo za zaposlitev predstavlja prispevek skupnosti za zaposlovanje osebi za delo, ki ga opravlja v času usposabljanja. V tem smislu je denarna pomoč nagrada za opravljeno delo v času usposabljanja in poleg tega element stimulacije za odločitev brezposelne osebe za vključitev v pripravo za zaposlitev. 4. člen Pravico do denarne pomoči med pripravo za zaposlitev uveljavi oseba, ki se prijavi pristojni skupnosti za zaposlovanje zaradi zaposlitve in jo skupnost za zaposlovanje napoti na usposabljanje in nima pravice do nadomestila osebnega dohodka oziroma denarne pomoči po določbah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Prednost pri napotitvi na usposabljanje imajo brezposelne osebe, katerih čakalna doba znaša več kot 6 mesecev in jim v tem času ni bila ponudena ustrezna zaposlitev. 5. člen Višina denarne pomoči, ki jo prejema brezposelna oseba v času usposabljanja, znaša: — 69 °/o najnižjega zneska, ki zagotavlja socialno in materialno varnost delavca; — v času šolanja pa je določena po merilih iz 4. točke VIL poglavja samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, če brezposelna oseba ni mogla pridobiti štipendije po drugih predpisih. Višina denarne pomoči se med letom spreminja glede na ugotovljene spremembe zneskov, ki zagotavljajo socialno in materialno varnost delavca oziroma v času šolanja skladno z 58. členom citiranega sporazuma, kar ugotavljajo pristojni organi skupščine skupnosti za zaposlovanje z generalnimi sklepi. 6. člen Določbe 4. in 5. člena tega sklepa se uporabljajo v primeru, ko je brezposelna oseba napotena na pripravo za zaposlitev in v času usposabljanja oziroma izobraževanja ni v rednem delovnem razmerju z OZD, v kateri oziroma za katero se usposablja. 7. člen Skupnost za zaposlovanje zagotavlja sredstva za realizacijo programa usposabljanja v celoti tistim organizacijam združenega dela, ki sprejemajo brezposelne osebe v delovno razmerje praviloma za nedoločen čas na začetku usposabljanja in če jim OZD zagotavlja nadomestilo osebnega dohodka 'po pravilniku OZD. 8. člen V primeru, da brezposelna oseba ni sprejeta v delovno razmerje na začetku usposabljanja, skupnost za zaposlovanje pokriva stroške pomoči brezposelnim osebam, ki izpolnjujejo pogoje po 4. členu medtem, ko se za stroške za izvedbo programa skupnost in OZD dogovorita. 9. člen Brezposelna oseba, ki ji je priznan status Jnva-lidne osebe po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb in ki jo je skupnost za zaposlovanje napotila na: — usposabljanje v OZD v obliki sklenitve delovnega razmerja praviloma za nedoločen čas, ima pravico do nadomestila neto osebnega dohodka v višini najnižjega zneska, ki zagotavlja socialno in materialno varnost delavca in prispevkov na neto osebni dohodek; — usposabljanje v OZD izven delovnega razmerja, ima pravico do denarne pomoči v višini najnižjega zneska, ki zagotavlja socialno in materialno varnost delavca; — izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, ima pravico do denarne pomoči pod pogojem in v višini, določeni v 2. alinei 5. člena tega sklepa. Za spremembo višine priznanih pravic iz prve in druge alinee tega člena se uporablja drugi odstavek 5. člena tega sklepa. 10. člen Denarna pomoč med pripravo za zaposlitev se izplačuje tudi v času priznanega bolniškega staleža, kolektivnega dopusta v OZD oziroma letnega dopusta v maksimalnem trajanju 18 dni po dopolnjeni 6-me-sečni pripravi za zaposlitev, če je osebi priznana pravica do priprave za zaposlitev v trajanju nad 6 mesecev. 11. člen Ta sklep je sprejet, ko skupščina Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana ugotovi, da so ga v enakem besedilu sprejele vse skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje, ki se povezujejo v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po objavi. Datum, dne 9. aprila 1985. Predsednik skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Bogo Šest 1. r. Skupščina Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana je na svoji seji dne 9. aprila 1985 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP Sklep o določitvi višine denarne pomoči brezposelnim osebam med pripravo za zaposlitev je sprejet, ker so. ga v enakem besedilu sprejele vse skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje, ki se povezujejo v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana. Predsednik skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Bogo Šest 1. r. CELJE 830. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na seji dne 24. aprila 1985 sprejel SKLEP s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta prenove starega mestnega jedra Celja za območje Aškerčeve ulice 1 Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta prenove Starega mestnega jedra Celje (v nadaljnjem besedilu: osnutek) za območje Aškerčeve ulice. Osnutek je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje, pod št. 9/83. 2 Osnutek obravnava Aškerčevo ulico in del Ulice XIV. divizije, ki naj bi bila speljana tako, da se ohrani niz hiš na vzhodni strani Aškerčeve ulice. Prometni pas v smeri proti jugu bi bil speljan po obsto- ječi Aškerčevi ulici, za smer proti severu pa od postajnega poslopja ob železniških tirih do križišča z Levstikovo ulico. 3 Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja in v prostorih, ki jih bo določila krajevna skupnost Center Celje. 4 Pripombe in predloge k osnutku lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. 8t. 350-5/68-5 Celje, dne 15. aprila 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. 831'. Na podlagi 12. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje (Uradni list SRS, št. 23/82) je zbor uporabnikov skupščine te skupnosti sprejel na seji dne 17. aprila 1985 PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o financiranju prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini 1. člen V financiranje prenove se vključijo tudi delavci, delovni ljudje in občani zaradi angažiranja njihovih sredstev in z namenom, da se jim omogoči hitrejše zadovoljevanje stanovanjskih potreb. Delavci, delovni ljudje in občani lahko financirajo pridobivanje novih stanovanj z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin in z racionalnejšo izrabo skupnih delov ter naprav v stanovanjskih hišah, ki se prenavljajo. - Delavci, delovni ljudje in občani, ki v celoti financirajo pridobivanje novih stanovanj v skladu s prejšnjim odstavkom, pridobijo na takih stanovanjih lastninsko pravico. 2. člen 1 "" V primerih, ko delavci, delovni ljudje in občani v celoti financirajo pridobivanje novih stanovanj v skladu s prejšnjim členom, se smiselno uporabljajo določbe 12. do 20. člena pravilnika o financiranju prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 24/84). 3. člen Ta pravilnik začne veljati in se uporabljati osmi dan po njegovi objavi. Predsednik zbora uporabnikov Franc Gaberšek 1. r. CERKNICA 832. Na podlagi 10. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 138. člena statuta občine Cerimica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnpsti dne 25. aprila 1985 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice na delu območja zazidalnega načrta Cerknica—Sinja gorica — dopolnilna gradnja 1. člen S tem odlokom preneha lastninska pravica na južnem delu območja zazidalnega načrta Cerknica— Sinja gorica — dopolnilna gradnja (Uradni list SRS, št. 12/84). 2. člen Območje, kjer preneha lastninska pravica leži južno od poti pare. štev. 2733/5, na vzhodu poteka meja ob zunanjem robu pare. št. 1492/2, 1490/2, 1489/2 in 1488/2, na južnem in zahodnem delu pa po zunanjem robu parcel 1464/2, 1462/2, 1461/2, 1456/2, 1454/2, 1452/2, 1450/2, 1447/2, 1442/2, 1441/2, 1440/2, 1439/2, 1438/2 in 1437/2, vse k. o. Cerknica. 3. člen Lastninska pravica preneha v k. o. Cerknica na naslednjih parcelah: VI. št Pare. št. Kultura Površina Dosedanji lastnik 1854 1492/2 njiva 26 m1 2 Kos Jože, sin Leopolda, roj. 1927, Cerknica, C. 4. maja 11 939 H. z. k. t. 1490/2 njiva 756 m2 Levar Alojz, sin Jerneja, roj. 1938, Cerknica, Vi-, dem 4/a 353 II. z. k. t. 1489/2 njiva 42 m2 Šparemblek Alojz, sin Antona, roj. 1937, Cerimica, Sinja gorica n. h. 1854 1488/2 njiva 17 m2 Kos Jože, sin Leopolda, roj. 1927, Cerknica, C. 4. maja 11 1870 1464/2 njiva 6 m2 Cimperman Anica, Cerknica, C. na Jezero 5 1689 1462/2 travnik 7 m2 Kete Jožefa, roj. Klančar, pok. Andreja, roj. 1908, Cerknica, Peščenk 15 2435 1461/2 njiva 13 m2 Tavčar, roj. Urbas Frančiška, roj. 1932, Ljubljana, Ob zeleni jami 7 Žitko Valerija, roj. Urbas, rpj. 1937, Cerknica, Cesta 4. maja 37, vsaka do 1/2 VI. št. Pare. St. Kultura Površina Dosedanji lastnik 1771 1456/2 njiva 62 m2 Otoničar Maks, Cerknica, C. 4. maja 17 1401 1454/2 njiva 10 m2 Caserman Marija in Caserman Uršula, obe Cerknica, 'C. 4. maja 41, vsaka do 1/2 1709 1452/2 njiva 5 m2 Kušljan Venčeslava, Ljubljana, Rašiška 5 359 1450/2 njiva 21 m2 Urbas Janez, Cerknica, Gerbičeva 16 II. z. 847 k. t. 1447/2 njiva 90 m2 Semič Jože, Cerknica, Notranjska c. 34 553 1442/2 njiva 72 m2 Gornik Frančiška, roj. Lončar, roj. 1919, Cerknica, Peščenk 2 1813 1441/2 njiva 94 m2 Caserman Marija, roj. Mekinda, Cerknica, C. 4. maja 34 320 1440/2 njiva • 124 m2 Caserman Janez, Cerknica, C. 4. maja 34 II. z. 1730 k. t. 1439/2 njiva 117 m2 Iblančič Anton, sin Franca, roj. 1949, Cerknica, Cesta 4. maja 28 619 1433/2 njiva 50 m2 Petrovčič Jože, Cerknica, Notranjska 36 II. z. 747 k. t. 1437/2 njiva 8 m2 Lovko Frančiška, roj. Pelan, roj. 1906, Cerknica, II. z. k. t. Peščenk 13 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih iz 3. člena tega odloka, zemljišče postane družbena lastnina, občina pa pridobi na njem pravico upravljanja. Prejšnji lastnik ima na zemljišču pravico uporabe po 1. odstavku 13. člena zakona o stavbnih zemljiščih. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-V85 Cerknica, dne 24. aprila 1085. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 5. Amalija Strohsack (SDK Cerknica) — član 6. Jože S i r a j (Kovind Unec) — namestnik člana 7. Lili Č e f a r i n (Skupščina občine Cerknica) — član 8. Zvonka Jerič (Skupne službe SIS Cerknica) — namestnik člana 9. Miro Mlakar, mlajši (Kovinoplastika Lož) — član 10. Tone Križ (KS Nova' vas - Bloke) — namestnik člana 2 Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o imenovanju volilne komisije občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 7/82). Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-1/82-9 Cerknica, dne 29. aprila 1985. 833. Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. aprila 1985 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1985 sprejela SKLEP o imenovanju volilne komisije občine Cerknica 1 1 V volilno komisijo občine Cerknica so imenovani: 1. Marija Simič (Temeljno sodišče Ljubljana, enota Rakek) — predsednik 2. Milan Mesojedec (Temeljno sodišče Ljubljana, enota Rakek) — namestnik predsednika 3. Fikret M e h a d ž i č (Skupščina občine Cerknica) — tajnik 4. Leon Razdrih (Center za. socialno delo Cerknica) — namestnik tajnika Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. GROSUPLJE 834. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1984 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Grosuplje za leto 1984, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje za leto 1984. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Grosuplje za leto 1984 izkazuje din — prihodke 163,121.264,00 — odhodke 160,431.551,60 — presežek prihodkov nad odhodki 2,689.712,40 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1984 v znesku 2,689.712,40 din se prenese v proračun za leto 1985. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje za leto 1984 izkazuje din — prihodke 3,955.465,05 — odhodke 1,000.000,00 — presežek prihodkov nad odhodki 2,955.465,05 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega Sklada proračuna občine Grosuplje za leto 1984 v znesku 2,955.465,05 din, se prenese kot dohodek rezervnega sklada proračuna za leto 1985. 6. člen Bilanca prihodkov iz splošnega razporeda odhodkov proračuna občine Grosuplje po virih in glavnih namenih za leto 1984 je sestavni del tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-2/85 Grosuplje, dne 24. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Grosuplje za leto 1984 I. PRIHODKI St. Viri prihodkov oziroma glavni namen razpored. Končni Po proračunun 1984 proračun I?o rebalansu prorač. 1984 Doseženo 31. din 12. 1984 •/. 1 a S 4 5 6 1 Davki iz osebnih dohodkov 61,300.000 72,370.000 74,297.908,30 102,7 2 Prometni davek, davek na premoženje in do- hodek od premoženja 42,700.000 45,275.000 50,591.388,90 111,8 3 Takse 7,850.000 9,600.000 9,587.371,85 99,9 4 Prihodki po posebnih predpisih (denarna k a- zen) 4,280.000 4,000.000 4,258.989,00 106,5 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihod- ki 19,400.000 • 19,200.000 21,130.551,45 110,1 7 Prenesena sredstva iz preteklega leta 3,255.000 3,255.000 3,255.054,50 100 0 Skupaj prihodki 138,785.000 153,700.000 163,121.264,00 106,1 H. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV 01 Dejavnost organov EPS 107,109.050 111,450.050 113,223.938,50 101,6 02 Dejavnost LO 4,000.000 4,500.000 4,508.000,00 100,2 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev , 8,227.200 8,462.200 8,620.495,00 101,9 04 Negospodarske investicije 195.100 195.100 157.850,50 99,2 08 Socialno skrbstvo 7,131.000 7,131.000 6,958.036,10 97,6 09 Zdravstveno varstvo 110.000 110.000 173.495,50 157,7 10 Komunalna dejavnost 4,579.300 4,579.300 4,331.563,50 94,6 11 Dejavnost KS 2,950.000 2,950.000 2,926.650,00 99,2 13 Odstopljeni prihodki drugim uporabnikom 3,000.000 3,000.000 3,058.201,00 101,9 16 Intervencije v gospodarstvu 1,320.000 1,580.000 1,206.658.00 76,4 17 Nerazporejeni prihodki — tekoča proračunska rezerva 13,614.350 8,278.350 13,800.171,50 166,7 18 Odvod v rezervni sklad 1,500.000 1,500.000 1,466.492,00 79,8 Skupaj razpored prihodkov 153,700.000 153,700.000 160,431.551,60 104,4 Presežek prihodkov nad odhodki — — 2,689,712,40 — 835. Na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24." aprila 1985 sprejela » ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1981 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1984. 2. člen Zaključni račun obsega: bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa ter pregled dolgov in preplačil zavezancev. 3. člen Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1984 din dolg iz leta 1983 20,465.622 predpis po odmeri 342,708.27-1 predpis obresti -in stroškov 1,794.998 odpč-i 5.116.2! 8 plačila 348,089.472 saldo / 10,383.20(1 4. člen Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem.listu SRS. St. 420-7/85 * Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez. Koščak 1. r. IDRIJA 836. Na podlagi 208. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) in v zvezi z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS, št. 6/85), je Skupščina občine Idrija na seji DPZ dne 24. aprila 1985, na seji ZZD dne 26. aprila 1985 in na seji ZKS dne 26. aprila 1985, sprejela O D I. O K o priznavalninah udeležencem NOV 1 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskem vojnim dobroVoljcem iz vojn 1912 do 1918, njihovim družinskim članom in žrtvam fašističnega nasilja se na podlagi tega odloka podeljujejo priznavalnine in druge obMke pomoči, če* jim le-le nišo z gotovi jene Po drugih predpsih. družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se podeli samo osebam iz 1. člena, ki imajo stalno bivališče na območju občine Idrija. 3. člen Pravico do občinske priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čtts od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta'— borca pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in. invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v ►pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne' vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1, 7. 1944 preden so dopolnili 10. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 do 31. 12. 1944' in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobro vol jel iz vojn 1912' do 1918. 4. člen Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami, 2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. 1. 1945 in jim je po .predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čaš od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 3. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posetino dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju, 4. žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20-od-slolnd invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. % 5. člen Občinske priznavalnine po tem odloku xso: 1. stalne 2. občasne 3. enkratne 4. zdravstveno varstvo 6. člen Udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine po tem dogovoru, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico fio stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine. Komisija iz 14. člena tega odloka lahko ne glede na prejemke prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 7. člen Udeleženec NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz 2. odstavka 6. člena in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. 8. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem dogovoru so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva. 9. člen Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka lahko znaša stalna priznavalnina največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine. Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višjp. O višini stalne priznavalnine odloča pristojna komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičenca in oseb iz 6. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. 10. člen Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Idrija o vsaki spremembi, ki vpliva na pravico do stalne priznavalnine in njeno višino. Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina priznavalnine, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene. V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremembe odloka ali spremenjenih sociaino-ekonomskih razmer upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, jo le-ta izjemoma zadrži v enakem ali zmanjšanenf znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju, v katerem živi. 11. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka. 12. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 11. člena tega dogovora imajo tudi družinski člani padlih in umrlih borcev NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. 13. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki. je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če le-tega nimajo zagotovljenega na drugi podlagi. 14. člen O pravici in višini občinske priznavalnine odloča Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Idrija po določilih tega odloka na svojo pobudo ali pa po predlogih krajevnih organizacij ZZB NOV, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov. • O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 4. člena tega odloka odloča komisija iz 1. odstavka tega člena, potem ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev ip vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20-odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. .Komisija je za delo odgovorna občinski skupščini. 15. člen Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Idrija, pristojen za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov, je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide. 16. tien Sredstva sa prim avalmne in droge pravice iz naslova priznavalnin iz tega odloka se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v proračunu občine Idrija. 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 15/79). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-3/76 Idrija, dne 26. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 837. ' Na podlagi 36. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine- Idrija na seji zbora združenega dela 26. aprila 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1985 sprejela ODLOK o določitvi organov za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen in organa za opravljanje strokovno analitičnih in upravnih zadev na področju cen 1. člen Ukrepe neposredne kontrole cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine predpisuje Izvršni svet Skupščine občine Idrija. 3. člen Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen, določene z zveznim zakonom o sistemu družbene kontrole cen (Uradni Ust SFRJ, št. 64/84) in republiškim zakonom o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85), opravlja v občini Idrija Komite za družbenoekonomski razvoj In družbeno planiranje občine Idrija. 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Skupnosti za cene občine Idrija (Uradni list SRS, št. 16'3l) in vsi predpisi, ki so bili izdani na njegovi podlagi. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 38-1/85 Idrija, dne 28. aprile 1666. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 838. Na podlagi drugega odstavka 1. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 26. aprila 1985 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1985 sprejela ODLOK o določitvi dimnikarskih okolišev na območju občine Idrija 1. člen Glede na terenske razmere, število kurilnih naprav in dimnih odvodov ter glede na število dimnikarjev se v občini Idrija določita dva dimnikarska okoliša in sicer: a) dimnikarski okoliš Idrija—Črni vrh, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Idrija, Črni vrh, Godovič, Dole, Zavrate, Ledine, Vojsko, Kanomlja in Idrijske Krnice, b) dimnikarski okoliš Cerkno—Sp. Idrija, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Cerkno, Sebrelje, Bukovo, Reka, Orehek, Ravne—Zakriž, Gorje—Poče— Trebenče, Novaki, Podlanišče, Otalež in Sp. Idrija. 2. člen V navedenih okoliših sme opravljati dimnikarsko službo samo dimnikarska organizacija oziroma samostojen dimnikarski obrtnik, ki ga določi pristojni organ občinske skupščine. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22/A-3/85 Idrija, dne 28. aprila 1985. Predsednik ■ Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih L r. m. Na podlagi 4. člena zakona o grobiščih In grobovih borcev (Uradni list SRS, št. 4/73) je Skupščina občine Idrija a* seji zbora združenega dela dne 28. aprila 1985 la seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1985 sprejela SKLEP o urejanju, vzdrževanju in varstvu grobišč in grobov borcev na območju občine Idrija la leto 1985 L člen Sprejme se program urfejanja, vzdrževanja in varstva grobišč in grobov borcev na območju občine Idrija za leto 1985. 2. člen Skupna vrednost del zn'aša 217.000 din in to za: — partizansko grobišče Vojsko 23.000 din — partizansko grobišče Otalež 194.000 din 3. člen ‘ Finančna sredstva se zagotovijo v proračunu občine Idrija. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi. St. 111-6/85 Idrija, dne 26. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih I. r. 840. Na podlagi 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 207. člena statuta občine Idrije je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 26. aprila 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1985 sprejela SKLEP o izdaji soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija ter statutu Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija I Izda se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija. II Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-4/85 Idrija, dne 26. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 811. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št, 33/80) in določb samoupravnih sporazumov o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za obdobje 1981—1985 je skupščina na seji dne 22. aprila 1985 sprejela SKLEP o obračunavanja in plačevanju prispevkov za zdravstvene varstvo v letu 1985 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo: — delavcev v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, ki izvaja investicijska in druga dela v tujini; — delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju; — občanov, zaposlenih v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, — občanov, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti; — delovni ljudje, ki na območju skupnosti samostojno z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugih delovnih ljudi; — delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh,-fizičnih in civilnih pravnih osebah; — kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljnjem besedilu: združeni kmetje); — drugih kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ma kdo lastninsko pravico (v nadaljnjem besedilu: drugi kmetje); — in drugih občanov. 2. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri -opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela. brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne' razmere v tujini. 3. člen Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva obračunava tako kot delavcem pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini (2. člen tega sklepa). 4. člen Občani, zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto zneske. 5. člen Občani, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občanom in tujo organizacijo. Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti. Če občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila prispevkov. 6. člen Višina prispevka za delovne ljudi iz 5. točke 1. člena tega sklepa, ki se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985, objavljenem v Uradnem listu SRS. 7. člen Delovni ljudje, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijska, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne in negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se določijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. 8. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s fizičnimi in civilnimi pravnimi osebami, je osnova za obračunavanje in piavevanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ne sme biti nižja od 100 °/o zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Le-tega določa in objavlja v Uradnem listu SRS Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti. 9. člen Združeni kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto zneske. Ce se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni * skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, .plačuje prispevke za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine SPIZ v SR Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto. 10. člen Drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 9,5 %>, b) pavšal za kmetijsko gospodarstvo 2.050 din. Prispevek v znesku 2.050 din na leto na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom, — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane, lastniki zemljišč. 11. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ter drugi občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 950 din mesečno .na posameznega upravičenca. 12. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije plačujejo za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/o. 13. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6% bruto prejemka v breme dohodka. 14. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena. 15. člen Višina prispevka od osnov, določenih v 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9. in 14. členu, se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stopnjah. 16. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljavnost sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 16/84). St. 402-10/85 Idrija, dne 22. aprila 1985. Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Idrija mag. Marijan Groff, dipl. ek. 1. r. KAMNIK 842. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potret) v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 134. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na 34. seji zbora združenega dela dne 9. maja 1985, na 35. seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. maja 1985 in na 35. seji družbenopolitičnega zbora dne 8. maja 1985 sprejela ODLOK e spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1985 St. Vrste prihodkov in namen porabe Znesek 01 Dejavnost organov DPS 185.246 02 Dejavnost ljudske obrambe 11.696 03 Dejavnost DPO in društev 15.570 04 Negospodarske investicije 4.373 08 Socialno skrbstvo 12.051 09 Zdravstveno varstvo 513 10 Komunalna dejavnost 7.158 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 9.071 16 Intervencije v gospodarstvu 7.844 17 Tekoča rezerva in izločena sredstva 550 18 Rezervni sklad 2.636 Skupaj odhodki 256.706 1. člen V odloku o proračunu občine Kamnik za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 12/85) se v 2. členu prvi stavek spremeni tako, da se glasi: -Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 256,708.000 din«. Pregled prihodkov in splošnega razporeda prihodkov po rebalansu sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Na podlagi šestega odstavka 13. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 34. seji zbora združenega dela, dne 9. maja 1985, na 35. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 9. maja 1985 in na 35. seji družbenopolitičnega zbora, dne 8. maja 1985 sprejela ODLOK o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen Žt. 402-3/85 Kamnik, dne 9. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic I. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov po rebalansu občine Kamnik za leto 1985 v tisoč din St. Vrste prihodkov in namen porabe Znesek Prihodki 0 Sredstva prenesena iz preteklega leta 4.628 1 Davek od osebnega dhodka in dohodka 137.350 2 Davek od premoženja in od doh. od premoženja 4.000 2 Prometni davek 64.916 3 Takse Za promet parklarjev in kopitarjev ter komunalne takse 7.300 3 Upravne takse 2.750 5 Prihodki po posebnih predpisih 10.750 6 Prihodki občinskih upravnih organov 13.000 6 Drugi prihodki 160 7 Prihodki drugih DPS ’ 20 Odstopljeni del posebnega republiškega davka 11.834 Skupaj prihodki 256.708 1. člen Ta odlok določa pristojni organ, ki predpisuje ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve, za katere je z zakonom določeno, da se sprejmejo v občini. 2. člen Ukrepe neposredne kontrole cen proizvodov in storitev - predpisuje Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik opravlja tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen iz občinske pristojnosti, za katere je z zakonom o sistemu družbene kontrole cen določeno, da jih opravlja pristojni organ v družbenopolitični skupnosti. 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha z delom občinska skupnost za cene. Arhiv in dokumentacijo za cene prevzame Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik kot občinski organ za 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Občinske skupnosti za cene občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 2/81). 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-30/85-4 Kamnik, dne 9. maja 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. ML Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 43. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlog in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, na seji dne 14. maja 1985 sprejel SKLEP • javni razgrnitvi lokacijskega načrta povezovalne ulice v Kamniku 1 Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ugotavlja, da je lokacijski načrt za povezovalno ulico v Kamniku v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine za obdobje 1981—1985 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84). 2 Lokacijski načrt za povezovalno ulico v Kamniku z obrobjem zazidalnih območij CO 7 in S 1 se javno razgrne v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 in v skupnih prostorih Krajevnih skupnosti Kamnik, Cankarjeva 11, za dobo 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS. 3 Lokacijski načrt je izdelal Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora Kamnik pod št. 69/84 — maj 1985. 4 Javno se razgrne tudi osnutek odloka o lokacijskem načrtu. 5 Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani, lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik. 6 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-37/85 Kamnik, dne 14. maja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž. 1. r. 845. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju Prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik za obdobje 1981—1985, je skupščina na seji zborov dne 24. aprila 1985 sprejela SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Kamnik od 1. januarja 1985 dalje 1.. Sen S tem sklepom se za leto 1985 določijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih piana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985 ter se opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov in določijo stopnje ter višina prispevka zavezancev za zdravstveno varstvo, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo iz OD in iz dohodka obračunavajo in plačujejo zavezanci po prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz OD za financiranje splošnih družbenih potreb v DPS in SIS na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 in se objavljajo v Uradnepi listu SRS, kolikor ni s tem sklepom za posamezne primere in kategorije drugače določeno. 3. člen Prispevek za zdravstveno varstvo "plačujejo: a) združeni kmetje in drugi kmetje, zavarovanci iz 10., ll. in 153. člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju — od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 7 •/o; — pavšalni znesek na kmetijsko gospodarstvo letno 2.200 din; b) lastniki zemljišč, ki imajo dohodek od kmetijstva in katerih katastrski dohodek presega 2.050 din in niso zavarovanci iz 10., 11. in 153. člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po stopnji 7°/o od KD negozdnih površin in dohodka od gozda. 4. člen Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od OD, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za obračun prispevka ne more biti nižja od najnižje pokojninske osnove, določene s sklepom o najnižji in najvišji pokojninski osnovi. Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določene s sklepom o načinu izvajanja pokojninsko-invalidskega zavarovanja in osnove za odmero pravic ter za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena in se jim ugotavlja osebni dohodek, plačujejo do ugotovitve osebnega dohodka za prvo leto opravljanja samostojne dejavnosti prispevek za zdravstveno varstvo kot akontacijo od najnižje pokojninske osnove, ki je določena za zavezance iz drugega odstavka tega člena. Za zavezance iz prvega in tretjega odstavka 4. člena tega sklepa, se opravi dokončen obračun prispevkov takrat, ko je znan OD za tekoče leto. 5. člen Delovni ljudje, Id z osebnim delom samostojno kot edini in glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, umetniško ali drugo poklicno dejavnost ki ni navedena v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov določenih s predpisi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, preračunanih v bruto zneske. Za gospodinjske pomočnike in pomočnice, zaposlene pri zasebnikih ne more biti osnova za obračun nižja od določene najnižje pokojninske osnove, določene s sklepom SPIZ. 8. člen Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: 1. občani, ki uživajo pravico izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 900 din mesečno na posameznega upravičenca, 2. druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 900 din. Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po drugi točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost. 1. Ben Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji do sedaj 14 °/e. 8. Člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SRS pa se v tujtai strokovno izobražujejo In dobivajo štipendije, če niso zavarovane pri svojem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo same prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz dohodka iz 2. člena tega sklepa od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, preračunanih v bruto zneske. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo ali so na praksi, plačujejo OZD in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena. Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje. Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega odhodka oziroma prispevka. 9. člen Za delavce upokojence, učence in študente na obveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi ter za zavarovance in kmete, kadar opravljajo storitve pri OZD ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prispevkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6*/» bruto OD. 10. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačati prispevke za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust, ali ko ti upravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila OD, za ves čas odsotnosti z dela po stopnji iz dohodka po 2. členu. Osnova za izračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je povprečen mesečni bruto OD, ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust, ali ko je nastopila kaka druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena. 11. Ben Za osebe, ki delajo v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih preko polnega delovnega časa plačujejo zavezanci (izplačevalci) prispevek za zdravstveno varstvo od izplačanega bruto OD. Prispevek iz prvega odstavka tega Bena se plačuje iz dohodka po stopnji iz 2. člena tega sklepa. 12. Ben Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Kamnik za leto 1884. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. St */3-e6-X2/85-M Kamnik, dne 24. aprila 1985. Predsednica skupščine Občinske zdravstvene 1 skupnosti Kamnik Cvetka Cvek, dipl. psih. 1. r. KOČEVJE 848. Na podlagi 79. Bena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 6. in 7. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje In usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81), 17. in 18. člena samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 9/83) in 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 16/83 in 2/85), je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na svoji seji dne 16. aprila 1985 sprejel PRAVILNIK o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje I. SPLOSNA DOLOČILA 1. člen S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) pogoje in merila za kreditira- nje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. 2. člen Združena sredstva vzajemnosti se po tem pravilniku uporabljajo za: — kreditiranje graditve, nakupa, prenove in adaptacije družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, — kreditiranje graditve, nakupa, prenove in adaptacije zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš, — začasno vlaganje sredstev za stanovanjsko graditev in pripadajoče komunalne naprave izvajalcu, za čaš izvajanja stanovanjske graditve. Adaptacija predstavlja dela, s katerimi se obstoječi objekt usposobi za nove namene zaradi izboljšanja funkcionalnosti stanovanja, poveča stanovanjske prostore s predračunsko vrednostjo do 50 0/o novogradnje standardne stanovanjske hiše. Prenova ali rekonstrukcija je izvedba tistih del, s katerimi se spremenijo konstruktivni elementi, naprave, napeljave ali oprema z namenom, da se izboljša uporabnost stanovanja ali njegova varnost (zamenjava strešne opeke, preureditev sanitarij v stanovanju, zamenjava oken irj vrat). Povečava površine stanovanja v navpični in vodoravni smeri, pri kateri je predračunska vrednost nad 50 °/o novogradnje standardne stanovanjske hiše, se šteje k novogradnji in veljajo zanjo isti pogoji za pridobitev posojila kot za novogradnjo stanovanjske hiše. 3. člen Pravico do posojil iz združenih sredstev vzajemnosti imajo: 1., organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju besedila: organizacije), ki imajo sedež v občini Kočevje in so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje, ter: —- združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, — začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve, ki vrednostno ni večji od 4 %> celotne mase bruto osebnih dohodkov v tem obdobju in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, — niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka za vzajemnost, 2. delavci, ki združujejo delo v organizaciji, ki je navedena v 1. točki tega člena in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem najmanj 2 leti, oziroma premostitvenim posojilom na podlagi namenskega varčevanja pri banki za gradnjo ali nakup stanovanja ali imajo že dograjeno V. gradbeno fazo, ter za večjo adaptacijo stanovanja nad 50 % vrednosti standardnega stanovanja z 90 m2; 3. kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov s sedežem v občini Kočevje, ter zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem najmanj 2 leti, oziroma s premostitvenim posojilom na podlagi varčevanja pri banki za gradnjo ali nakup stanovanja ali imajo že dograjeno V. gradbeno fazo in so preko svojega združenja pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanor vanjske skupnosti, ter združujejo sredstva za vzajem- nost. Enako velja tudi za večjo adaptacijo stanovanja nad 50°/« vrednosti standardnega stanovanja z 90 m2; 4. upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče na območju občine Kočevje in zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem najmanj 2 leti oziroma s premostitvenim posojilom na podlagi varčevanja pri banki za gradnjo ali nakup stanovanja ali imajo že dograjeno 'V. gradbeno fazo, ter za večjo adaptacijo stanovanja nad 50 n/o vrednosti standardnega stanovanja z BO m2; 5. delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter" delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo' dejavnost, če preko Obrtnega združenja Kočevje združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem najmanj dve leti, oziroma s premostitvenim posojilom na podlagi varčevanja pri banki za gradnjo ali nakup stanovanja ali imajo že dograjeno V. gradbeno fazo, ter za večjo adaptacijo stanovanja nad 50 %> vrednosti standardnega stanovanja z 90 m2; 6. delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem najmanj 2 leti, oziroma s premostitvenim posojilom na podlagi varčevanja pri banki za gradnjo ali nakup stanovanja ali imajo že dograjeno V. gradbeno fazo, ter za večjo adaptacijo stanovanja nad 50 0/o vrednosti standardnega stanovanja z 90 m2. Za II. gradbeno fazo se šteje vgrajena kanalizacija, gradnja je zaključena do vključno prve plošče. Za III. gradbeno fazo se šteje, da je stanovanjska hiša pod streho. Za IV. gradbeno fazo se šteje, da je stanovanjska hiša pod streho in ima vgrajena okna in vrata ter vso potrebno inštalacijo. Za V. gradbeno fazo se upošteva poleg predhodnega, še ometi in tlaki v hiši. Za montažno hišo se upošteva podpisana kupoprodajna pogodba kot IV. gradbena faza.. (Za občane, ki so navedeni v točkah od 2 do 6 se v nadaljevanju uporablja besedo: delavci). 4. člen Kreditiranje stanovanjske gradnje se izvaja v skladu z letnim planom stanovanjske skupnosti, ki konkretno določa plan stanovanjske gradnje v občini, obseg in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti in namen ter način uporabe vzajemnostnih sredstev v stanovanjski skupnosti. 5. člen V skladu z 21. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti namenja stanovanjska skupnost do 57 %> združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, do 40 °/o teh sredstev za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, do 3 °/o teh sredstev ■ pa' za nakup etažnih stanovanj; konkretno razmerje se za vsako leto določi z letnim planom stanovanjske skupnosti ali sklepom o razpisu natečaja za dodelitev posojil. 6. člen Organizacije iz 3. člena tega pravilnika lahko porabijo posojilo za reševanje stanovanjskih vprašanj na območju občine Kočevje in na območju, kjer imajo sedež njihove delovne enote ali izpostave. Delavci iz 3. člena tega pravilnika lahko porabijo posojilo za graditev, nakup, prenovo in adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Kočevje. Posojilo lahko porabijo tudi izven tega območja v oddaljenosti do 70 km od delovnega mesta pod pogojem, če se dnevno vozijo oziroma se bodo vozili na delo iz kraja, kjer gradijo, kupujejo, prenavljajo ali adaptirajo stanovanje ali stanovanjsko hišo in jim delovna organizacija da soglasje o odobritvi posojila. Delavec lahko porabi posojilo za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja tudi v oddaljenosti nad 70 km od delovnega mesta, če delovna organizacija da soglasje in je predhodno že sama dodelila posojilo za isti namen. 7. fien Mesečna anuiteta od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine, ti bi jo posojilojemalec plačeval po predpisih o stanarinah. Če se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahko zaprosi stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila mesečnih anuitet; mesečne anuitete se lahko tudi zvišajo, če se zviša povprečni osebni dohodek na družinskega člana. 8. člen Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno, določi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78) zadnjo izhodiščno ali končno ceno 1 m2 stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojil, ki se objavi v natečaju za posojila. Če v določenem obdobju ni družbene gradnje stanovanj V občini Kočevje, se uporabi cena v SR Sloveniji. 9. člen Stanovanjska skupnost bo kreditirala gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni ali zasebni lasti v višini povprečne vrednosti stanovanja v občini samo do 90 kvadratnih metrov, prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lasti pa pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov, vendar do 90 m2 ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih in hidro izolacij, uvede ali modernizira sanitarne naprave, ter uvede sistem ogrevanja na gorivo domačega izvora. II. II. KREDITIRANJE GRADNJE. NAKUPA, PRENOVE IN ADAPTACIJE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI 10. člen Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo organizacije za graditev, nakup, prenovo in adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, če izpolnjujejo poleg pogojev iz 3. in 6. člena tega pravilnika še naslednje pogoje: — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, — da predložijo letni načrt sklada skupne porabe, iz katerega je razviden priliv in odliv sredstev za financiranje stanovanjske graditve, nakupa in prenove, — da predložijo planirane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — da v preteklem letu niso prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje ali dodelitev sredstev za osebne dohodke, — da sprejmejo na ustrezen način obveznosti zagotavljanja lastne udeležbe, vračilo anuitet in izpolnjevanje obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, — da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja, — da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in sklenejo pred začetkom gradnje soinvestitorsko pogodbo in zagotovijo najmanj 20 */« pogodbenega zneska, v nasprotnem primeru se kredit zmanjša za 25 Ve, — da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup, prenovo ali adaptacijo načrtovanega števila stanovanjskih enot, — da predložijo sanacijski program, če poslujejo z izgubo. i 11. člen Delovna organizacija mora za posojilo za prenovo ali adaptacijo družbenega stanovanja, na katerem ima pravico razpolaganja, k prošnji priložiti še: — soglasje hišnega sveta v stanovanjski hiši, kjer se nahaja navedeno stanovanje, če gre pri tem tudi za preurejanje podstrešnih, kletnih in drugih skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lasti; — dovoljenje odgovornega projektanta, kadar gre za povečanje stanovanjskih prostorov; — dovoljenje Skupščine občine Kočevje s potrebnimi soglasji za nameravano adaptacijo ali prenovo. 12. člen Lastna udeležba organizacije so stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo. Osnova za izračun za višino posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je razmerje med povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji v preteklem letu in med povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, in sicer: Višina posojila izražena v ‘/n na izhodiščno ceno stano- Doba vra-________vanj_________Čanja poza grad. za adap.____sojila in nakup in pren. do 80 Vo do 30 do 15 11 let nad 80 do 100% do 25 do 13 9 let nad 100 do 120% do 20 do 10 7 let nad 120 % do 15 do 8 5 let Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva je višina posojila lahko trikrat večja od navedene, ;za graditev na podeželju in izven mesta Kočevje pa dvakrat večja. Organizacijam, ki poslujejo z izgubo, lahko zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti odloži odplačevanje odobrenega posojila največ za dve leti, vendar morajo posojilo vrniti najkasneje v 11 letih. Povprečni čisti mesečni OD v org. izražen v •/« na povprečni čisti mesečni OD v SRS v preteklem letu 13. člen Obrestna mera za posojila organizacijam za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš je sedem odstotkov letno. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah. 14. člen Organizacija lahko proda kupljena ali zgrajena najemna stanovanja pred poplačilom posojila samo v soglasju z zborom uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, ki določi v takih primerih pogoje in način plačila preostalega dolga. 15. člen Ob enakih pogojih ima prednost pri dodelitvi posojila organizacija po naslednjem vrstnem redu: 1. če na predhodnem natečaju kljub vsem pogojem zaradi pomanjkanja sredstev ni uspela pridobiti posojila, 2. če zagotavlja večji odstotek lastne udeležbe v odnosu na povprečni mesečni čisti osebni dohodek delavcev v organizaciji v preteklem letu, 3. če so imeli delavci v preteklem letu v organizaciji nižji povprečni mesečni čisti osebni dohodek. Za lastno udeležbo organizacije se smatrajo stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo s posojilom pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva organizacije se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev. III. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA. PRENOVE IN ADAPTACIJE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HlS V ZASEBNI LASTI 16. člen Delavci iz 3. člena tega pravilnika lahko dobijo posojilo za gradnjo, nakup, prenovo ali adaptacijo stanovanj ali stanovanjskih hiš: — da predložijo soglasje svoje organizacije, da lahko dobijo posojilo po tem pravilniku v primeru, če gradijo, kupujejo ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo izven območja občine Kočevje, vendar v območju do 70 km od delovnega mesta; — da podajo izjavo, da niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega ustreznega stanovanja ali stanovanjske hiše ali počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine, ter se lahko vsakodnevno vozijo na delo; — da porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanjske enote, za katero prosijo posojilo; — da namensko varčujejo najmanj 2 leti ali imajo premostitveno posojilo na podlagi varčevanja pri banki za gradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ali za adaptacijo, če presega pri adaptaciji 50 °/o vrednosti novogradnje standardne stanovanjske površine (90 m2) in so že prejeli posojilo na podlagi dveletnega namenskega varčevanja; — če ima delavec pri gradnji stanovanja ali stanovanjske hiše zaključeno V. gradbeno fazo, lahko prejme posojilo brez namenskega varčevanja; — če ima dograjeno stanovanjsko hišo do vključno II. gradbene faze a,li sklenjeno končno kupoprodajno pogodbo za montažno hišo; — če bodo sprostili družbeno stanovanje, kadar ga zasedajo; — da je delavec lastnik ali solastnik stanovanja, katerega gradi, prenavlja ali adaptira; — če delavec ni lastnik ali solastnik stanovanja, katerega gradi, prenavlja ali adaptira, predloži dovoljenje k izvajanju nameravanih del od lastnika stanovanja (staršev oziroma bližnjega sorodnika), ter izjavo, da si bo tako zadovoljivo in dokončno rešil stanovanjski problem. Za neustrezno stanovanje se šteje: — vlažno stanovanje, in sicer: kletno, podpritlično in nizkopritlično, — neizolirano podstrešno stanovanje mešane gradnje (zidano in leseno), — stanovanje brez stranišča in s souporabo stranišča, — stanovanje brez vodovodne napeljave, — stanovanje, ki ima stanovanjsko površino nad 10 m2 manjšo od stanovanjskega standarda iz 17. člena družbenega dogovora, — stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let in starejši uporabljati isti spalni prostor, — družinsko stanovanje brez kuhinje, — stanovanje v višjem nadstropju, če gre za starejšega ali bolnega upravičenca in invalida, ki mu je hoja po stopnicah otežkočena ali onemogočena. 17. člen Za isto gradnjo, nakup, prenovo ali adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše pridobi posojilo dela-' vec le enkrat in samo eden član družine v najvišjem pripadajočem znesku, oziroma večkrat, če ni prejel pri prejšnjih natečajih najvišji pripadajoči znesek posojila na podlagi revalorizacije dobljenega posojila na trenutno gradbeno ceno standardnega stanovanja (90 m*). Za prenovo in adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše lahko prejme delavec posojilo tudi večkrat, vendar vedno za različna dela. Med vsako odobritvijo posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše mora preteči najmanj 5 let. Pri tem vsa pridobljena posojila po tem pravilniku ne smejo presegati zneska posojila za graditev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki bi ga lahko prejel isti delavec. 18. člen Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko prejme delavec v roku do 7 let od izdaje gradbenega dovoljenja. Prvo posojilo za prenovo ali adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše lahko prejme delavec po preteku 12 let od izdaje gradbenega dovoljenja oziroma 7 let od prejetega posojila pri stanovanjski skupnosti za novogradnjo. 19. člen Delavec, ki kupuje, gradi, prenavlja ali adaptira stanovanje ali stanovanjsko hišo, katere standardna površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem pravilniku posojila za del stanovanjske površine, ki presega standardno stanovanjsko površino. 1 Delavec ali član gospodinjstva, ki je že prejel posojilo za isto Investicijo pri stanovanjski »kupnoetl v drugi občini, lahko prejme pri Stanovanjski skupnosti občine Kočevje posojilo le za razliko od valoriziranega posojila stanovanjske skupnosti v drugi občini do višine posojila, ki mu pripada pri stanovanjski skupnosti občine Kočevje. 20, člen Delavec dobi posojilo po tem pravilniku po na- slednji lestvici: Poprečni mesečni dohodek na elana Višina posojila v ®/o na predračunsko vrednost standardnega stanovanja družine v primerjavi s po v p. mes. čistim OD na zaposlenega delavca v SRS v pret. 1. novograd. in nakup ter adaptacija nad 50 »/o novogradnje •/o Prenova in adaptacija do 50 •/• vrednosti novogr. •/e do 50 % do 20 do 9 nad 50 do 75 °/e do 17 do 8 nad 75 do 100 % do 14 do 7 nad 100 do 120 % do 12 do 6 nad 120 % do 10 do 5 Posojila za delavce v okviru stanovanjske zadruge se poveča za 25 °/o, za delavce pri zasebnem obrtniku se poveča za 50 %>, za krnele -kooperante pa za 150*°/o od višine posojila za gradnjo ali adaptacijo individua-alne stanovanjske hiše. 21. člen Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje lahko, če je dovolj sredstev, razpiše zaključni kredit, kolikor ima prosilec narejeno najmanj V. gradbeno fazo in da izjavo, da se bo vselil v novo hišo v enem letu, ter če zaseda družbeno stanovanje, le-tega v enem letu tudi izpraznil. Ta kredit ne sme presegati 30 °/o osnovnega kredita. Stanovanjska skupnost bo pri ugotavljanju zgornje meje vseh 'že prejetih posojil pri stanovanjski skupnosti revalorizirala'glede na leto pridobitve posojila z indeksi podražitve, ki jih vsako trimesečje določa Splošno združenje .gradbeništva in IGM Slovenije. 22. člen Doba vračanja posojila za graditev, nakup in adap-: acijo z nad 50-odstotno vrednostjo novogradnje stanovanja ali stanovanjske hiše je največ 20 let za izračun mesečnih anuitet prvih pet let. Mesečna anuiteta se po petih, letih odplačevanja poveča za 12,5 %>, po desetih letih pa še za 12,5 °/o prve mesečne anuitete. Obrestna mera je 7 %> letno. Doba vračanja posojila za adaptacijo je največ 15 let za izračun anuitet prvih pet let. 23. člen Stanovanjska skupnost upošteva za sestavo prednostnega vrstnega reda naslednje osnove in merila: 1. dosedanje stanovanjske razmere delavca in njegove družine; 2. povprečni dohodek na družinskega člana glede na povprečni OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu; 3. skupna delovna doba delavca; 4. zdravstveno stanje delavca in njegove družine; 5. gradbena faza (pri gradnji stanovanjske hiše) ali vrsta adaptacije oziroma rekonstrukcije; 6. nakup ali gradnja stanovanja ali stanovanjske hiše v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje; 7. število družinskih članov; 8. udeležba upravičenca v NOV. 24. člen Osnove in merila iz predhodnega člena tega pravilnika ovrednoti stanovanjska skupnost z naslednjim številom točk: St. točk 1. Dosedanje stanovanjske razpiere delavca in njegove družine: — podstanovalec 60 — uporabnik stanovanja, razen imetnik stanovanjske pravice in njegov zakonec 50 — neustrezno stanovanje (kadar gre za imetnika stanovanjske pravice ali njegovega zakonca) 45 Pojem podstanovalca je opredeljen v 71. členu, pojem uporabnika pa v 5. členu zakona o stanovanjskih razmerjih. 2. Povprečni dohodek na družinskega člana glede na povprečni OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu: — do 50 °/o 20 — nad 50 do 60 %> 17 — nad 60 do 70 %> 14 — nad 70 do 80 °/o 11 — nad 80 do 90 °/o 9 — nad 90 do 100 °/o 6 — nad 100% dalje 4 3. Skupna delovna doba delavca: — do 5 let 5 — nad 5 do 8 let 8 — nad 8 do 11 let n — nad 11 do 14 let 14 — nad 14 do 17 let 17 — nad 17 do 20 let 20 — nad 20 do 25 let '25 — nad 25 do 30 let 30 — nad 30 let dalje S7 Pri upokojencih se upošteva toliko delovne dobe, kot jo je ustvaril. Enako velja tudi za upravičenca, ki ima družinsko pokojnino. Dokazilo je odločba o odmeri pokojnine. Delovna doba delavca v tujini se pri točkovanju ne upošteva, razen če se je zaposlil preko posredniške organizacije v SFRJ. 4. Zdravstveno stanje delavca in njegove družine: — bolezen upravičenca, ki je trajna ali po- navljajoča in na katero vplivajo dosedanje stanovanjske razmere 10 — bolezen družinskih članov, ki je trajna ali ponavljajoča in na katero vplivajo dosedanje stanovanjske razmere — za vsakega bolnega družinskega člana 6 — invalidnost družinskih članov I. stopnje 20 — invalidnost družinskih članov II. stopnje 15 — invalidnost družinskih članov III. stopnje 12 (upošteva se delovne, vojaške in vojne invalide) 5. Gradbena faza — pri gradnji stanovanjske hiše: — II. gradbena faza 5 — III. gradbena faza 10 — IV. gradbena faza 20 — V. gradbena faza 40 5. a Adaptacija ali rekonstrukcija: — toplotna izolacija tal pri neizkoriščenem podstrešju ali toplotna izolacija strehe za izkoriščeno podstrešje 10 — toplotna izolacija fasadnih sten ' 15 — povečanje stanovanjske površine, če je obstoječe stanje nad 10 m’ manjše od standardnega 25 — adaptacija ali vgraditev vodovoda in sanitarij v obstoječo stavbo ali stanovanje 30 St. točk — adaptacija — popravilo zaradi slabe kon- strukcije, nevarnost porušitve (razpoke zaradi dotrajanosti, pogrezanje, zaradi vremenskih ne-prilik) 40 — zamenjava strešne kritine (preko 50 °/o slabše kakovosti) 10 — hidroizolacija stavbe (vlaga) 15 Delavec lahko prejme točke le za eno adaptacijo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše in sicer tisto, ki ima največ točk. 6. Število družinskih članov — 1 član 3 — 2 člana 6 — 3 člani 10 — 4 člani 15 — 5 članov 20 Na vsakega člana nad 5 članov se doda 3 točke. 7. — nakup stanovanja v usmerjeni stanovanjski gradnji 50 — nakup stanovanja izven usmerjene, stanovanjske gradnje 30 8. Udeležba upravičenca v NOV: — nosilci partizanske spomenice 1941 25 — udeleženci NOV in narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju pred 9. 9. 1948, oziroma pred 13.10. 1943 20 — udeleženci NOV in narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju po 9. 9. 1943, oziroma po 13. 10. 1943 15 — udeleženci narodnoosvobodilnega giba- nja, ki imajo priznano sodelovanje v enojnem trajanju 10 Pod 2. in 3. alineo so upoštevani tudi tisti upravičenci, ki imajo priznano internacijo v dvojnem trajanju, ter pod 4. alineo tisti, ki imajo priznano internacijo v enojnem trajanju. Ce je z natečajem razpisanih več sredstev za posojila za gradnjo, nakup, prenovo m adaptacijo stanovanj ali stanovanjskih hiš v zasebni lasti kot je možno po razpisanih pogojih natečaja razdeliti posojilna sredstva prosilcem, ni potrebno sestaviti vrstnega reda o dodelitvi posojil. IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV POSOJILA 25. člen Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje razpiše po sprejetem letnem finančnem planu sredstev za vzajemnost, natečaj za pridobitev posojil za gradnjo, nakup, prenovo ali adaptacijo družbenih in zasebnih stanovanj ali stanovanjskih hiš. Natečaj se objavi v Kočevskih novicah ali po krajevnih skupnostih in organizacijah v občini Kočevje. Natečaj traja najmanj 30 dni od objave. Iz natečaja mora biti razvidno: — obseg sredstev, predvidenih za posojilo po posameznih namenih, — pogoji za pridobitev posojila glede na namen Posojila, — katero dokumentacijo je potrebno priložiti, — rok, do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo, — način objave rezultata natečaja. 26. člen Organizacije in delavci vložijo potrjene in preverjene prošnje od delovnih organizacij z vso potrebnp dokumentacijo v predpisanem natečajnem roku na Ljubljansko banko — Stanovanjsko komunalno banko Ljubljana — enota Kočevje, katera pregleda podatke v prošnji in dokumentacijo, ter pripravi predlog o dodelitvi posojil. 27. člen Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje obravnava predlog o dodelitvi posojil m ga sprejme ali spremeni za delavce, pri katerih ugotavlja, da predlog na podlagi pravilnika ni bil pravilen. Če je na razpolago po natečaju manj sredstev za posojila, kot je možno po razpisnih pogojih natečaja razdeliti posojilna sredstva delavcem, odbor sprejme vrstni red dodelitve posojil, ki ga pripravi LB — SKB Ljubljana, in sicer ločeno za: 1. gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš 2. nakup stanovanj .3. adaptacijo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš. 28. člen Stanovanjska skupnost bo organizacije in delavce obvestila o vrstnem redu in o dodelitvi posojila s sklepom. 29. člen Na sklep odbora lahko organizacija ali delavec vloži v roku 30 dni od prejema sklepa ugovor na zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje pripravi obrazložitev o reševanju vloge in predlog o rešitvi ugovora, katerega zbor uporabnikov obravnava, ter sprejme ali spremeni, če meni da predlog ni v skladu s pravilnikom. 30. člen Stanovanjska skupnost s sklepom obvesti organizacije ali delavce o rešitvi ugovora. Na Ljubljansko banjco — Stanovanjsko komunalno banko Ljubljana — enoto Kočevje dostavi stanovanjska skupnost sklepe o dodelitvi posojil organizacijam in delavcem, na podlagi katerih banka sklene posojilne pogodbe. Po zaključku črpanja posojila bo strokovna služba stanovanjske skupnosti kontrolirala porabo posojila za novogradnjo, nakup, adaptacijo in prenovo stanovanj. V primeru nenamenske porabe kreditnih sredstev bo moral delavec vrniti posojilo v roku 6 mesecev z obrestmi, ki bodo veljale pri Ljubljanski banki Ljubljana — enoti Kočevje za potrošniško posojilo. V. IZJEMNA DODELITEV POSOJILA ' 31. Člen Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje v primeru, da je premalo posojilnih sredstev po natečaju, ter da nastopi primer nujne rešitve o dodelitvi posojila, lahko odloči o izjemni rešitvi prošnje le v primeru elementarnih nesreč, poškodbe zaradi poplav, ognja, vetra, snega. VI. KONČNE DOLOČBE 32. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 22/81). 33. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Čt. 208/85 Kočevje, dne 16. aprila 1985. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje Drago Aupič 1. r. 847. Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje je na svoji 7. 'redni seji dne 26. aprile 1985 sprejela naslednji SKLEP I Izvajalce iz področja SIS družbenih dejavnosti se oprosti plačevanja prispevkov po samoupravnem . sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje, obnovo in graditev komunalnih in cestnih naprav in objektov v občini Kočevje za obdobje 1984 do 1988 (Uradni list SRS, št. 11/1984) od 1. 1. 1985 leta dalje. II Imjakri Iz področja SIS družbenih dejavnosti v občini Kočevje, katere se oprosti plačevanja pri- spevka Iz I. točke so: — Zdravstveni dom Kočevje - Ribnica, TOZD Zdravstvo Kočevje — Osnovna šola Ljubo Šercer Kočevje — Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje s podružnicami — Osnovna šola Vas - Fara s podružnicami t — Glasbena šola Kočevje — Srednja šola tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje — Vzgojnovarstvena organizacija Kočevje z enotami — Dom starejših občanov Kočevje — Kulturni center Kočevje — Center za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Alojz Brica L r. LiTUA 846. Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije so Skupščina občine Litija, Občinska konferenca ZKS Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, Občinski odbor ZZB NOV Litija, Občinski svet zveze sindi- katov Litija, Občinska konferenca ZSMS Litija, Samoupravna komunalna skupnost občine Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Planinsko društvo Litija, Turistično društvo Vače, Zveza lovskih družin Zasavje v skladu s svojimi statutarnimi določili sklenili DRUŽBENI DOGOVOR o varstva, urejanja, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljajo, da spodbujanje procesa podružbljanja skrbi za spomenike NOB lahko pomembno vpliva k ohranjanju in razvijanju tradicionalnih tradicij, tako da bo skrb za spomenike NOB postala stvar stalne aktivnosti delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. 2. člen • Udeleženci se se tem dogovorom dogovorimo o načinu varstva, urejanja, vzdrževanja, obnavljanja in evidentiranja obstoječih spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij ter o postopku za postavljanje novih na območju občine Litija. H. SKRB ZA VARSTVO, VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE SPOMENIKOV 3. člen Udeleženci družbenega dogovora bomo v okviru svojih pooblastil in pristojnosti skrbeli za spomenike in pri tem še zlasti upoštevali obveznosti, ki smo jih prevzeli s tem dogovorom. Udeleženci se zavezujemo, da bomo v svoje srednjeročne in letne plane vnesli določila, s katerimi bomo konkretizirali s tem dogovorom sprejete obveznosti, zlasti pa še opredelili višino sredstev potrebnih za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov. 4. člen Varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov po tem dogovoru pomeni zaščito spomenikov pred poškodbami, njihovo redno vzdrževanje, skrb za urejeno okolje in videz spomenika, skrb za okrasitev spomenika ob praznikih oziroma drugih priložnostih, urejanje premoženjsko pravnih vprašanj v zvezi s spomeniki, vodenje evidence o spomenikih, stalno spremljanje stanja na tem področju in skrb, da je za vsak spomenik določen oskrbnik. Varstvo spomenikov po tem dogovoru pa pomeni tudi vso aktivnost za ohranjanje in obujanje tradicij NOB, ki je povezama g spomeniki (varstvo v širšem smiglu besede). 5. člen Za spomenike skrbi občina Litija neposredno ali pa skrb za spomenike s samoupravnim sporazumom ali pogodbo prenese na krajevno skupnost, osnovno šolo, organizacijo združenega dela, skupnost stanovalcev, društvo, družbeno organizacijo ali posameznika. 6. člen Sredstva za vzdrževanje in obnavljanje spomenikov se združujejo v okviru občinske kulturne skupnosti. Odbor podpisnikov tega dogovora skupaj s pristojnimi organi kulturne skupnosti pripravi program izvajanja, vzdrževanja in obnove. Program vsebuje opis in namen predlaganih del, prioriteto in okvirna finančna sredstva. V okviru odbora podpisnikov tega dogovora se evidentirajo tudi sredstva, ki jih za vzdrževanje spomenikov namenjajo organizacije oziroma skupnosti, na katere je bila s sporazumom prenežena skrb za posamezni spomenik. 7. člen Udeleženci dogovore sa zavezujemo, da bomo spodbujali organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, skupnosti stanovalcev, šole in druge samoupravne organizacije in skupnosti, društva, delovne ljudi in občane, (v nadaljevanju: oskrbniki), da s samoupravnimi sporazumi oziroma pogodbami prevzemajo skrb za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje posameznih spomenikov. zvokovne naloge v zvezi s sklepanjem sporazu-mo\ oziroma pogodb opravlja za kulturo pristojni upravni organ. 8. člen Za vsako obnovitev', ki bo povzročila spremembo na obstoječih spomenikih, je "potrebno ustrezno dovoljenje oziroma je izvajalec del dolžan obnovo priglasiti za urejanje prostora pristojnemu upravnemu organu. Upravni organ bo pred izdajo dovoljenja pridobil mnenje odbora podpisnikov tega dogovora in Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. 9. člen Za redna vzdrževalna dela ni potrebno pridobiti dovoljenja. Med redna vzdrževalna dela spadajo: obnova napisov, kamnoseško čiščenje, urejanjg okolice, nasadov in zelenic ob spomenikih. 10. člen Za kulturo pristojni upravni organ je dolžan poskrbeti za ureditev zemljiškoknjižnih vprašanj v zvezi s spomeniki in za nastavitev takšne evidence o spomenikih, ki bo omogočala redno delo odbora podpisnikov tega družbenega dogovora. III. NALOGE POSAMEZNIH UDELEŽENCEV DOGOVORA 11. člen Skupščina občine Litija bo pri sprejemanju urbanističnih dokumentov ustrezno zavarovala območje posameznih spomenikov in po postopku predvidenem z zakonom posamezne spomenike razglasila za kulturni oziroma zgodovinski spomenik. Pri tem bo sodelovala z odborom podpisnikov tega dogovora. 12. člen Družbenopolitične organizacije bodo, kot podpisnice tega dogovora, vzpodbujale dosledno izpolnjevanje sprejetih obveznosti vsakega podpisnika. Pri tem bodo izhajale iz naslednjih opredelitev: — skrb za varstvo in vzdrževanje spomenikov NOB in ljudske revolucije je obveznost vse družbe, — družbenopolitične organizacije morajo biti pobudniki novih akcij in oblik dejavnosti za uresničevanje smotrov tega dogovora, — skrb za spomenike NOB in ljudske revolucije bodo družbenopolitične organizacije pri svojem rednem delu obravnavale kot specifično obliko ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij. 13. člen OK ZSMS Litija bo spodbujala osnovne organizacije ZSMS, da prevzamejo oskrbništvo nad posameznimi spomeniki v celoti ali pa samo vzdrževanje okolice. OK ZSMS Litija bo tudi skrbela, da bodo posamezne osnovne organizacije, akcije ohranjanja in razvijanja tradicij NOB in ljudske revolucije, povezale s posameznimi spomeniki, 14. člen Občinski odbor ZZB NOV Litija bo preko KO ZZB NOV spremljal izvajanje tega dogovora, nudil oskrbnikom vse podporo pri izvajanju njihovega dela in nanje prenašal svoje izkušnje. Na žiro računu OO ZZB NOV Litija pa se bodo še nadalje zbirala sredstva, ki jih bo za uresničevanje tega dogovora nakazovala občinska kulturna skupnost. Sredstva se bodo uporabljala na podlagi sklepov odbora podpisnikov tega dogovora. 15. člen Občinska kulturna skupnost Litija bo zagotavljala sredstva za vzdrževanje in obnavljanje spomenikov, za postavitev novih pa po predhodni uskladitvi z vsemi zainteresiranimi dejavniki. Občinska kulturna skupnost bo v procesu svobodne menjave dela s posameznimi izvajalci spremljala, kako se s svojo redno dejavnostjo vključujejo v proces varovanja spomenikov in ohranjanja revolucionarnih izročil. 16. člen ' Občinska izobraževalna skupnost Litija bo spodbujala osnovne šole, da bodo prevzemale oskrbništvo nad posameznimi spomeniki in da bodo ohranjanje tradicij NOB in ljudske revolucije, kot sestavni del vzgojnoizobraževalnega procesa, povezale s spomeniki NOB. 17. člen Samoupravna komunalna skupnost občine Litija bo, po predhodni oceni v odboru udeležencev tega dogovora oziroma svetu za ohranjanje tradicij NOB pri OK SZDL, sofinancirala vzdrževanje poti, ki vodijo do posameznih spomenikov, zlasti še ob večjih prireditvah in proslavah. 18. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija bo spodbujala skupnost stanovalcev, da bodo prevzemale oskrbništvo nad spomeniki, ki se nahajajo na hišah v družbeni lastnini alL v njihovi okolici. 19. člen Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo opravlja zlasti naslednje naloge: — evidentira, proučuje in dokumentira spomenike. — sodeluje v postopku družbenega planiranja s stališča varovanja, razvijanja in uporabljanja spomenikov, — v okviru registra nepremičnin spomenikov, vodi tudi register spomenikov NOB, — vodi oziroma nadzoruje izvajanje vzdrževalnih in varstvenih del na spomenikih, — ugotavlja, katere spomenike NOB je treba razglasiti za spomenike po zakonu o varstvu naravne in kulturne dediščine in izdeluje analitično osnovo potrebno za razglasitev. 20. člen Zavod za izobraževanje in kulturo se zavezuje, da bo v okviru svoje redne dejavnosti skrbel, da bo obnavljanje kulturnih tradicij NOB postalo stalna sestavina njegove redne dejavnosti (organiziranje razstav, proslav, živih ur .zgodovine). 21. člen Planinsko društvo Litija bo nadaljevalo s tradicionalnimi spominskimi pohodi na Tišje, Občinska konferenca ZRVS in Občinski štab TO pa z organizacijo tekmovalnih pohodov na Tišje, kjer jih bodo povezali s spomenikom na Tisju. 22. člen Turistično društvo Vače bo v povezavi z odborom za uresničevanje projekta Vače 81, skrbelo za vzdrževanje in popularizacijo poti Kamniško-Zasavskega odreda kot specifične oblike ohranjanja tradicij NOB. 23. člen Zveza lovskih družin Zasavje bo lovske družine na območju občine Litija spodbujala, da bodo prevzele oskrbništvo- nad spomeniki, zlasti tistimi, ki stojijo v loviščih na samem. IV. POSTAVITEV NOVIH SPOMENIKOV 24. člen Pobude za postavitev novega spomenika lahko da občinska skupščina, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, društva, delovni ljudje in občani. Pobuda mora biti obrazložena. V njej mora biti naveden namen spomenika, predlagana širša in ožja lokacija, vrsta spomenika (obeležje, spominska plošča, spomenik itd.), vrsta materiala, možni viri financiranja in oskrbnik, ki bo prevzel spomenik 'v , varstvo in oskrbo. 25. člen Pobudo vloži predlagatelj pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kulturo, ta pa potem, ko zbere vso dokumentacijo o dogodku, katčremu naj bi bil spomenik posvečen, pobudo posreduje odboru podpisnikov tega dogovora. Postopek verifikacije, ki ga izvede odbor, mora biti hiter, v tem postopku pa je potrebno pridobiti mnenje krajevne skupnosti, na območju katere bo spomenik stal in mnenje KO ZZB NOV in KO SZDL te krajevne skupnosti. Postonok politične verifikacije predloga za postavitev novega spomenika se zaključi na predsedstvu OK SZDL, potem ko so o pobudi razpravljala vodstva družbenopolitičnih organizacij. Istočasno odbor podpisnikov izvede tudi postopek strokovne verifikacije predloga, ki ga izvršita Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo in urbanistična' služba. Ljubljanski regionalni zavod pri tem zlasti oceni predlagano lokacijo, vrsto spomenika, izbiro materiala in predlagano tehnično izvedbo, urbanistična služba pa predlagano lokacijo. 26. člen Po opravljeni verifikaciji iz prejšnjega člena, odbor o mnenjih obvesti predlagatelja in mu da tudi napotke glede nadaljnjega postopka. Za kulturo pristojni upravni organ je dolžan poskrbeti, da so z verificirano pobudo seznanjeni vsi tisti nosilci planiranja, ki jo morajo vnesti v svoje planske akte. 27. člen Po prejemu obvestila, da je pobuda za postavitev spomenika verificirana, vloži predlagatelj pri za urejanje prostora pristojnemu občinskemu organu zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma priglasi dela za postavitev spominske plošče ali drugega obeležja, ki ne zahteva večjih ureditvenih del. V. EVIDENCA SPOMENIKOV 28. člen Pristojni občinski upravni organ, ki vodi evidenco vojaških pokopališč in grobov, vodi tudi evidenco spomenikov po tem družbenem dogovoru. Pristojni upravni organ vodi evidenco ter hrani dokumentacijo, ki se nanaša na posamezni spomenik, tako kot je to določeno za vojaška pokopališča in grobove. VI. ODBOR PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA 29. člen Za izvajanje tega družbenega dogovora skrbi odbor podpisnikov družbenega dogovora. Odbor sestavljajo po en delegat Skupščine občine Litija, OO ZZB NOV, OK ZSMS Litija, Občinske kulturne skupnosti Litija, Občinske izobraževalne -skupnosti Litija, Občinske komunalne skupnosti in Zavoda za izobraževanje in kulturo. 30. člen Odbor ima predvsem naslednje naloge: 1. povezuje udeležence dogovora, 2. skrbi, da so pravočasno izdelani programi vzdrževanja in obnavljanja spomenikov in da so vanje zajeti vsi ogroženi spomeniki, 3. skrbi, da podpisniki in oskrbniki opravljajo prevzete dolžnosti v skladu s tem dogovorom in sporazumi oziroma pogodbami in opozarja na zanemarjanje ali opuščanje te dolžnosti, organe podpisnikov, oskrbnike ter družbenopolitične organizacije. 31. člen Delegati v odbor podpisnikov družbenega dogovora se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Začetek in trajanje mandata sta usklajena z Volitvami v občinsko skupščino in skupščino samoupravnih interesnih skupnosti. Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika odbora. Predsednik odbora sklicuje in vodi seje odbora, predstavlja odbor, skrbi, da odbor pravočasno izpolnjuje s tem dogovorom predvidene naloge in so- deluje z upravnim organom pri pripravi gradiva za seje odbora. Strokovne in administrativnotehnične naloge za odbor opravlja za kulturo pristojni občinski upravni organ. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE n. Ben Ta družbeni dogovor je sklenjen, bo ga sprejme najmanj 2/3 predvidenih udeležencev, med njimi pa tudi OK SZDL, OO ZZB NOV in občinska skupščina. Družbeni dogovor zavezuje vse udeležence, ki bo ga sklenili ali, ki so k njemu pristopili kasneje. 33. člen Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS In prične veljati osmi dan po njegovi objavi. Podpisniki 849. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78) in 204. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. maja 1985 sprejela ODLOK e potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1984 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Litija za leto 1984 katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. — odhodki 111441.324,00 — sredstva izločena na poseben ra- čun proračuna — omejevanje prihodkov davkov občanov 3,951.000,00 — razlika med prihodki in odhodki 1,218.217,70 b) zaključni račun rezervnega — prihodki — odhodki — presežek prihodkov med odhodki 2401.758.00 1.987.844.00 iM.OHee 3. Člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna za leto 1984 v znesku 1,218.217,20 din se prenese v proračun občine Litija za leto 1985. 4. člen Prihodki od davkov občanov izločeni na posebni račun v višini 3,951.000 se uporabljajo za financiranje prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov. O razporeditvi sredstev iz prvega odstavka tega člena odloča Izvršni svet Skupščine občine Litija in je dolžan skupščini poročati o uporabi teh sredstev. 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 403.914 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1885. 6. člen Sestavni del tega odloka je pregledna bilanca prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Litija za leto 1984. 7. člen Ta odlok začne veljati čemi daa po objavi v Uradnem listu SRS. 2. člen Doseženi odhodki in prihodki po zaključnem računu za leto 1984 so znašali: £ o o c e« 'c a O i cti >N CS Ž k3 G >U >U CD C ^ S ° 5^ 2 S ^0 _• p 2 ° o ^ ^ H £ S' Cu >u tuO .o ti c3 "n O ^ M ^ > _ J£ Q ~> c 5^ S O O . CD O s c E Il-g > X c 03 S >| O a ^ _0 g 3 ;c a 2 m 2 "D S ti £ S > M . O Tt< cti a 05 u M) G il tlfl 0> ¥ K lsi -0 g > >o £ O Soc G 2 g £ § S oT > > x? £ N S 0 1 .a e ¥ ii n cd C o ¥ •5 03 . S- u rn O ^ S4 <0 3 G J .A Q ^ 3 Z. £z « 6 :h 2 £> « O O • a|^- = | 2 | I S I 42 “ g" 2 .g 2 ” I|S| s S?l E a: oj ^ C -r-l M Ž5 S2g Cd N — ^ F o rt 5^1 S g s-guš-^ « ti c E s I | -S «. -11 la« ••—■ to G O cQ 03 G tJ3 0 ^ O Ifl 1 s I «• O ►-i 3 .2 ►J ti .g .! 2 x> c S v a« 3 >o >> P § V I S o 2 d •§ ^ 2 P o E O si o “ 2 P 2 ti S o n Sf s -G S E E^ti 5 a-2^ P. V) ▻ -2 i i p c ^ -g S § •S " " S 5 ° = S g - " ^ o ^ ^ ro -Uo” ° 9p^^E"oe o •o s. S, E 2."° ~ “ o P M • o 'P — P u i: •gj E g •p, ti -l < o T3 O ■a 2 cT „ | s | -«! Is! 2 S = |fl 1%-H^ 3 » »Is° S . g p P 5 p .5 2 5 i ti PPKpjotsltitsiti C a c < 3 £ 0 H 1 5 5 rE 'c c c E i a ® e S g 2 g 5 i2 2 1 =a 2 ti P i i I g s S g 2 S -ti P :f £3 o « II El IG 03 'O a-e c ra P £ - ti rt ° 2 c3l ti - -H c ~ I I “ ^ Sle lili lili s It ii t5 1 a . > ti. 3 p .2 P p •o a i 5? o „ 2 Č q CO O -M ti ° ti ! £ G. I 'C A N i co O •r ^ > = | 2 2. I 2 .5 g 3 -O V s _ s « c E 2 § . tu E O s iti “ 2 a 3 2 - = 5 ti -S o a; ^ e r ; t ilž!l v; g L 2 ti £l E O “ w v o G "O Di G II 2 ti g ra > £ 2 5 ■H. c & ti P i K > ‘i ¥ a i p -p ■ 1 I g d c lil p: 1 I 8 8 || 2 •§ 2 3 « “ zf G G gp C ^ sili 2^0 a 5 G ti 2 g - ti s d § la Stran 1035 at co i 'ii tfl at TJ Ipls ca O u S ^ 5 > 86 O d xt>jn o >n iiiii O 03 g . > v u $ ^3 •SSJ1 § *c o, o 2 05 as > at 1 C at h O £ at S > ▻ Š at at at - 2 22 ^ 22225 05 tn i,- M 03 05 C0 XI at at at at g c ▻ ▻ > > > •A O O J -a -o I >N 18 18 18 tO ® >M ►-! >1 ^2 ^ ^-4 4J >03 >08 >OT >«J «0 O M H M W W *-* c to ca a i-3 V- u- ^ -- „ S S £ a - c e c c Jd 23 2c£=£Šctitič •ancccto.^.t.ut,^'-' CatatatC^atatatatJO gSEEESssSSSSc 5^3 3d5i£2£2”ii 1 •g s i r 00 Cti 00 1 ^ 2d CM > -g - id N 2 cm CQ CN- S sl ^ a »-j S S E S 2 >S S2S at >02 -Z5 th > f O • u > 03 •-; W m »g S „ C > ^ •5 M c ° > llfll 6J3 2t 25 23 ici)-*-'—* GJ > a w v) v) astflUiCuainto ^TlT^TtTtTtTtTtTtTtTtTt fc^NNNNNNNNNNN £ 03OOOOOOOOOOO m •--»M)CijDtii)OCOflbJDt3flD5tiX)tiJDtiJO -r-. •r-i J P 'O 5 C ^ C 18' 2 < 2 ro o ■a te ■" „ — m 9 § o c t: s E: c c c C3t_,T^(DrH at at IŽ-§I-§^S^$ at > (D XJ 3 •rA i a, •S .S Is S« .SP to s-s I 5 .S4 5 „--5 ra > w ro s S SSS|25||SS|| 2 22 ^COCNICMCNGNCNCNCNCSIC^Žn m c5 c3 ra E C lajT^otomcocooooofOi-. 5 ™ N CiCOD-C-OJCiOOOOin h r £ c o C lis! Ilš-ll! at £3 JD o 'O o G > at M a> •S s? c m tu 3 > 2 2 5 Po g S - “ ra c = cd <3 ” s >CJ >03 S g a £ 3 lij iti £ > O - ^ £ 2 > O ro M H IM CD T3 Tt 73 Tt T3 S-. N N N N N 05 O O O O O •r-i Ofl Ofl Ufl tuO tUD ^ o t-< (M eo 'f CO tti ^ <.5 ^ c^ (M CM C8 (N (M E S I s ss sss CD ^ ei ^ CD CO rHCO 03 »—< 03 h-( « -o ti (U •5 " lil > ° S | § .s, as .E: O T3 >U 2 5 O ^ U ?> O X « TJ ti y e u "• u "S u * <» lil > ° S S sl c I 2 g cš > 5 S a£ m s N CU S C3 E 2 c§ > d ” ° Ud Ud ^ .1 J2 ca 2 Is Ig-^ > M "5 3 -3 .h -o 1 I E > Jk L st, 3 N §1 ■S ,g g lis ti > ti J «-£ *G O "m M* ti T—1 h4 ti* Si m ▻ g ^ o tJ 5 & V, *2 ▻ ^ , o . 5 ¥ 0^0) lili SSh £ CN i Sf « ® ^ g-“ c o | c ti S M a itiSl! t« g >4 § S u o E 3H1 'Ep 5 S >£ ! s f s -S-SE >S c s ° ** llISŠ s> JU "o M C« Ud i-l ll C£ cu V) >N > S 1 > c o ca c 11 _ti ‘c n o Ud 2 3 t: ti ° . n N ^ E ►J 5 IL S ™ d E p ^ 'Z 5 Q O E £ c „ (D Ud Ec o, "a M P« >£5 d) KJ o ^ «r4 4) ^2 :s S ” ° O 5 ,S E^ 2 O ti _, £ | bs = i-§1 ntC o o >N C, 1> ^ c ^ ti o Cti ti - N :s = H> s»° C/} *r-> ti "tn G g. s Ud UU pl ° "E = £8 E I 1 ^ S ^ i s ai >’E o; > C o ca c £ 'S o ^ •S, ‘c ■§ T5 a a c E ca bd o* p = £ " .E E g ll ° O ti D T3 g ^ tfl P 1 3 ti I •p, ^ F c 2 e? • E ^ E ", ° p g - sxx a^ C- l> •-C C) CO IM rH kL 10 > ^ .2,0 g o ^ ao « ▻ > (E £ | °1 > ti a E p o g o^E ro -p "ti, gg.! o E 5 ^ 'E 'E g £ o c E 2 p S O pd o, la a E ti P4 ti u^-g F5 14 "S c c — S 03 Že« -t: 3 > S •= ,S lil JO ‘c o "m ti Jj o Q cO > 'n > o ti d o 3 ti > ti Q 2 O 3 o Q d "O > O ti 1 2 ! ^ S B" D ti BI 5 Š ° c 3 a°! "57 '%r= 3.2 5 E -p * P 3 g I g sil ii o ti n, o o a ^ c II >0^0) 5 o ’£ I ag F ei !"-i 1:" § I 5" O Ud U ti ‘ti ■§ ti 4) O I C, D 1 ti S c :p- CM Ud u O K 5 > P-< .p « 5 ¥ o s o-- s •“ a -p-l ilUh a._|3-|5i m Ul .2, ▻ — >« li o ~ P, O & « S .M I E .24 ti o c g 8-g > »N ▻ " N '2.24 o III _cd C o to ►h , 'D C3 0» ra E g w .24 I g c gol >u ti d p * raj o £ ti C$ C 'U N - H > '1 ° 1 ti O .S* > a ;-i o ra C/2 C- G C ra G $ g 4 =" i šfps s s “a .24.24 ra > ^ S o c S S ▻ o § 1 I I o 1 b S t £ p, N ra n, ti O oo > tao m * ra ‘ti o o TS I I 3 £ P >1 J 2 Q > >S o >V1 ^ 5 -r ž E 3 -o I -3 d „§^5 ra|«S! > CM ra . I!“ S $6. a g «3Š ' E c E 2 ’g 2 > ti > >CJ 01 > ca G cd\ > > o % . CM II < . g 5 El- <>■§ CQ CM >c/5 1-gJ ti - o E ■g > 5. i .24 11 šoli S 2 O a g _ S11 * s e r:3!š :!I!I! .s S S CS E g .Š § -f« i 5 5 ra S > .n 2 s 2 o ra a o ra •24 « ^ S | g ^4 ti CM c ^ —4 g O ^ - O 'D £ ti O a O T3 x: ^ o G XJ r" u (n o o ra > ra ti ^4 > -u ra ra G c 0 3 ti 'G is i M "K £2. O .24 w J2 O C ° "c E S > O <1> e|$ > S > 3 > c 3^1 E 2 £2 G 01 _ra *G 0 h4 x: 1 G _ra S .? 'ra o G >1 J 2 C E S d | •24 S E>S E > 1 ° > 3 O lil ■£“ o > G ^2 vi raB" c n G _ ra a a. o > IE ttj ^ra • ra i o t« fti ^ «31 > C N El ra ^ c ^ o G c , ra ti q a ti 6 3 ti [-• S ^ i lis a & n >■35 O E 4d ¥ ” c 3 o -E ^ E 3 O ti ^ N ti oa — E ^ ▻ ° tri o S • S ^ o S 2 Sc •G N 01 2*2 ti 01 os m ti O ti O 1-H N _ra G* o co S >8 -13 oi >-4 KJ 'ra ti J ti oi 3> k* oT < E < O > > c 'e S -D . — >u C1 rh o " C-l co v 'ra 2 > J cc co CO r-« O r-i !Bi 1^1 fjf a > u c g-2 >2 sl >CA! 01 ti? ° Sm O) 'S. ti ^ ra w g 13 .-S 3 .ra g c ti ra § 3 2 ^ c ° e i> S oF ra N S g $Q'E> ppl E > ti o ti ra o <21 G o 1111.E ra *G o o g g"2 >N O :a > 3 c 3 c lil lil G c ti I ti o ti c ti G Cti >u ra g ti G 3 01 G o O .a E ti o ra c ra ra > o G > o E CM vh C2 ti ti ti O ra a ti5 s t: :a 5 3 I s 21 S g 3 5 25 ra n ti ^ H o JQ 3 lili _ ^ _ra . >n *c S* 2 c ” 5 i g J Q ra ^ > m ° o 5-sSs S a-ss E "E a '□ rac . E O -g £0 ra w Oti 3 * -a 2 , 3 c -g - s i 3 ^ .5 ofg .ra -g g 34 o g Js) ra 5 S T -§ e g1 ||iš I p o a §. c 2 §■ “ V) .rH ti C/3 'rn I I 2. člen Za zgodovinske spomenike se določi varstveni režim I. stopnje, ki varuje ter ohranja neokrnjene in izvirne vse spomeniške lastnosti, kulturne vrednosti, pa tudi vso snov, ki je z njimi povezana. Vsi posegi se podrejajo spomeniški izvirnosti in funkciji. Pri varstvenem režimu I. stopnje so prepovedani kakršnikoli posegi, ki bi motili kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost spomenikov. Izjemni posegi so dovoljeni samo po predhodnem strokovnem mnenju in nadzorstvu pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 3. člen Imetniki oziroma imetnild pravice upravljanja zgodovinskih spomenikov le-tega ne smejo uporabljati za namene ali na način, ki nasprotuje njegovi naravi ali pomenu oziroma režimu varstva, določenem v 2. členu tega odloka. 4. člen Vplivno območje zgodovinskih spomenikov se opredeli in ureja s prostorskimi deli družbenih planov občine in prostorskimi izvedbenimi akti na podlagi strokovnih osnov Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 5. člen Namen varovanja zgodovinskih spomenikov je, da ostanejo neokrnjeni in izvirni. Zgodovinski spomeniki se enotno in sistemsko varujejo, vzdržujejo in obnavljajo v skladu z obveznostmi, dogovorjenimi z družbenim dogovorom o spomenikih revolucionarnega gibanja, narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin. 6. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom zgodovinskih spomenikov opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, v primeru premične dediščine pa Mestni muzej Ljubljana. 7. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik skrbi za Izvajanje odloka in preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti ter kulturne in zgodovinske vrednosti spomenikov. 8. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb. 9. člen Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja poda predlog za vpis s tem odlokom razglašenih spomenikov v zemljiško knjigo. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 63-24/84 Ljubljana, dne 24. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. RIBNICA 860. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985, je Občinska zdravstvena skupnost Ribnica na seji obeh zborov, dne 26. aprila 1985 sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1985 dalje 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi ter drugih občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali. pojdicno dejavnost. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje (razen združenih kmetov iz 5. člena tega sklepa): a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 20 %>, b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.500 din. 3. člen Za preužitkarje in njihove zakonce plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo v letnem znesku 1.500 din tisti, ki so obremenjeni s preužitkom. Za uživalce stalnih preživnin, pomoči in priznavalnin plačuje prispevek za zdravstveno varstvo organ oziroma organizacija v višini 6 %> izplačane preživnine, pomoči ali priznavalnine. 4. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. 5. člen Združeni kmetje, ki se na podlagi zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79) in samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83) odločijo tudi za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnove, ki ne more biti nižja od 4. kategorije, določene s sklepom skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 6. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (prtljažni nosači, športniki amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, športniki, nogometaši — neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi) in osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne varnosti. 7. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, — v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so zrii niso v delovnem' razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 8. člen Osebe, zaposlene pri tujrh (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnpve iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi NB Jugoslavije, veljavni na dan, ko začne veljati ta sklep. 9. člen Delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek ter pri njih »zaposleni delavci, ki prispevajo za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za teko "e leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od 60 °/o povprečnega BOD na zaposlenega v gospodarstvu v SIS iz preteklega leta. 10. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. člena in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji iz 12. člena tega sklepa. 11. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno Izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je povprečni mesečni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. 12. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo zavezanci iz 4., 5., 6., 8., 9., 10. in 11. člena tega sklepa po stopnjah: — iz dohodka po stopnji 10,45 — iz bruto OD po stopnji 0,30 skupaj 10,75 13. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo v višini 10 "/v prejete pokojnine v preteklem letu. 14. člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 0/o. 15. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenje za poklicne bolezni po stopnji 6 %> od bruto prejemka. Zavezanec za plačilo prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta- sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 15/84). 17. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. St. 8/5-022-14/85 Ribnica, dne 26. aprila 1985. Predsednik skupščine OZS Ribnica Jože Marolt 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 861. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80), 40. člena zakona o razlastitvi In prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/83 in 31/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine, poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljiSč in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za leto 1985. 2. člen Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč znaša 44.200 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za III. kategorijo opremljenosti in gostoto naseljenosti, 150 do 200 prebivalcev na ha v višini 15 % poprečne gradbene cene znašajo 6.630 din/m2 in od tega za: — stroške individualne komunalne naprave 55 0/o — stroške kolektivne komunalne naprave 45 g/» 3. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče znaša 0,6 °/e od poprečne gradbene cene iz prvega odstavka prejšnjega člena. 4. člen Z dnem, ki začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 16/84). 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-4/85-1 Šmarje pri Jelšah, dne 29. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. 862. Na podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/82 in 21/83) in družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS, št. 6/85) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o pri znava biiuah udeležencem NOV 1. čhan Udeležencem in aktivnim sodelavcem narodnoosvobodilne vojne, žrtvam fašističnega nasilja, bor- cem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člerf Priznavalnina ali druge oblike družbene pomoči se lahko dodeli samo osebam iz 1. člena tega odloka, ki imajo stalno bivališče na območju občine Šmarje pri Jelšah. 3. člen Pravico do občinske 'priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokofninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni" boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943. 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1914 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno Vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne \rojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1914 preden se dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v ‘ narodnoosvobodilni hoj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918. 4. člen Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, 'ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami; 2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v časa med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 4. žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 5. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna priznavalnina 4. sosedska pomoč 5. zdravstveno varstvo 6. člen Udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine po tem odloku, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine. Komisija za vprašanja borcev NOV in invalidov lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 7. člen udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena lega’ odloka pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 6. člena in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. 8. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek praviloma ne upošteva. 9. člen Za upravičence iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka znaša stalna priznavalnina največ 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine. Največja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja. O višini stalne priznavalnine odloča pristojna komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičenca in oseb iz 6. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. 18. flen Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo praviloma v začetku vsakega leta. Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina priznavalnine, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene. V primeru, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih razmer upravičencu, stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, jo le-ia izjemoma lahko zadrži v enakem ali zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji komisije, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi. 11. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka. 12. člen Pravico do stalne priznavalnine iz' 6. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 11. člena tega odloka imajo tudi ožji družinski člani padlih in umrlih udeležencev NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje tega odloka. 13. člen Združenjem borcev NOV se lahko namensko podeli denarna pomoč za organiziranje sosedske pomoči bolnim in ostarelim borcem. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z združenjem borcev NOV. 14. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 15. člen O pravici in višini priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev in invalidov NOV občinske skupščine. O pravici do priznavalnine iz 4. točke 4. člena tega odloka odloča komisija iz prvega odstavka tega člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalid- nostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. 16. člen Komisija za vprašanja borcev in invalidov NOV Skupščine občine Šmarje pri Jelšah odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinskega odbora ZZB NOV Šmarje pri Jelšah in posameznikov z večino glasov. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. Pravica do priznavalnine gre od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. 17. člen Zoper upravno odločbo, ki jo na podlagi sklepa komisije izda upravni organ Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide. 18. člen Sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin po tem odloku zagotavlja občinska skupščina v proračunu. 19. člen Z dnem, ko začr^e veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 20/79). 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St.. 59-1/85-1 Šmarje pri Jelšah, dne 29. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine • Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. VRHNIKA 863. Na podlagi 25., 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 234. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1985 sprejela ODLOK o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Zaplana 1. člen Sprejmejo se prostorski ureditveni pogoji za območje Zaplane, ki jih je izdelal Zavod za načrtovanje Vrhnika pod št. 02/1-82. 2. člen Mejo prostorskih ureditvenih pogojev za območje Zaplane, predstavlja meja k. o. Zaplana. 3. člen Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Zaplane vsebuje besedni del s soglasji in grafične priloge s prikazom: — geodetske karte območja, — območij počitniških hišic, ki se urejajo s prostorskimi urbanističnimi pogoji, — območij počitniških hišic, ki bodo urejena z zazidalnim načrtom, — območij vaških jeder in površinami za stanovanjsko graditev, — območij za večjo koncentracijo gradnje turističnih objektov in rekreacijskih naprav, ki se urejajo z zazidalnim načrtom, — območij centralnih dejavnosti, — programskih zasnov ureditvenega načrta športno rekreativnega centra Ulovka s prerezi, — komunalne ureditve vodilnih naselij, — namenske izrabe zemljišč. 4. člen Podrobnejše določbe glede funkcije, urbanističnih, arhitektonskih, tehničnih in drugih pogojev za urejanje in izrabo območja, so pisane v besednem delu dokumentacije o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Zaplane. 5. člen Nadzor 'nad izvajanjem odloka opravlja urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata Idrija, Logatec in Vrhnika. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu SRS. Št. 3/6-350-01/84 Vrhnika, dne 26. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 864. Na podlagi 14., 15. in 18. člena zakona o sisfemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. Gt.^l), 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) ter 202. in 234. člena 'statuta Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/9 in 5'82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1985 sprejela ODLOK o družbeni kontroli cen 1. člen Ta odlok ureja nekatera vprašanja na področju družbene kontrole cen, ki so v zakonu z zveznim in republiškim zakonom o družbeni kontroli cen v pristojnosti občine. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na organizacije združenega dela, se nanašajo tudi na druge samoupravne organizacije in skupnosti, smiselno pa se uporabljajo tudi za druge udeležence v proizvodnji, opravljanju storitev in blagovnem prometu. 2. člen Ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve iz- 5. čle^a zakona o družbeni kontroli cen SRS predpisuje Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika. 3. člen Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen, določene z zveznim zakonom o sistemu družbene kontrole cen opravlja komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika. 4. člen Če Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika predpiše kot ukrep neposredne kontrole cen dajanje so- glas j a k cenam oziroma oziroma tarifam ali obvezno obvestilo o spremembi cen proizvodov in storitev, Izvajata ta ukrep komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. 5. člen Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno Planiranje določa, za katere proizvode in storitve morajo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter drugi udeleženci v proizvodnji, opravljanju storitev in blagovnem prometu, pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja. Podatke, ki morajo biti v obvestilu ter roke in način Pošiljanja podatkov. 6. člen Organizacija združenega dela se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 25.000 do 60.000 dinarjev, če ne pošlje obvestila o cenah zaradi spremljanja podatkov, ki morajo biti v obvestilu oziroma teh podatkov ne pošlje v roku ali na način, kot to določi komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno Planiranje (5. člen v povezavi s 1. členom). Z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 25.000 din do 60.000 dinarjev tudi posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha z delom Skupnost za cene občine Vrhnika. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na Področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Vrhnika (Urad-Pi list SRS, št. 8/81) in vsi predpisi izdani na njegovi Podlagi. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/5-38-01/85 Vrhnika, dne 29. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 865. Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in 5. člena odloka o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. 5t 17/85), izdaja komite za družbenoekonomski razvo m družbeno planiranje občine Vrhnika NAVODILO o poš:l.;>r ;v< obvesti! o cenah zaredi spremljanja 1. Organvacije združenega dela. ki se ukvarjajo s Proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu: zasebni obrtniki), so dolžni pristojnemu organu za cene v občini pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja in sider najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati. Obvestilo o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve: Pa- Sku- noga plna 1 2 Pod- sku- pina 3 Naziv 4 0501 0503 .s 0605 0606 0901 05010 050100 05030 050301 050302 PODROČJU 05 — GRADBE-NlSVO Visoka gradnja — cena m2 stanovanja Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu Napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih inštalacij — vodovodne, kanalizacijske in električne inštalacije Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu — slfkanje prostorov PODROČJE 06 — PROMET IN ZVEZE 06050 000502 Prevoz blaga v cestnem pro- metu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki . — prevoz blaga s tovornjaki in traktorji 06060 060602 Prevoz potnikov s taksi avto- mobili PODROČJE 09 — OBRT IN OSEBNE STORITVE 09012 090121 090124 090129 09013 090131 090132 ''0017 090171 ■'oon 090201 Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov Popravilo in vzdrževanje osebnih avtomobilov, avtobusov in traktorjev Storitve kovinsko predelovalne obrti gospodinjstvom Druge storitve kovinsko predelovalne obrti: — popravilo strojev, naprav in neomenjenih kovinskih izdelkov Izdelava in popravilo električnih izdelkov Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih naprav Popravilo in vzdrževanje radijskih in TV aparatov in naprav Izdelava živilskih proizvodov Izdelava kruha in peciva Osebne storitve in storitve gospodinjstvom Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne sto J ritve: — moško striženje — hladna trajna — vodna ondulacija s pranjem las Pa- . nosa 1 Sku- pina 1 Pod- sku- pina 3 Naziv 4 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil: — kemično čiščenje moških oblek, moških hlač, ženskega krila PODROČJE 16 — STANO-VAMJSKO-KOMUNALN* DEJAVNOSTI 1003 10039 100390 Druge komunalne dejavnosti — dimnikarske storitve — pogrebne storitve 1103 11030 110301 Ja\'na skladišča in tržnice — storitve tržnic na debelo in na drobno PODROČJE 12 — IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE 1201 12019 120190 Izobraževanje Drugo izobraževanje — ura vožnje z motornimi vozili ■ PODROČJE 13 — ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO 1302 13021 130211 Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 13023 130231 Socialno varstvo normalnih oseb 2. Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ,ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene. 3. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime proizvoda oziroma storitve, 2. mersko enoto 3. ceno proizvoda oziroma storitve: a) ceno na dan 31. decembra predhodnega leta b) ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene c) novo ceno d) odstotek povečanja 4. vrsta cene (za proizvode): a) proizvajalska b) veleprodajna ' c) drobnoprodajna 5. podatke o tem, kdo je sprejel sklep o povečanju cen: a) zbor delavcev b) delavski svet c) poslovodni organ 6. datum sprejetja sklepa o povečanju cene 7. datum začetka uporabe sklepa o povečanju cene. Točke 5, 6 in 7 se nanašajo samo na organizacije združenega dela. 4. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika v enem izvodu. 5. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/5-38-02/85 Vrhnika, dne 29. aprila 1985. Predsednik komiteja Peter Petkovšek, inž. 1. r. ŽALEC 866. Skupščina občine Žalec je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78,' 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1984 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Žalec za leto 1984, katerega sestavni del je tudi zaključni lačun sredstev rezerv. 2. člen 1. Zaključni račun proračuna izkazuje: din — prihodke — odhodke — presežek prihodkov nad odhodki 2. Zaključni račun sredstev rezerv — prihodke — odhodke — presežek prihodkov nad odhodki 253,120.761,82 251,858.951,85 1,261.809,97 izkazuje: 4,366.045,95 573.000,00 5,793.045,45 3. člen Del presežka prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 1,082.000 din, ki se nanaša na preveč vrnjen posebni republiški prometni davek, se prenesg v proračun SR Slovenije. Preostali del presežka prihodkov nad odhodki v znesku 179.809,97 din se prenese v občinski proračun za leto 1985. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v znesku 3,793.045,45 din se prenese v sredstva rezerv za leto 1985. 5. člen Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1984 je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. • St. 402-1/85-3 Žalec, dne 24. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek I. r. .867. Skupščina občine Žalec je na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82), 201., 204., 205. in 206. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82, 22/83) ter 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. aprila 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zakloniščih 1. člen Odlok o zakloniščih (Uradni list SRS, št. 36/83 in 23/84) se v 24. členu doda odstavek, ki se glasi: Zasebni graditelji plačujejo prispevek za zaklonišče iz prvega odstavka tega člena po stophji 2 %. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Žalec, dne 24. aprila 1985. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 868-. Na podlagi 2. člena zakona d samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu (Uradni list SRS, št. 9/85) m izida referenduma z dne 14. aprila 1985 je skupščina krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu na svoji seji dne 21. aprila 1985 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu 1. člen Za območje krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu se na podlagi odločitve občanov na referendumu 14. aprila 1985 uvede krajevni samoprispevek za izgradnjo večnamenskega doma na Ponikvi pri Žalcu, izgradnjo mrliške vežice, urejanje lokalnih cest po zaselkih in za vzdrževanje in ureditev igrišča za krajane in šolo. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje Petih let in sicdr od 1. junija 1985 do 31. maja 1990. 3. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani : — delavci in drugi delovni ljudje od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter od plačil po pogodbah o delu — po stopnji 2 — upokojenci od pokojnin — po stopnji 1 •fr — delovni ljudje in občani — zavezanci od davka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa določenega za posek — po stopnji 4 — delovni ljudje in občani — zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku od osebnega dohodka — po stopnji 2 — delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav zmanjšanega za priznane stroške in za davek od avtorskih pravic — po stopnji 2 — delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek iz te dejavnosti odmerja v pavšalnem letnem znesku 2 % od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost od ostanka čištega dohodka — po stopnji 2 4. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnovarstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Plačila so oproščeni tudi: delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, ki ne presega 60 %> poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto in upokojenci, katerih pokojninski prejemki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki ga- določi Skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje SR Slovenije za tekoče leto. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka iz krpetijstva, katerih katastrski dohodek ne presega 2.050 din, 5. člen Na podlagi osnov in stopenj v 3. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma 12,500.000 din sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 1. člena tega sklepa in sicer: — 70 odstotkov zbranih sredstev za izgradnjo večnamenskega doma — 15 odstotkov zbranih sredstev za izgradnjo mrliške vežice — 10 odstotkov zbranih sredstev za urejanje lokalnih cest po zaselkih — vzdrževanje — 5 odstotkov zbranih sredstev za ureditev igrišča za krajane in šolo. 6. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu, ki o zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti enkrat letno. Sredstva se zbirajo na poseben žiro račun krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu in sicer: 50750-842-062-800822. 7. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava . za družbene prihodke. 8. člen Po izteku petletnega obdobja,' za katero se uvaja krajevni samoprispevek mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter o opravljenem delu in ga predložiti v sprejem skupščini krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu, le-ta pa s podatki zaključnega računa seznani zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu. Skupščina krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu odloča tudi o načinu, kako se uporabijo sredstva, ki bi ostala po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. 9. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način, uporablja pa se od 1. junija 1985 dalje. St. 2/85 Ponikva pri Žalcu, dne 3. maja 1985. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu Jože Ocvirk 1. r. 869. Volilna komisija krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu daje po 11. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu, ki je bil dne 14. aprila 1985 Referendum je razpisala krajevna skupnost Ponikva pri Žalcu s sklepom o razpisu referenduma (Uradni list SRS, št. 9/85) za izgradnjo večnamenskega doma na Ponikvi pri Žalcu, izgradnjo mrliške vežice, urejanje lokalnih cest po zaselkih — vzdrževanje in ureditev igrišča za krajane in šolo. Referendum je bil 14. aprila 1985. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za uvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 533 volilnih upravičencev glasovalo 514 volilcev, da je glasovalo »za« 425 volilcev, »proti« 86 volilcev, neveljavne so bile 3 glasovnice, 19 volilcev pa se ni moglo udeležiti glasovanja iz razlogov navedenih v prvem odstavku 21. člena citiranega zakona. Na podlagi navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima skupščina krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu v smislu 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka. Ponikva pri Žalcu, dne 3. maja 1985. Volilna komisija krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu 4 Tajnik Predsednik Anica Cokan 1. r. Anton Lah 1. r. Član Franc Mandelc 1. r. V družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji, objavljenem v Uradnem listu SRS, št 10-476/85, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato na podlagi petega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem POPRAVEK družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji V 3. vrsti tretjega odstavka 19. člena se beseda »leto« nadomesti z besedo »obdot St. 14-2-2/3-85 Ljubljana, dne 26. aprila 1985. Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Gojmir Komar 1. r. POPRAVEK V odredbi o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka Solidarnosti v mesecih maju, junijč in juliju 1985, objavljeni v Uradnem listu SRS, St. 16-762/85 z dne 10. V. 1985, se v 1. točki beseda »obračunskega« pravilno glasi »obračunanega«. Uredništvo POPRAVEK V drugem odstavku 2. člena odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in o določitvi odstotka o£* poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Litija, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 6-309/85 z dne 28. H-1985, se na koncu stavka naredi vejica in doda naslednje besedilo: », za komunalne naprave kolektivn® rabe pa 2.381 din za m2 koristne stanovanjske površine«. Sekretar Skupščine občine Litija Tine Brilej 1. r. POPRAVEK V odloku o prenehanju lastninske pravice na delu območja zazidalnega načrta stanovanjskega naselja Boštanj, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 7-365/85 z dne 6. III. 1985, se v 3. členu spremeni parcela in površina pri lastnici Erman Angeli, roj. Ržen, Dol. Boštanj št. 41 tako, da se pravilno glasi pare. št. 111/2 sadovnjak v izmeri 623 m-2. Sekretar Skupščine občine Sevnica Boris Slapšak 1. r. POPRAVEK V odloku o davkih občanov Skupščine občine Žalec, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 10-549/85 z dne 30. III. 1985 — se v prvi vrsti 6. člena beseda »so« pravilno glasi »se«; — v tretji vrsti 11. člena se med b^edi »kmetijski skupnosti« vstavi beseda »zemljiški ™ — v predzadnjem odstavku 15. člena se beseda »dodane« pravilno glasi »oddane«; — v drugem odstavku 13. člena se beseda »otroke« pravilno glasi »otroka«; — v prvem odstavku 24. člena se za besedo »krovstvo« vstavi beseda »parketarstvo«; — v . ,1 vrsti 43. člena se beseda »odnosu« pravilno glasi »odstotku«; — v prvem odstavku 53. člena se beseda »predalčno« pravilno glasi »predelčno«; v drugem odstavku tega člena se namesto besede »poslovnih« vstavi beseda »stanovanjskih«; — v zadnji vrsti 61. člena se za besedo »poroštvo« vstavi beseda »najmanj«. Sekretar Skupščine občine Žalec Jože Golič 1. r. VSEBINA PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE Stran 819. Odlok o pomilostitvi obdolženca In obsojenca ob Dnevu zmage in 40-Ictnici osvoboditve države 997 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 820. Pravilnik o vsebini geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov 997 821. Pravilnik o zagotavljanju higienske neoporečnosti rastlinskega izvora in pripravljenih jedi ter kruha in peciva med prevozom 999 822. Pravilnik o tečajih in izpitih za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in o osebni higieni za osebe zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili 999 823. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov tx osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov bc dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih In samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti 1C01 REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI S2L Sklep o spremembah sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki Jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila In priklopna vozila 1002 825. Sklep o določitvi kriterijev in meril za dodelitev sredstev za ceste iz 3. do 6. točke 38. člena zakona o cestah v letu 1985 1003 Stran ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 826. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med samoupravnimi skupnostmi za zaposlovanje, ki se povezujejo v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana in delovno skupnost Strokovne službe teh skupnosti 1005 827. Spremembe in dopolnitve statuta Medobčinske skup- nosti za zaposlovanje Ljubljana 1005 82?. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana 1006 829. Sklep o določitvi višine denarne pomoči brezposelnim osebam med pripravo za zaposlitev 1006 830. Sklep s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta prenove starega mestnega jedra Celja za območje Aškerčeve ulice 1007 831. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o financiranju prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Celje) 1008 832. Odlok o prenehanju lastninske pravice na delu ob- močja zazidalnega načrta Cerknica—Sinja gorica — dopolnilna gradnja 1003 833. Sklep o imenovanju volilne komisije občine Cerknica 1009 831. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Gro- supje za leto 1984 1009 835. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1984 (Grosuplje) 1011 836 Odlok o priznavalninah' udeležencem NOV (Idrija) 1011 837. Odlok o določitvi organov za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen in organa za opravljanje strokovno analitičnih in upravnih zadev na področju cen (Idrija) 1013 838. Odlok o določitvi dimnikarskih okolišev na območju občine Idrija 1013 f39. Sit lep o urejanju, vzdrževanju in varstvu grobišč in grobov borcev na območju občine Idrija za leto 1985 1013 840. Skep o izdaji soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija ter statutu Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija 1014 841. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo v ledi 1985 (Idrija) 1011 842. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1985 1016 843. Odlok o določitvi organa za snrejem ukrepov neposredne kontrole cen (Kamnik) 1016 844. Sklep o javni razgrnitvi lokacijskega načita povezovalne ulice v Kamniku 1017 845. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Ob- činski zdravstveni skupnosti Kamnik od 1. 1. 1985 dalje 1017 846. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje 1018 847. Sklep o oprostitvi plačevanja prispevkov (Kočevje) 1024 848. Družbeni dogovor o varstvu, urejanju, vzdrževanju In postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija 1024 849. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1984 1027 850. Odlok o določitvi in pooblastitvi organov, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Litija 1028 851. Odlok o Ugotovitvi skladnosti urbanističnega pro- grama, urbanističnega načrta, urbanističnega reda in zazidalnega načrta s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Litija za obdobje 1981—1985 1028 852. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Litija 1029 853. Odlok o razglasitvi Poti spominov In tovarištva za zgodovinski spomenik (Ljubljana Bežigrad) 1031 Stran 854. Sklep o spremembi sklepa o začasnem ukrepu druž- benega varstva v DO SNG, TOZD Opera in balet, Ljubljana (Ljubljana Center) 1032 855. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre- membe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ljubljana Moste-Polje) 1032 856. Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za del območja MS-9 Polje — za lokacijo Gasilske brigade Moste (Ljubljana Mo- «te-Pelje) 1033 251. Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne osnove za del zazidalnega otoka MM 4.1 Moste — investitor Jager — z odlokom o spremembi zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (Ljubljana Moste-Polje) 1033 858. Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo za- zidalne zasnove za del zazidalnega otoka MM 4/2 Moste — investitor Sanolabor — t odlokom e spremembi zazidalner* načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (Ljubljana Moste-Polje) 1033 859. Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne la socialistične graditve za zgodovinske spomenike (Ljubljana Vlč-Itudnlk) 1033 860. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za Zdravstveno varstvo od i. 1. 1985 dalje (Ribnica) 1038 861. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, popreč- nih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča In odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Šmarje pri Jelšah 1039 Stran 862. Odlok o priznavalninah udeležencem NOV (Šmarje pri Jelšah) im« 863. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Zaplana (Vrhnika) 1042 864. Odlok o družbeni kontroli cen (Vrhnika) 1042 865. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja (Vrhnika) 1043 866. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Zale* z* leto 1984 1*44 867. Odlok o spremembi odloka o zakloniščih (Žalec) 1045 868. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu 1015 869. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Ponikva pri Žalcu 1046 — Popravek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji 1046 — Popravek odredbe o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih maju, juniju in juliju 1S85 10i6 — Popravel^kodloka o poprečni gradbeni ceni stano- vanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Litija io;o — Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice na delu območja zazidalnega načrta stanovanjskega naselja Boštanj (Sevnica) 1046 — Popravek odloka o davkih občanov (Žalec) io-.I Zakon o delovnih razmerjih Zaton o zaposlovaiii 'm zavarovanja za primer brezposelnosti (druga izdaja -1805) V tej zbirki je objavljeno uradno prečiščeno besedilo zakona o delovnih razmerjih, ki ima seveda novooštevilčene člene. Da bi se izognil težavam, ki > jih povzročale razlike med starim (mnoge organizacije irhajo v samoupravnih splošnih aktih navedene člene zakona še po prejšnjem oštevilčenju) in novim oštevilčenjem členov, smo v oklepajih navedli tudi oštevilčenje členov, ki je veljalo do objave prečiščenega besedila. Uvodne besede k drugi izdaji te zbirke je napisala tudi tokrat mag. Anica Popovič, dotaknila pa se je zlasti zadnje novele zakona o delovnih razmerjih (nočno delo) in pa spremembe zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo. (012692) Čemu 380 din Naročila sprejema: ČZ Uradni Kst SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379ATiJ ndaja Časopisni zavod UretiM nst SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — liska tiskarna Tan,. Tomšič, v i v Ljubljani — Naročnina za leto 1935 135» din, inozemstvo $560 din — Reklamacije se upoštevajo le mesr-. dni no : h' vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/V1I — Telefon e o ' o, m f n t . kretar Sef računovodstva 224 323, prodaja 224 m, računovodstvo naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-403 :š - Opio: , :no liH)wnit«