List 5. Gospodarske stvari. Dobro orodje — velika pomoč kmetijstvu. Kakor vsak obrtnik in rokodelec potrebuje dobrega orodja, da lahko in lepo izdeluje dobro blago, tako je tudi kmetovalcu treba dobrega orodja, da na polji, na vrtu itd* kolikor mogoče z majhnim trudom lepo obdeluje zemljo, ravnd drevesa itd. Razloček je vendar med kmetovalci ta, da manj premožni poljedelec še posebno poleg dobrote orodja gleda na nižjo ceno. Ker dosihmal nima še vsaka dežela takih kovačnic, ki bi bolje poljedelsko orodje po nizki ceni izdelovale, da bi si ga kmetovalci kar doma kupovati mogli, zato si družbe kmetijske in učeniki kmetijskih šol prizadevajo , zvedeti v bližini za take fabrike ali kovačnice, pri katerih se zanesljivo dobro orodje po pošteni ceni dobiva. To je bil tudi povod, da je družba kmetijska kranjska pred nekimi leti naročila ranjcemu S kale tu, naj skusi Cugmajerjeva drevesa, brabantske brane in še kako drugo orodje izdelovati, da kmetovalcem ne bo treba, daleč po svetu iskati dobrega poljedelskega orodja. Ranjki gosp. Skale se je ¦lotil tega izdelka, vendar mu je to bilo le bolj postransko delo zraven druzih pod-kovskih in šolskih opravil, zato ni prodrl do tega, da bi se bil z veliko kupčijo kmetijskega orodja pred sve tom razglasil, le manjšim naročilom je mogel vstreči. Kakor je kmetijska družba kranjska skrbela za to, da bi kmetovalci dobivali domd dobrega poljedelskega orodja, tako je skrbel tudi predstojnik slovenske kmetijske šole goriške gosp. Fovše za to in v zadnjem »Gospodarskem listu'* pisal tako le: „Skrbel sem po-zvedeti po svetu za fabrikante, kateri izdelujejo dobre poljedelske stroje po nizki ceni, zato mi je močno vstregei dunajski kmetijski časnik „Polit. Landwirth", kije hvalil fabriko kovaškega mojstra Tomaža Bo lire rja v Celovcu, kateri razne kmetijske stroje izde luje iz kovanega železa po pošteni ceni/4 Na to objavo se je dr. Bleiweis pismeno obrnil do prof. Povšeta s prošnjo, naj mu kaj več naznani o orodji, ki ga gosp. Bohrer izdeluje, in o ceni, po kateri ga izdeluje. Odgovor na to vprašanje je bil jako povoljen. Poročila iz Koroškega potrjujejo, da Tomaž Bohrer je pošten kovašk mojster v Celovcu in izdelovalec kmetijskega orodja; cena njegovega orodja, za katero je bil uže v nekaterih kmetijskih razstavah z medalijami poslavljen, je nizka. Tudi to je dobro, da vse orodje izdeluje iz kovanega železa; če se kaj pokvari, more vsak domač kovač popraviti, kar se je pokvarilo. In zato orodje iz vlitega železa, ki ga noben kovač popraviti ne more, nima prave vrednosti. Gosp. Bohrer, do katerega smo se po vsem tem naravnost obrnili, nam je poslal cenik svojih izdelkov s podobami in nam med drugim pisal, da je on tudi zem-ljišk posestnik in orodje dejansko poskuša, predno ga na prodaj postavi, ter da stoji pod kontrolo c. k. družbe kmetijske koroške. Dokler tedaj nimamo doma izdelovalnice kmetijskega orodja, ki ga tudi naši manjši posestniki rabiti morejo, če hočejo imena umnih gospodarjev vredni biti, moremo po vsem tem priporočati našim slovenskim gospodarjem fabriko g. Tomaža Bohrerja v Celovcu. Naj po vsem tem pokažemo našim kmetovalcem nekoliko strojev, ki jih Bohrer izdeluje, s ceno vred. Naravno je potem, da začnemo z drevesom ali plugom, ki je prvak kmetijskega orodja.v V mnogobrojnem številu plugov za Sverčevim plugom, ki je izvrsten plug, pa nima plužnih kolic in ima samo eno ročico, zasluži za večino naših krajev v prvi vrsti imenovan biti Cugmajerjev plug. Cugmajerjev plug, ki je ime dobil od svojega iznajdenika slavnega kmetovalca Severina Cugma-jerja, prekosi v vsacem oziru n&Še navadno kranjsko drev6, ki je polno napak in katerega največa napaka je ta, da manj globoko vrezane brazde s svojo ravno in nezakrivljeno desko ne obrača in ne poklada lepo, ampak jo le bolj na stran tišči. Uže 1. 1827., tedaj pred več ko 50 leti, je rajnki grof Oton Barbo, oče nedavno nam umrlega grofa Josipa Barbota, vpeljal na Kranjskem Cugmajerjev plug in ga kmetom iskreno priporočal; razširil se je po deželi precej, al vkljub vsem priporočilom naše družbe kmetijske vendar ne še tako, kakor to dobro drev6 zasluži, ki tudi ni drago in toliko po ceni, da si ga vsak tudi majhen posestnik brez težave omisli. Resnica je zato, kar je gosp. prof. Hlubek v svoji velecenjeni knjigi ,,Landwirthschafts-lehre" uže leta 1846. trdil, da je Cugmajerjevo drevo po vseh avstrijskih deželah najbolj razširjeno. Gospod prof. Po v še nam piše, da je pred mnogo leti za posestvo svojega očeta na Dolenjskem naročil Cugmajerjevo drevo. Ko je pa plug prišel na dom očetov}] so se posmehovali domaČi pa tudi sosedje. Zdaj pač so druzih misli in to oralo imenujejo „Božji dar", ------ 34 ------ s katerim se vse bolje orati da kakor z malopridnim navadnim kranjskim, pa tudi oratarju in živini veliko truda prihrani. In prav tako nič vredne, če ne še sla-beje pluge vidimo na Goriškem, kjer imajo silno okorne pluge z grozovitim lemežem, s kratko tudi leseno desko, kakor na Kranjskem in s tako težkimi plužnimi koli-cami, da bi na nje lahko navalil 20 veder težki sod! — Kako vse drugačno je narejen Cugmajer plug z desko iz gladkega železa in lepo zavito! Kdor koli razume, kaj hoče kmetovalec doseči z oranjem, ne bo prijel za naš navadni okorni, slabo delajoči plug, in omislil si bo — če za posebno lego zemljišč ne potrebuje druzega pluga, o katerem bomo pozneje govorili, Cugmajer j e v plug. Taka drevesa, po Cugmajerjevi sistemi, izdeluje T. Bohrer v Celovcu po 12 gold. brez plužnih kolic, — s pljužnicami kolicami pa po 20 gold. Plužna kolica si vsak gospodar lahko doma izdelati da. Gospodarji! ogledite si v tej podobi Cugmajerjev plug, kakor ga Bohrer izdeluje: ------ 42 ------ Dobro orodje — velika pomoč kmetijstvu. (Dalje.) Omeniti moramo vendar, da Cugmajerjevo drevo ni prav za vsako zemljo primerno. Sleherna zemlja zahteva primerno oralo, zato tudi v isti zemlji ne more ^^ eden in isti plug služiti za plitvo ali pa prav glo-•:; boko oranje. Za srednje zvezne zemlje je Cugmajerjev plug, kakor rečeno, izvrstno dober plug, za prav težko ^' ilovno zemljo treba drugih plugov, kakor tudi za težki kameniti svet, na pr. za prvo „Vidač'*, za drugi pa ,,Grignon", o katerih bomo pozneje govorili. Za hribovske kraje izdeluje gosp. T. Bohrer „obra61jivo oralo^* (Kehr- oder Wendepflug), kakoršno nam kažete pridjani podobi. Prva kaže na levo obrneno oralo. Druga podoba pa nam kaže na desno obrneno oralo. S pripomočjo dveh vodov obrniti se more na konceh njiv celo oralno telo. Tako dobrega obračlji-vega orala pač nihče drug ne izdeluje po tako nizki ceni, toliko bolje, ker to oralo kaj dobro zemljo drobi in obrača. Kjer se ima orati njiva v eno plat, je to oralo neprecenljive vrednosti. Gosp. T. Bohrer izdeluje to oralo za 24 gold., s pljužnami vred za 32 gld. S pripomočjo nekega šravfa more se med oranjem oralo staviti tako, da manj ali več globoko orje. Oralo s šravfino pripravo veljA pa 26 gold. Poglejmo zdaj Bohrerjev „dvojni plug" po Cug-majerjevi sistemi (Doppelpflug). Ta plug se rabi v goratih strmih legah. On ima dva oralna telesa in 3 ročice. Z njim se lahko tudi v strminah izorje vsa njiva v eno plat, kar je v takih legah velekoristno. Enako je to oralo našemu do- mačemu oralu, katero tii in tam rabijo in ga imenujejo „baba". Cena mu je 20 gold. brez kolic, s kolicami pa 28 gold. (Dalje prih.) ----- 50 ___ Dobro orodje — velika pomoč kmetijstvu. (Dalje in konec.) Gospod Bohrer pa izdeluje vrh tega tudi še mnogo druzega orodja po pošteni ceni, na priliko, brane, oko-pače, osipače, sejalnice, razrušnike itd. Naj tedaj iz Bohrerjeve fabrike našim bralcem predstavimo še dvojno orodje, oboje jako koristno. Eno je senožeška brana (Wiesen-Egge), ki jo sledeča podoba kaže in kateri je cena za enega konja 35 gld., za dva pa 40 gold. Ta brana je za umno obdelovanje senožet ali travnikov neobhodno potrebna. Ker ima veliko število členov, se zato lepo prilega tudi neravni zemlji travnikov in ves mah izruva iz njih, krtine poravnava, zrahljava trdo rušino in tako travnik zboljšuje prav tako, kakor snoJ- Drugo orodje je pa stroj za okopavanje in osipovanje koruze (Tiirken-Cultivator). Gospod Bohrer izdeluje to orodje, katero se ob enem rabiti more za okopovanje in pa osipovanje koruze, krompirja in repe. Cena mu je 25 gold. Gospod prof. Po v še o tem orodji piše „Novicam" tako-le: „Osipalno oralo kaj lepo in popolno delo opravlja tako, da skoro še lepše osipa, kakor matika. Jaz nimam navade priporočati posebno malemu kmetovalcu dragocenih strojev, pa ker želim kmetu dobro , česar me ne le bukve uče, ampak lastno prepričanje, zato svetujem prav iz srca, naj bi si vsak gospodar priskrbel: dober plug, brano in okopovalni in osipalni stroj. Mi smo letos s tem orodjem na naši šolski kmetiji krompir, sirk ? zelje itd. okopavali in osipali in za to delo 3krat manj potrosili kakor pa takrat, ko smo dali obdelavati njive z matiko. Za okopavanje enega hektara koruze je treba 28 do 36 delavcev; računajmo jih po 60 kraje., tedaj to stane 16 gold. 80 kraje, do 21 gold. M) kraje; z okopovalnim strojem pa se okop-ljeta na dan 2 hektara; en konj stane na dan 2 gold. 50 kr., 2 delavca po 60 kr. pa 1 gold. 20 kr.; za oko-povanje med rastlinami še 10 delavcev po 60 kr., to je 6 gold., toraj vse skupaj 9 gold. 70 kr.: ta svota pa se mora razdeliti na 2 dela, ker s tem sta se 2 hektara obdelala, toraj za en hektar le 4 gold. 85 kraje. Kak velik razloček med 16 gold. 80 kraje, in 4 gold« 85 kraje.! Za osipanje enega hektara je treba 25 delavceT po 60 kraje, tedaj 15 gold. Če pa osipamo z osipal-nikom, pa v enem dnevu 2% do 3 hektare osujemo z enim konjem in 2 delavcema, tu pa stane: en konj na dan 2 gold. 50 kr., 2 delavca po 60 kr., 1 gold. 20 kraje, skupaj tedaj 3 gold. 90 kr. Računajmo, da smo le 2 hektara osuli, pokaže se, da za osipanje koruze na enem hektaru ni treba več kakor 1 gold, 50 kraje, do 2 gold. Zopet kak velik dobiček, mesto 15 gold, le 2 gold.! Ker Bohrerjevo okopovalno in osipalno oralo le malo stane, lahko si ga omislijo naši gospodarji, ter si bodo mnogo stroškov prihranili in tudi jim ne bo treba prositi delavcev za milost, da jim pridejo o pravem Času okopat in osut razne setve, — povdarjam pa : o pravem času, ker na njivi, kjer prerašča plevel rastline, bo malo koruze, malo krompirja itd. Saj je resničen stari ljudski pregovor, „da se krompir pod matiko redi" in ker smo sedaj uže za eno stoletje naprej, bomo rekli: „okopovalne rastline se debele le z okopovalnim in osipalnim orodjem" in jaz pa rečem še : gospodar si zamore odebeliti mošnjo le, če ume pomagati si, Če zna prihraniti si nepotrebnih stroškov. Saj zato nosimo prelepi naslov: „ekonom" ali ^gospodar", toraj moramo tudi umeti povsod kaj prištediti in dandanes v teh težavnih časih, ko zdihujemo pod raznimi bremeni, treba pač na vse paziti, da dosežemo namen, in sicer z najmanjšimi stroški". — Po vse resnične besede , ki naj bi si jih naši kmetovalci globoko v srce vtisnili! Kdor želi cenik Bohrerjevih strojev, naj se obrne do njega v Celovec pod naslovom: Thomas Bohrer, Schmiedmeister und Constructeur landwirthschafdicher Gerathe in Klagenfurt (Heiligergeist-Platz).