31. Številka.
Ljubljana, v ponedeljek 9. febrnvarja.
XXIV. leto, 1891.
Iahaja vsak dan »večer, iiimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-oge rsko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veft, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., fte se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U*edni~tvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 8t. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo poSiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Voli Ici!
Mnogoštevilno obiskani izredni občni zbor slovenskega narod no-političnega društva „Sloga" v Četrtek dne 5. t. m. v Gorici izrekel se je po vsestranskem pretresan j i naSih razmer soglasno za naslednje kandidate pri bodočih volitvah v drSavni zbor.
I. V kmečkih občinah, ki bodo volile v sredo 4. marta, priporoča:
a) za občine v političnih okrajih Toimin, goriška okolica in Sežana
dr. Antona Gregorčiča, profesorja bogoslovja in deželnega poslanca v Gorici;
b) za občine v političnem okraju GradiSče
noni. Andreja Jordana, prosta prvostolne cerkve in dosedanjega državnega poslanca v Gorici;
II V mestih in trgih, ki bodo volili 6. marca, dosedanjega zastopnika v isti skupini
Franea grofa Coronlnl-Ja,
tajnega svetovalca Nj. Vel., deželnega glavarja goriškega.
III. V skupini veleposestnikov, ki bo volila v Gorici v ponedeljek 9. marca,
Alfreda grofa Coronlulja,
grajščaka na Gingrofu v Goric«, v Strani (Krom* bergu) i u na Vogerskem.
Podpisani odbor naznanja ta sklep občnega zbora, pri katerem je bilo navzočnih okoli 200 oseb, volilcem po deželi z nujno prošnjo, naj se vsakdo po vsej svoji moči prizadeva, da bodo navedeni kandi-datje v resnici tudi voljeni, da konečni izid volitev prav jasno pokaže, kako resnično govore tisti, ki trdijo, da glas danaSnjega „Sloginega" občnega zbora je glas slovenskega prebivalstva na GoriSkem.
Volilcif V zadnjih osmih letih pokazali ste o raznih prilikah, kako znate ceniti in uvaževati volilno disciplino, ter ste si pridobili čast pri pri-jateljih in nasprotnikih. Tej svoji preteklosti ostanite zvesti tudi letos, in ni dvomiti, da izročite zastopstvo dobrim rokam in da si osvetlite lice pred VBem narodom slovenskim, kakor tudi pred svojimi eodeželani, ki glodajo s spoštovanjem na Vas in ki Vas bodo toliko bolj čislali, ako bodo videli, da
tudi letos potrdite, kako je bil opravičen Vaš dosedanji dobri glas. Ne dajte se spregovoriti nikomur, niti zapeljati po obljubah sli mamilih.
Stojte vsi kot jeden mol toliko Vi, ki bodete volili pri prvotnih volitvah, kolikor tudi volilni možje, mestni volilci in veleposestniki, ki bodete govorili odločilno besedo.
Volilci! Vafia čast in Vaša korist položena je v VaSe roke!
V Gorici dne 5. februvsrja 1891.
Odbor društva „Sloga,".
Kritični dnevi.
Tudi politika ima svoje kritične dneve. Komaj je minul dober mesec tekočega leta, a dogodile so se že mnoge važne dogodbe, katere utegnejo temeljito uplivati na notranjo s tudi na vnsnjo politiko baš onih treh držav, katere sestavljajo trojno zvezo.
O razpustu državnega zbora na Dunaji in o odstopu finančnega ministra Dunajevskega, ki sta v nsjtesneji zvezi, bil je že govor. Omenili bi le Se, da strastna in podla pisava nekaterih židovsko nemških listov, najbolje kaže, kako sovražna je ta klika vsemu, kar je slovanskega. Kar je priznal ves svet, kar je priznalo mnogo manj zagrizenih nemških listov, katerih je vender bilo sram resnici tako očitno biti v obraz, da si je odstopivSi finančni minister pridobil neizbrisljivih zaslug za uredbo avstrijskih financ, to negirala je nemško židovska svojat. Ona izlila je vso podlo svojo strast nad odstopivSim finančnim ministrom, ki je dolgih jednajst let stal na čelu avstrijskih fiananci, ter dosegel to, kar se ni posrečilo nobenemu nemških njegovih prednikov, spraviti v ravnotežje državne dohodke in stroSke. In to pri ogromnih zahtevah vojaškega budgeta t A vse to ne velja prav nič v očeh nemško židovske klike, ker je delo Slovana, ki se je celo drznil pokazati se kot tacega in ne zatajiti svojega rodu, kakor mnogo drugih.
Da je dosegel kak Nemec jednak uspeh, živega bi ga bila postavila nemško židovska klika na vzviSeni podstavek, pozlatila bi ga in plesala okolu njega kakor njihovi predniki okolu zlatega teleta v puSčavi,  kličoča:   Tu  glejte veliki  čudež našega
stoletja! Za Slovana pa nema, nego skrajno podlost, od katere se z gnjusom obrača vsak le količkaj pofiteno misleč Človek.
Drugi politično kritični dan bil je oni, ki je nenadoma pahnil GriBpia z vrhunca vlade in slave. Da je Crispijev odstop definitiven, o tem (lanen skoraj ni več dvoma. Neznosna bremena, katera je nakladala njegova vnanja politika deželi, morala bi jo konečno pritirati do bankerota. V novih listah ministerstva se njegovo ime uiti ne imenuje, kar kaže, da je razdor, ki ga je pospešila njegova siciljanska strast, tako globok, da ga ni bilo več moč poravnati. Naj bode njegov naslednik, kdor koli hoče, naj se prijatelji trojne zveze tolažijo s tem, da tudi brez Grispija ostala bode Italija v trojni zvezi, toliko je gotovo, da dosedanjih bre-meu ne bode mogla prensSati, da bode padlo vsako novo ministerstvo, če ne bode v prvi vrsti gledalo zboljSati narodnogospodarskih razmer in približati se zopet Franciji, ki je Italiji glavni odkupnik za poglavito prvotne pridelke, posebno pa za vino in za živino. Da je sam Grispi pri vsej svojej galofo-biji to sprevidel je znano, kajti preveril se jeo zlih nasledkih svoje politike.
Tretja važna sprememba, ki se je godila te dni, pa je odstop grofa Waldersea, ki je zbudil, veliko začudenje po nemških novinah. General \Val-dersee bil je, kakor znano, načelnik generalnega štaba nemške državne vojne, ter je po najnoveji odredbi nemškega cesarja Viljema II. imenovan zapovednikom devetega voja. S sicer jako laskavimi besedami postavljen je na stran, ali bolje rečeno z višjega mesta potisnen na nižje, vender pa je splošno mnenje, da je morala biti uzrok odstopu razlika v mnenji mej mladim cesarjem in naslednikom starega Moltkeja, kakor se je sploh smatralo generala Walderseea.
(Vrhv Viljem neče biti samo sam svoj kancelar, nego tudi načelnik generalnega štaba, oziroma on ne trpi poleg sebe drugega mnenja, nego svoje, in general Waldersee kot vojak, mora se pokoriti volji cesarjevi, čeravno je prav za prav novo imenovanje za njega skoro ponižanje, in mu sprejetje novega dostojanstva morda ni baš šlo od srca. Uložene demisije njegove iz vojske pa mladi cesar ni hotel sprejeti, saj mu itak že bivši  kanclar dela
LISTEK.
Prolog.
(Govorjen ob Klavžarjuvi slavnosti v Oorioi.) Bilo je dekletce Še rosne mladosti: Prebilo je jesen le komaj trikrat*), Je Šibko bilo po telesni kreposti, A zalo, prelepo kot jasna spomlad.
Nje stariši bili po rojstvu so ubožni,
Po rodu preprosti, preprost bil njih stan; A stariši ubožni so bili pobožni, Od zlih je njih rod bil zaničevan.
Je bila njih skrb največja, edina, Da prav bi vzgojili si dekle krasno, Saj hčerke jim druge ni bilo, ne sina: Njih bil je otrok ta hčerka samo.
A šibkost otroka v zadrege jih spravi,
— Roditelje skrbne — za hčerkin razcvit; In misel morilna rodi se jim v glavi, Da Parka pretrga življenja ji nit.
Gorilka čitalnica bila Je ustanovljena lota 1862.
V zadregi leti se prijatelj oglasi: Skrbeti i on če za hčerkin obstoj, In cvetka se jame krepiti počasi In bil zagotovljen je njeni razvoj.
In vzrasla je hčerka — se vrla vzkrepila V veselje roditeljev in rodnikov vseh; Je let že nad dvajset in pet dovršila In rasla in evOla še v poznih bo dneh. —
Prestavna gospoda in društvo čestito! Iz žitja posneta podoba je to. Kaj nekda pomenja, to ni Vam prekrito, Prekrito bi bilo Vam danes kako? —
Je dno dekletce — zdaj krepka mladenka — Čitaloica naša goriška le ta, Roditelji njeni pa Majka Slovenka, Hčera, ki zdaj še drugih ima.
In dni dobrotnik, ki skrbel veselo Za njeni obstoj je in njeni razvoj, Ki za-njo premnogo posvetil je delo, Ta skrbni dobrotnik je tukaj nocoj!
Zatorej tu danes njegova rejenka Dolžnostno priznava zasluge moža
V zahvale za nje mu odrasla mladenka Večer priredila je slavnosten ta.
Saj vreden česti je, je vreden zahvale. Za narod, ki delal stoletja četrt: Po odrih neštevne predstave kazale So dela njegovega polje in vrt:
Dramatičnih iger kot prvi vršitelj
Po celem Goriškem ta mož je poznan, Sotrudnikov svojih najboljši učitelj, Bi boljšega iskal drugodi zaman.
In koliko uka, vedrila, zabave
Sprejelo občinstvo iz njega je ust, In koliko smeha in šale je zdrave, Naj bil je slušatelj — ne vem kako puBt!
Kedor ni dejansko onim hvaležen, Ki toli Btorfli za ubožni naš rod, Ta vreden nikakor ni, biti deležen Slovenskega roda najmanjših dobrot! —
Navadno le slavimo trudnike mrtve,
Ko ni jih v življenju med nami tu več; Za bivša njih del« In narodne žrtve Čestfmo, jih slavimo — se veseleč,
dovolj preglavice, ni mu torej kazalo preočito pomnožiti vrsto nezadovoljnih ejementov. Da je istinito, kar smo trdili zgoraj, kažejo besede, s katerimi se je poslovil grof Walderse od generalnega štaba, rekoč: „Njib veličaatvo je , ukazalo ; vojaku, ne pristoja popraševati po uzrokih".
Kdor. ppzna do skrajnosti pedantično disciplino nemške vojne, in ve, kako brezobzirno se tam postopa tudi z najvišjimi častniki, ta bode razumel, kaj hote reči gori navedene besede Mladi nemški • cesar pokadi je zopet jodenkrat, kako visoko mnenje ima o svojih zmožnostih, kako z neizprosno silo odstrani vse, kar je le količkaj nasprotnega mnenja, seveda mu je v tem slučaji vojaška disciplina jako olabkočila delo. Kdo bode naslednik grofa Walder-seea, na tem pač ni mnogo ležeče vnaujemu svetu, — zato pa tem več morda nemški vojni, ako jej bode treba danes ali jutri na bojnem polji pokazati, je li res še to, sa kar je veljala dozdaj. Misliti se vsaj sme, da je grof Waldersee moral imeti posebne zmožnosti, če se ga je nastavilo kot naslednika prvemu strategu našega veka, katero visoko mesto pa je moral tako hitro zapustiti.
Bode li ta poslednji kritični dan, ki je tudi v Nemčiji prouzročil važno spremembo, Nemčiji sami v korist, o tem ne moremo danes soditi. Vse te omenjene spremembe pa so take, da utegnejo imeti velike nasledke. Zanimivo je vBakuko, da so se vršile baš v vseh treh dižavah trojne zaveze. Veliki historični A, B, C, kukor so imenovali očete trojne zaveze, ni več, Andrassv je mrtev, Bismarck in C m spi pa politično blizu tudi mrtva. Trojica, ki je ustvarila trojno zvezo, se je zrušila v prah, kdo ve, jo li bode na dolgo preživelo njihovo delo, je li ne pride tudi trojni zvezi kmalu kritični dan, ko se bode pokazalo, ali ima tudi brez glavnih svojih stebrov, ki danes leže podrti, toliko živtjenske snage v sebi, da bode preživela stvarnike svoje? Y
Politični razgled.
Notranje <lcžcle.
V Ljubljani, 9. tebruvarja. Uržavnozbovske volitve. Na Tirolskem bodo v kmetskih občinah letos imeli konservativci boj z nemškonarodnimi kmet-skimi kandidati. Bode li kmetska stranka kaj opravila, se ne ve, ali vsekako je pomenljivo, da se v tej deželi, ki je dosedaj bila prava trdnjava nemških kfVnserv 'tivcev, upa kaka druga stranka v kmetskih občinah postavljati kaudidate. Prebivalci na Tirolskem neso nič prav zadovoljni s svojimi sedanjimi zastopniki, ki neso znali dovolj varovati interesov kmetskega stauu.
V boji proti Slovanom so pa uemški liberalci in nemški nacijonalci (edini, to kažejo tudi letošnje volitve. Dasi tudi bodo najl>rž prvi sedeli na vladni, drugi pa na nasprotni strani v novi zbornici, vender podpirajo drug druzega v takih okrajih, kjer kan-diduje kak Slovan.
Novo komunikacijsko mi niste vstvo.
V trgovskem miniateratvu na Duuaji se hitro delajo priprave, da se osnuje novo komunikacijsko ministerstvo, kakor jo na Ogerskem. Prvim komunikacijskim ministrom bi bil imenovan baje sekcijski načelnik Wittek, ki je dosedaj vodil železniške zadeve v trgovskem ministarstvu. Ž njim bi se storil korak dalje do čisto uradniškega ministerstva. Kakor se kaže, bode polagoma prišlo iz navade v Avstriji, da bi se ministri jemali iz parlamenta.
A naše veselje ni vselej veselje
Slovencev pokojnih, ki dragi so nam, ln našim so čisto nasprotne njih želje, Katere gojijo zdaj v večnosti tam.
Če živemu pa se podaje zahvala, Zahvale te z nami se sam veseli! Pogum ta hvaležnost mu bode dajala Za narod da dela nadaljne še dni.
Zatorej pa Talije, Muze siuovi ln hčere Čestimo zasluge moža, Goriška Čitalnica k slavi njegovi Zahvalo mu daje iz globja sred.
Pristavlja k izrazu zaslužene slave Slovencem v korist le prošnjo še to: Moči naj ohrani Bog vedno nam zdrave, Za narod da delal bi dale j tako!
Ga krćpi, vtrjuj nam ga Bog dobrotljivi, Njegovo rejenko nebo naj krepi; Nam ErneBta Bog prav dolgo še živi, Naj Ernestu Klavžerju slava doni!
JIinisterske premembe. Govoreč ob odstopu, Duuajevgkf ga, pravi „Pjgajtj-Naplo", da bode prenavljanje Taaneove vlade Imela jednako nepovoljen uspeh, kakor je prenavljenje TiS4oye vlade na^Ogers^m. Nazadnje, bpdfiepri/jtyo do popolne ministarske kr^ze, kakor je na Qgersken)ri' Ta liBt torej prerokuje Tsafftju^ da4bpde kmaju ,od-mjnjstroval, potero^pa pride čiato levičarsko . mipi-sterstvo.
Ogersko &wžarnQi0pS2>odar?tvo.
Če je verjetijHjkraluim lie$omti bilo , je Unsko, leto za ogerske finance jako ugodno. Končala se,, je baje .s prebitkom 14 milijonov goldinarjev, dočim je. proračun kazal poj milijona primanjkljaja- Dosedaj so riagadno računski zaključki na Ggerekem„ oiMp mnogo neugodnejši nego proračun, in zatorej mi po pravici dvomimo, da.bi lausko leto zares bilo tako izredno ugodno.
Vitanje države.
/Vibaltijske ruske pokrajine. Ruski listi zahtevajo, da se zatro ali vsaj vsaj strožje nadzorujejo nemška in latiška društva v pribaltijskih pokrajinah. Ta društva goje le za-, padno kulturo in razširjajo ideje, ki so nevarne državi ruski. Govori so, da vlada že pripravlja novi društveni zakon, s katerim se uvede strožje nadzorstvo za društva.
li u m unska v u vinska politika,. Rumunska vlada je nekda pripravljena skleniti z drugimi državami trgovske pogodbe, toda le tedaj Če vse drŽave vsprejmejo minimalni tarif, katerega je izdelala carinska komisija, in ga v kratkem vsprejme parlament. Če bi pa le jedna država, ima-joča trgovske interese v Rumuniji, se upirala temu tarifu, pa rumunska vlada ne bode z nobeno sklenila nove trgovske pogodbe temveč uvela za vse inozemsko blago nov maksimalni avtonomni tarif.
Španjskl socijalisti so jako potrti zaradi nepovoljnega izida poslednjih volitev za zbornico Shod odposlancev socialističnih društev je zatorej sklenil, da naj se delavci ne udeležujejo v*-č političnih borb, temveč naj vso p zor nost obračajo le narodno-gospodarski borbi. Občno volilna pravica se na Spaujskem torej za socijaliste ni tako ugodno obnesla, nego so pričakovaii.
Dopisi.
Iz učiteljskih krogov 5. februvarja. (O dgo vo r o b ema dopisnikoma iz učiteljskih krofov.) Nikakor nesmo pričakovali, da bode naš prvi dopis iz učiteljskih krogov z dud 18. januvarija štev. 14 „Slov. Naroda", govoreč o krivičnem urejevanji učiteljskih plač na Kranjskem, našel toliko nasprotja — oziroma zavisti mej so-trudniki. Nameravali smo sicer v drugem članku nekoliko izpregovoriti o naših narodnih učiteljih v ženski obleki — žal, da moramo to vsled izzivanja dveh nasprotnega mišljenja tovarišev odložiti za prihodnji članek.
Oba gospoda zagovarjata svoje stališče : jeden braneč učiteljstvo stolnega mesta Ljubljane, drugi hvaleč delovanje učiteljev na tri- — oziroma štiri-razrednicah. Stari Kranjec bi jima rekel: .Vsak berač svojo malho hvali". No, prvega misli se mi še nekaj dopadajo, nasprotno drugi zagovornik ni povedal nobenih stvarnih dokazov, kar bi bilo jedino prav, pošteno in možato! Ako je bila njemu sreča toli mila, da mu je v dotični eoketi varuh njegov priboril par goldinarjev više plače, še nikar naj no misli, da smo vsi njegovega mnenja.
Mi stojimo še vedno na istem stališči, kakor smo poudarjali v prvem dopisu, namreč: treba 86 je ravnati po zakonu! Vsaj nam § 3. novega šolskega zakona pravi jasno in določno brez vseh ovinkov, da se je pri določitvi plačilnih vrst treba na krajne razmere dotičnoga stajališča ozirati! Po krajevnih razmerah — ponavljamo še je-denkrat, da nas kdo zopet krivo ne razumi —, imajo jednorazredničarji in dvorazredničarji za više plačilne razrede iste pravice, kakor tri razred o ičar j i in štirirazredničarji! Temu še celo dostavimo, da Bi to v marsičem še bolje zaslužijo, nego drugi, kar hočemo z dokazi podkrepiti. Učitelj na jednoraz-redui šoli je odgovoren za vse v Šoli — in pogosto oskrbuje še vsa pisarska opravila „krajnega šolskega sveta", ker ta tega večkrat ni zmožen. Poučevati mu je štiri oddelke, kar reprezentuje štiri razrede, šolske oblasti zahtevajo od njega navadno tiste uspehe, kakor tam, kjer delujejo Štirje ali trije učitelji. Zato pa, ker dela za štiri — oziroma tri in dva, ima — najnižjo plačo! Lepa pravica to t Jednake razmere so večinoma tudi po dvo-razrednih šolah. Vzemimo dalje v poštev še kraje, kjer bo navadno jednorazrednice in dvorazrednice. Za izgled recimo .litijski šolski okraj", ker le-ta
je jeden najbolj hribovitih na Kranjskem. Na primer ikraji: Sv. gora, Kolovrat, Št. Lambert, Dole, Žalta, PreŽganje itd. itd To so Vam taki kraji, da se Bogu smili, kjer uajvečkrut še za denar ne dobiš' potrebnega tiiv^ Ušteli je, primojtan od djegodi dobivaj ča»ar pptnjhuje z* vaakjjazje potrebe — toda po vrhu mora š« djjsgo plačati človeka, da mu donese. Po teh krajih ni čitalnic, ne bralnih društev, da bi zamogel za bori forint mesečnine čitati .deset ali, še več časopisov. Navezan je na goap. Župnika, če pa ni tega, pak sam nase, da si namoči par listov, ker vsakemu omikanemu, človeku je berilo potrebno — sosebno pa.učjtelju, ako neče za drugimi nazadovati. Toda odkodi novcev vzeti, ako še za vsakdanji kruhek nema?!
Zadnji g. dopisnik gotovo ni nikdar služboval, po tacih krajih, ker drugače bi ne bil tako brez« ozirno pisal in povzdigoval šole po mestih, in večih trgih. Pisec teh vrst pa je skusil vse kategorije ljudskih šol, zato ve tudi ločiti dobro od slabega. Na štirirazrednici bilo mu je delo najložje, ker ju imel opravila samo z jednim razredom. Hrana se po tacih krajih lahko dobi — in tudi ne predraga. Časopisov mu ni bilo potreba naročevati, ker je bil ud čitalnice; za mali denar smo imeli obilo listov na razpolaganje. Na deželi (kmetih) pa še za denar težko dobiš hrane — se ve po jako visoki ceni; časopise bereš pa tiste, ki Bi jih naroČiš sam! Zdaj naj razsodni čitatelj primerja današnji dopis z zadnjim! Prepričati se mora nehote, da so učitelji na, tri- in štirirazreduih šolah mnogo na boljšem, kakor oni na jedno- in dvorazrednicah! Omenimo še, da so učitelji na večrazrednicah navadno mladi in samci, koji nemajo takih potreb kakor oženjenci. Povedali smo pa to le zbok tega, ker so učitelji na jedno- in dvorazrednicah vsled krajevnih razmer prisiljeni ženiti se, ker drugače bi jim pogosto ne bilo možno vsakdanjega živeža dobiti.
Gospod dopisnik pravi, da se poleg prostega stanovanja s 550 gld. že še shaja. Tako očitanje zares ni kolegijalno! Mari smo mi kedaj trdili, da voditelji treh in štirirazreduic poleg prostega stanovanja z 800 gld. oziroma 675 gld. že lehko shajajo? Dodati pak danes hočemo le toliko, da imajo učitelji skoro po vseh mestih in nekaterih trgih gotove postranske dohodke; tu so namreč upeljane obrtne
— nadaljevalne šole, kar posameznim učiteljem na leto povprečno neso 50 do 100 gld. Tu in tam včasih Še kaka posebna ura par goldinarčkov vrže, kar je dotičnikom gotovo dobra pripomoč. Tega bi pa ne bili nikoli omenili, ako bi nam goap. dopisnik ne bil prostega stanovanja oponašal. — Na kmetih
— razen nekaterih orgljavcev — nemamo nikakš-nega postranskega zaslužka!
Sploh pak menimo, da so nove službe, vse prehitro urejevali. Pri slehernem kraji bi se moralo dobro preudariti, kakšen plačilni razred da zasluži. Prenagljena stvar ni nikoli dobra! Ako smo že toliko let čakali, potrpimo še par mesecev. Želja kranjskega učiteljstva je, da se razvrsti pravično ter v vsako kategorijo ljudskih šol postavi tudi nekaj vfsih plačilnih razredov! Tako bodo vsaj vsi zadovoljni, naj bode že Peter ali Pavel tega deležen; mi privoščimo vsakemu. To je zadnja beseda v tej zadevi starega bojevnika za splošno poboljšanje gmotnega stanja  vsemu učiteljstvu na Kranjskem.
Iz Kamnika 5. februvarja. [Izv. dop.] O novem uspehu Kamniškega čitalniškega odbora smemo poročati danes Dne 2. t m. v spomin rojst-venega dne (3. febr.) Valentina Vodnika pripravil je nam drugo predpustno veselico, a prvo, odkar je nam venderle začela voziti železnica. Ker je bila prejšnji večer tudi veselica v jedni tukajšnjih gostilni, prišlo je bilo v čitalnico tega dne nekoliko menj občinstva. Škoda na tem: uspeh bil je boljši nego v prvi veselici. V sporedu je bila vesela igra: Putifarjevažena, in: Ples.
Pred igro, po igri ter mej plesom je igral domači orkester, s katerim se je nam Kamničanom smeti ponašati.
Jako drago znanko smo zagledali na odru — gospodično D r a 1 k o v 9, kot F r i d o, soprogo profesorja Edvarda (Denkoviča). Kaj živo je tožila, kako jo »zanemarja" soprog njen, da nema ljubezni zanjo. Vender ne more po vsem pritegniti A vreliji (gospodični Piletičevi), soprogi Rožiča trgovca, dasi ga jej ta sumniči z izborno v i r -t u o z u o s t j o. Pripravila jo je samo do tega, da je poskusila, kaj bode, ko bi bil soprog ljubosumen nanjo.
A naletela je na pravega junaka. Bledic-
d i k (g. Joa. Štele), kandidat profesure ne umeje je, živi le znanstvu, ne poznaje ljubezni — misli, da ima pred seboj — BPutifarkoa.
Da bi kdo boljše ugodil tej ulogi, težko bi ee dobil.
Rožic (Slabanja), trgovec, bil je nam stara grca; takoj, ko se je prikazal na oder, smo ga zopet živo pozdravili. - %
Rozina (gospodična Furlanijeva), hišina pri Bojanu (g. Benkoviču) stopila je oa oder .kot hraber in zaveden vojnik na bojno polje ter svojo ulogo igrala izvestno po misli pisatelja. Ne moremo Vam torej, g. urednik, odpustiti smrtnega greha, ki bo je storil b tem, da ste izpustili v zadnjem dopisu stavek, ki vrlo pohvalja to nadarjeno igralko. Uprav tako je zmanjkalo prostora za gospodičino P i 1 e t i č e v o , izborno in uaudušeno moč našega gledališkega odra, za M. S te le to v o in Frana Štele t a, ki so se tolikanj odlikovali.
Igra je bila kratka; ples je dal obilo opravila našim krasoticam. Služile so mu do zgodnje ure. Jako zanimiv je bil »kotilijon". Vodil ga je g. Stiasnv, tukajšnji učitelj.
Obečalo se je nam, da mukamo kmalu novo gledališko igro. Takrat izvestno zopet stopi na oder gospodičina Šlakarjeva, Steletova in druge, katerim je na srci napredek slovenskega življa.
Iz (»orciijega E<ogatca v februvarji. [Izv. dop.] — Odbor tukajšnjega »Bralnega društva" priredil je, izpolnjevajoč željo društvenikov v sredo dne 4. febr. zvečer v društvenih prostorih zabavo, katere program je obsegal: petje in ples. Delavnik sredi tedna, — veselicam na deželi ni srečno izbran dan, navzlic temu bila je »društvena zabava" vender dokaj dobro obiskana. Udeležila se je nje ne le večina tukajšnjih udov — razumništva, nego tudi nekaj gospode iz Dolenjega Logatca, a v svoji sredi imeli smo pa tudi celo iz Ljubljane dva odlična gosta, ki sta počastila to veselico s svojim pohodom. Bil je to naš državni poslanec gosp. dr. F. in še drug gospod.
Kar se tiče programa, — oficijelnega dela te veselice, moram konstatovati, da se je v obeh točkah v splošno zadovoljnost izvršil, zlasti pa je občinstvo pazno in željno slušalo toli vrlih in izvežbanib pevcev prijetne krepke glasove. — Tem gospodom pevcem izrazilo je občinstvo svojo dostojno zahvalo v burnem ploskanji itd. Predno pa je ples »potegnil nase" mladostni in mladi svet, sledil je še komičen prizor, — dve kaj izborno izbrani maski,
— kojjh jedna je predstavljala »sv. Pusta" a druga
— baje neke vrste svečenika. Ta dva gospoda sta bila vzbudila obilo smeha in odobravanja mej gosti, a tudi dohro pogodila svoj posel.
Ples imel je, kar se samo po sebi umeje, — obilo častilcev, zlasti ker je bil nežni spol zadostno zastopan. Tako je celo prišlo, da so nekateri gospodje in mej njimi tndi Vaš poročevalec, ki so imeli pošteno, resno voljo, raztegniti svoje spočite ude, obsedeli, oziroma ostali na cedilu, a upajo, da bodo srečneji pri kateri drugi priliki v ostalih predpustnih dneh !. . .
Pričakovali smo sicer društvo v polnem številu zastopano, a — prišlo je drugače, kajti videli smo jih nekaj, ki jih ni bilo. Zatorej bi sodil, da bo temu krive bas lokalne razmere, ali ta predp. veselicam povsem neprimerni delavnik, — morda pa tudi vreme I. Nu, za prihodnji slučaj bi si dovolil društvenemu odboru svetovati, da izbere veselici dan pred praznikom ali za njim, če nanese pa na dva prazniška dneva vkup, da določi jednega izmej nju. Jaz.jamčim potem za to, da bode gmotni uspeh ne le za blagajnico nego tudi za krčmarja ugodnejši, a tudi moralni ne bode izostal I Tako končam tedaj svoje poročilo, nadejajo se, da zginejo do prihodnje veselice tudi one »napete strune", ki niso pri zadnji društveni zabavi bile na mestu !
—n.—
Domače stvari.
— (f Tousaint Jelovšek vitez F i c h tenau, ) c. kr. poštar Novomeški in graščak na Strugi in Volavčah, umrl je včeraj v Novem-meatu v 35. letu dobe svoje. Pokojnik bil je zna-čajen mož, vedno odločen narodnjak in imel radi tega toško stanje z mnogobrojni mi mu sorodniki, ki so vsi istotako odločni nasprotniki narodnim našim težnjam. Bil je večletni mestni odbornik Novomeški, odbornik tamošnje čitalnice in izvršujoč član ^Dolenjskega Sokola". Blag mu spomini
— (Sokolova roaskarada) bode gotovo jutri zvečer zbrala v čitalničnih prostorih vse, kar je odličnega in po vesel ji hrepenečega domoljubnega občinstva v Ljubljani. Ker je pomnoženi odbor skrbel za vse, je le od občinstva odvisno, da se ta po dolgoletni izkušnji na najboljem glasu stoječa izborna zabava tudi letošnje leto izvrši tako, kakor njene prednice. Na tem nikakor ne dvomimo ter kličemo: Na veselo svidenje jutri večer na Sokolovi maskaradi v .čitalnici! Na zdar!
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 4. februvarja svojo XLIII. sejo. Navzočni: Prvomestnik: Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez Bleiweis, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. J. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Anton Žlogar (zapisnikar). — Od nadzorništva: Oroslav Dolenec. — Blagajnik dr. Vošnjak poroča o denarnem stanji od zadnje vodstvene seje in o sklepnih računih za I. 1890, kar se vznme na znanje — Istotako naznanja tajnik o prispelih dopisih in o njih rešitvi ter o izvršitvi prešnjih ukrepov, kar vodstvo odobrujoč jemlje v vednost. — Posebno vesela so naznanila o „božičnicah" družbenih zabavišč, pri katerih so otroci pokazali lep napredek, rodoljubno občinstvo pa svojo radodarnost. V Trstu, Rojanu in Gorici se je posebno odlikovalo narodno ženstvo; slava mu! — Nekaj prošenj za šolske pomočke je bilo uslišanih. — Vodstvo sklene v nekem obmejnem kraji osnovati otroški vrt za slovensko deco.
— (Odbor „Sokola") sklenil je v svoji seji dne 7. t. m., da priredi zabavni večer, ki je bil namenjen za debeli četrtek in se je bil moral iz važnih razlogov preložiti, v soboto dne 21. t. m. Za reditelja temu večeru izbrana sta bilu brata F'ran Hribar in Josip Rebek. — Dalje določilo se je, da bode v predvečer praznika sv. Josipa v čast vsem bratom, ki bodo drugi dan slavili svoj god, zabavni večer pod rediteljstvom bratov J o s. N o 1 1 i j a in J. Vesela.
— (Slovensko gledališče). Včeranja predstava bila je dobro obiskana. Burki »Slovenec in Nemec", ki je kakor vstvarjena za pustno nedeljo, smejalo se je občinstvo dovolj. Iznenadili sta nas včeraj s kupleti g Nigrinova in g. Bor-Štnik-Zvouarjeva. Prvo poznamo že kot nadarjeno pevsko moč in je tudi včeraj prav dobro rešila svojo nalogo. Dobro osoljene kuplete pela je prav (ttutlolno in bila živo :•. lavdiraua Naš.t prva dramatična resna igralka g. Borštnik-Z v o u ar-jeva pa je včeraj pokazala, da ima tudi dober humor in nam je zapela dolgo vrsto kupletov, tako dobro, da je bilo vse iznenađeno in je občinstvo tudi njo obdarilo z obilim aplavzom. Sploh je bila včeraj veliko bolj Živahna Nemka, nego prvikrat. Če bi si bil g. Perdan vzel v izgled omenjeni dve igralni moči in se vsaj potrudil, da se nauči kratek svoj kuplet, ne bil bi tako strašno »izgubljen" v svojem zares „iz^ubljeuem" kupletu, o katerem je molčanje narbol|e, kar morem storiti. Nadejam se pa, da se kaj jednacega ue zgodi več. Vsi igralci g. Borštnik, g. Danilova, g. Sršen g. Danilo Verovšek in g. Lovšin zvršili so povoljno svoje uloge. Tudi poslednji je bil ta pot bolj strog desetnik nego prvikrat. —i.
— (Mas kar ada pevskega društva .Slavec",) ki je bila včeraj v spodnjih prostorih Čitalniških, bila je jako živahna in dobro obiskana. Udeležilo se je lepo število odličnega občinstva, katero je s svojo navzočnostjo dokazalo, da društvo uživa mnogo simpatij v vseh narodnih krogih. Mask je bilo primerno število in se je živahno in vstrajno plesalo do rauega jutra. Mej počitkom peli bo Slavci različne zbore, ki so bili živo odobravani in bili prijeten dodatek animirani zabavi. Vsi prostori bili bo primorno okrašeni z zelenjem, cveticami in dra-perijami in zastavami v narodnih barvah.
— (L j ud s ki sh od,) ki se je bil sklical včeraj popoludne v Šrajnarjevo pivovarno, bil je zelo originalen. Nezakurjena dvorana sama ob sebi shodu ni bila ugodna, zato je menda vsem govornikom beseda v grlih zamrznila. Izbrani predsednik K. naznanjal je točko za točko in začuden poupra-seval: »Kdo želi besede VJ a ni ga bilo, ki bi se bil oglasil. Ves dnevni red bil je s temeljitim molkom hitro in brez vse debate končan. Skoro bi obžalovali, da je delavska, oziroma obrtniška, stranka pokazala tako malo organizacije, ko bi ne vedeli, da je včerajšnji ljudski shod bil le poBkušuja od neke strani in da se bodo tipalnice isto tako tiho
potegnile nazaj, kakor so se bile prav natihoma raztegnile. Državnozborski kai.ditat, katerega so hoteli proglasiti včeraj, ostane še vedno tajen, kandidat »in partibus."
— (Plesna kronika.) Predpust je kratek, veselice pa goste, kar zaporedoma., V teku malo dnlj imeli smo najprej ples podčastnikov topničar-skih in brambovskih v lepo obnovljenih in okrašenih prostorih na starem strelišči. Ples bil je jako živahen in dobro obiskan, plesalo je g3 p h rov. Par dnij pozneje bil je ples podčastnikov domaČega 17. pešpolka. Na tem zelo živahnem plesu plesalo je nad 120 parov. Na obeh omenjenih plesih bilo je mnogo dostojanstvenikov in odličnjakov. — V soboto bil je v kazinski dvorani trgovski ples. Udeležba bila je znatna, plesalo je blizu 70 parov. Zabava bila je jako ugodna in trgovski ples sme se tudi letos prištevati odličiiejš'm predpustnim veseli-c«m. Prisotni so bili: deželni predsednik baron Winkler, general Šilhavski, dvorni svetnik Plaehkv, deželnega sodišča predsednik Koče-v a r, ces. svetnik Murnik, župan G ras se 11 i itd.
— (Matica Hrvatska) razpošilja svoje knjige za J. 1890. Člani Ljubljanskega poverjeništva prejnio jih te dni. Pri tisti priliki se lahko razna-Šalcu plača ud uma za 1. 1991.
— (Poročil) 8e je preteklo soboto g. dr. Ivan Kladva, sodni pristav v Ilirski Bistrici, z gospodično Franjo Ličan ovo
— (Mizarsko delo.) V zadnjem razpisu deželnega odbora glede oddaje tlela za zgradbo deželnega gledišča urinila se je pomota, katera se v tem tako popravi, da so razpisana mizarska dela, ne pa tesarska.
— (Z Bleda:) Naše jezero pokrito je z debelo ledeno odejo, da celo s konji čezenj vozilo, a niti pet minut od obrežja nahajajo se prve cvetke »črni teloh", znak mile, približujoče se nam pomladi.
— (Pevsko društvo »A d rij a" v Barko vi j ah) priredi jutri torek 10. februvarja veselico prostorih gostilnice »Al risorgimento" s petjem in šaljivimi prizori, tombolo in plesom.
— (Veliki ples »Puljske Čitaonice",) ki je bil v gledališči Ciscutti vršil se j« prav sijajno ter prekosil vse prednike. Vse oblasti poslu le so svoje zastopnike. Glavni kras plesu bile ho de-vojke okuličanke v RVoitn narodnih oblekah. Pokazalo se je pri tem plesu, da je slovanski živel) v Pulji močen, in da lahko postane odločilen faktor, ako se domoljubi resno poprimejo deia, ter organi-zujejo in združijo vse razstresene moči.
— (Vabilo k občnemu zboru okrajne posojilnice na Krškem,) ki bode v nedeljo dno 1. marca t. 1. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Račun načelstva in poročilo nadzornko\. 3. Volitev načelstva in nadzornikov. 4. Nasveti.
— (Okrajna posojilnica na Krškem) imela je v g. upravnem (1890.) letu 47.589 gld. 65 kr. dohodkov in isto toliko izdatkov, torej 94.182 gld. 93 kr. prometa. Hranilne uloge narasle so na 24 468 gld. 79 kr., deleži zadružnikov na 10.091 gld. lb kr., število zadružnikov na 368. Reservni zaklad znaša 818 gld. 59 kr. V nar čelstvu so gg.: Ivan K na v s (ravnatelj), Ivan La-pajne (tajnik), Ivan Pfeifer (blagajnik), Anton Jugo vic (blagajnikov namestnik), Anton J,nrčec (odbornik), nadzorniki pa gg. Fr. Gabršek, Jos. G era ld i. Josip Božič.
— (Za dijaško kuhinjo v Mariboru) so darovali gg.: Šijanec Anton, kapelan pri Sv. Juriji, 4 gld.; gspč Zofija Magdič v Ormoži, 3 gld ; neimenovana 12 gld.; Tomažič M., kapelan pri Sv. Ilji, 1 gld.; Šostarič Ferdo, kapelan pri Sv. Lenartu, 2 gld. j Kralj J., župnik v Puščavi, 2 gld.; Kunej Iv., župnik v Dobovi, 3 gld.; Kostanjevec Joj., kapelan v Dobovi, 1 gld.; Boaina Jan., dekan v Kozjem, 10 gld.; Ferkove ustanove obresti 4 gld.; Zelenik Jož., profesor, 20 gld.; Keček A., kapelan v Trbovljah, 2 gld. ; vesela družba, 1 gld. 32 kr,; Šket Dav., župnik prt Sv. Rupertu, 5 gld. Bog plati !
— (Razpisano) je mesto druzega učitelja
na dvorazrednici v Srednji vasi v Bohiuji. Prošnje
do 25. t. m ...... mi 111 j ni  . i n; i1 ■ ■ i' ■ ■ ■ j i ■
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
PjBtdT/bm'gj 8* februvarja. Nadvojvoda Fran Ferdinand imenovan je imeteljem 26.dra-gonskega polka, kateri bode odslej ime} njegovo ime.
Berolin 8. februvarja. „Kreuzzeitung" javlja, da je grof Schlieffen imenovan načelnikom generalnega štaba in da ga je cesar opo-ludne vsprejel.
Dunaj 9. februvarja. Zjedinjene levice volilni oklic izjavlja: Nemci nečejo kratiti narodnega razvoja nenemškim narodnostim, a ne morejo dopuščati gotovih zahtev državnoprav-nega značaja, katere se ne strinjajo z jed-notno sestavo državne Uprave, kakor morajo tudi z vso odločnostjo skrbeti za varstvo narodnosti svoje po vsej državi. Nemci žele, da bi se ta preporna uprašanja vedno ne ponavljala, marveč da bi se napravil prostor za uspešne preosnove, za katere jim bode sodelovanje drugih skupin le prijetno. Konec manifesta slove: Nemci svoje podpore ne bodo odrekali vladi, katera stavlja avstrijsko državno misel na prvo mesto, katera v upravo ne pušča narodnih strankarskih uplivov, v poštev jemlje Nemcev opravičeno stališče in katera bode z odličnim moškim postopanjem v istini voditeljica javnega mnenja.
Rim 9. februvarja. Potrjuje se, da je kabinet lludinijev sestavljen.
Peterburg 9. februvarja. Nadvojvoda Fran Ferdinand bil je včeraj na obiteljskem obedu pri velikem knezu Vladimirji, pri katerem sta bila tudi car in carica, s katerima je bil pozneje v gledališči.
Razne vesti.
* (Razstava dr. Holuba v rotundi na Dunaj i) bode se odprla početkom meseca maja. Pokroviteljstvo prevzel je nadvojvoda Fran Ferdinand. Ta razstava bode verna slika onih afriških krajev, po katerih je potoval dr. Holub. Mej dru-zimi stvarni! bode deset raznih kolib, v kakeršnih žive divja plemena afričanska. Po končani razstavi razdelile se bodo te zbirke mej šole avstro-ogerske.
*(Ponarejevanje desetakov). Po poročilih geueralnega sveta avstro ogerske banke se je ponarejevanje novih desetakov, kakor so deset let v rabi, v primeri k prejšnjim jako znižalo. V vseh 10 letih je bilo ponarejenih samo 669 tacih bankovcev, ko je pri prejšnih z zelenim spodnjim tiskom v 10 letih bilo ponarejeuih okolu 13.000, od katerih je bila polovica teško spoznati, ker ho bili bankovci ponarejeni fotografičnim potom. Pri sedanjih 661) slučajih pa niti jedno ponarejevanje fotografičnim potom izvršeno.
* (Zlato tele.) Zuana šala geometriških progresij se ponavlja Ae vedno. Tako je te dni kupil nek krčmar na Nemškem tele, pogoji pa so bili naslednji: Prvih 40 funtov da prodajalec zastonj, za vsak funt čez to število pa plača knpo-valec za prvi funt 1 vinar, za drugi 2 vinarja in za vsak daljni funt podvojeni znesek prejšnjega. Tako pogodila, sta se pismeno v navzočnosti več prič. Ko so pa začeli računati, koliko bi imel plačati kupovalec za ostalih 25 funtov teleta, pokazala ae je ogromna svota 167.772 mark in 16 vinarjev. Če se obe stranki ne pobotata, imelo bode sodišče zadnjo besedo.
Brate „Sokole1
ki ne pridejo maskovani ali kostumovani na društveno maškarado, prosiva, da se je udeleže v polni društveni opravi. Na zdarl
V Ljubljani, 9. februvarja 1891. Za odbor:
Hribar, Dr. Fran Tekavcič,
HtnrostH. t. č. tajnik.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile,
skušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 škatljica a 15 pil velja 16 kr, 1 zavoj =* 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem a« Jako ivsrl. — Zahtevaj Izrecno Neustein-ove Elizabetne pile. — Pristne so samo, če ima vsaka škatljica rodeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekarna „prl s)v. Leopolda**, DnnaJ, mesto, Kelte der Splegel- and Plankengasae. — V Ljub lani se dobivajo pri gosp. lekarjl «. Pleeoll-JI. (791—lt>)
Piccoli-jevo esenco za želodec
prireja in razpošilja nje izdelovatelj lekarnar G. Piccoli v Ljubljani v zabojčkih po 12 in več steklenic. 1 steklenica 10 kr.     1 (79-2)
»LJUBLJANSKI ITII"
mtoji
ia vse leto gl«l. -l.ttO ; za pol leta gld. 2.SO; za oetrt leta gld. I.lff.
t«
Javna zahvala.
V akademifinem letn 1890/91 blagovolili so do zdaj darovati „Podpiralni zalogi slovenskih vsenčilifičnikov v Gradci":
Visoki deželni zbor kranjski........ 200 gld.
Visoki deželni zbor Stajarski........150 „
Slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani .    50 , Gospodje notarji in notarski kandidatje na Kranjskem o priliki praznovanja osemdesetletnice
veleč. gosp. dr. Jerneja Zupanoa.....36 „
Slavni odbor slovenskih abiturijentev v Ljubljani 25 „ Gosp. dr. Ludovik Filipič, odvetnik v Cehi 15 m
, dr. Josip Kenda, okr. zdravnik v Vipavi . 10 „ „ dr. Ivan Mohar, okr. zdravnik v Stubioi . 10 , „    dr. Josip Sernec, odvetaik in dež. poslanec
v Celji.............10 „
„    dr. Gvidon Srebre,   odvetnik  in župan v
Brežicah............10 „
„    dr. Fran Celestin, kr. gimn. profesor in vse-
učilifični docent v Zagrebu..... 5 „
„    Ivan Cizej, c. kr. sodnijski pristav v Idriji      5 „ „    Fran Dolenec, poStni kontrolor v Gradci   .      5 „ „    dr. Fran Jurtela, odvetnik in deželnega glavarja namestnik v Ptujem..... 5 ,
„    dr. Gregorij Krek, c. kr. vseučiliačni profesor
v Gradci............ 6 „
„    Rajko Perušek, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani      5 „ „    dr. Fran Schmirmaul, okrajni zdravnik v
Brežicah............ 5 „
„    dr. Josip Vošnjak, dež. poslanec in dež. odbornik v Ljubljani   ........      5 ,
„    dr. Josip Mursec, realeni profesor v pok. in
konzistorijalni svetnik v Gradci ....      3 ,
„    Fran Bradaska, kr. gimn. ravnatelj v pok.
v Gradci............ 1 „
„    Andrej Komel pl. Sočebran, c. in kr, major
v pok. v Gradci........ .      1 „
„    T))gomil Krek, pravnik v Gradci ....      1 „ Vrha tega daroval je g. Valentin Krisper, posestnik in tovarnar v Radečah, za natis „Poročila o delovanji in stanji podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci v akademik ne m letu 1889/90 popirja za   ...   .     10 „ Za vse te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpiralne  zaloge slovenskih  vseučiliSčnikov v Gradci" plemenitim dariteljem v imenu revnih in podpore vrednih VBeufiilisčnikov slovenskih najtoplejšo svojo zahvalo ter prosi uljudno daljnih daril.
V Gradci dne 5. svečana 1891.
Dr. Gregorij Krek,
c. kr. vseučiliačni profesor in zastopnik akad. senata, predsednik in blagajnik.
Bogomil Krek,
drd. jur., tajnik.
Tujci:
8. februvMrJH.
Pri Malici: Ranztnger iz Kočevja. — Bruckner, Mntulak, Handl, vFi"chel, Plohaotek z Dunaja. — Ginhard iz Št. Vida. — Želn/nik iz Ljubljane.
Pri .Slonu: Hummer, (Jhluuietikv, Bohringer, Fried-mann z Dunaja. — Reinbardt iz Lipsk«*ga. Giiblur iz Stuttgarta. — Hinne u Altone. — Staber iz Drazdan. — Globutschnig i/. Kranja — Mally i* Zagorja. — Vitez pl. Sprinsgfeld iz Maribora. — Smion \l Mokronoga — Fer-jančič vi. Notranjskega
Tržne cene r LJubljani
dne 7. februvarja t. 1.
Plenica, hktl. Rež,
Ječmen, „ 0'es,
Ajda,
Proso, „
Koruza, ,
Krompir, ,
Leča, „
Grah, ,
Maslo, Mast,
Speh tri sen
kr
89 20
kgr.
b 36 3 25 520 5 04 5 20 2 6* 12-14 -10
(I
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ .
Svinjsko , J Koštrunovo    „ ,
PiŠauec......
Golob......
Seno,   100 kilo .   . . Slama,  n     ,   .   . . Drva    trda, 4 Qmetr. n    mehka, 4 .
	^1
1	61
j—	701
1—	9 liOl
_._	w 62
—	54
—	40
—	70
—	22
1	96
1	96
7	80
5	—I
Meteorologično poročilo.
I	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
4	7. zjutraj. 2. popol. 9.zvečer	747-r> na. 7475 mm. 7483 mm.	—2-8° C —0'6° C —8-2» C	si. vzh. m. vzk. m. vzh.	obl. jasno obl.	000 um.
8. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	747-5 ■«. 745 7 BB. 7462 mm.	—4-6» C —2 4° C —4-4« C	si. veh. m. vzh. m. vzh.	d. jas. obl. obl.	0 00 mm.
Srednja temperatura —2*2° in —38°, za 0*4° nad in 1'21' pod normatom.
XD-u_xx3oslra, borza
duć 9. februvarja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.....glct
Srebrna rentu.....,
Zlata renta.......
5"/0 marčna renta .... Akcije narodne banke „ Kreditne akcije.   .... „
London........„
Srebro........„
Napol......... „
C. kr. cekini...... „
Nemške marke.....„
4°/0 državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz I. 1864
8gerska zlata renta 4°/0 - i • • • • • 104 n 50 gerska papirna renta 5°/0.......100   , 90
Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 121 „ — Zenilj. obč. avstr. 4'/|°/0 alati zast. listi .   .   113   „ —
Kreditne srečke......100 gld.   181   , 75
Rudolfov,., srečke ..... 10 „ 20 „ 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 . 165 , 80 Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   .   .   218   „ —
včeraj 92-10 92 10 10SH5 102 35 985 -307 50 114 10
9 04 »/i 5-41
5607 •/, U50 gld.
10o.
daiiHM
— gU\.  92 20
— , 9225
— „ 109-35
— „ 10225
— , 987-
— ,   308 25
— . 11410
— J      9 05
— . 541
— ,    .'6 06 131 gld. 50 kr. 181   „   — B
VABILO
FLSSII VISELICII
katera bode
v torek dne 10. februvarja 1891 v gostilni „Pri Virantu".
Začetek ob 8. ari. (94) Dame proale. Uatopnlaa SO kr.
Vsak slovenski gospodar, £j|5jj
** 1   gospodarski list
„Kmetov&leo" a prilogo „Vrtn&r", pošlje naj svoj naslov o. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera
mu dopošlje prvo številko brezplačno in is katere more sprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—8)
Učenec
močan, priden in pošten, viprejme «e takoj v apeee-ri|uko prodajalnleo. — Natančneje pove upravništvo „SlovenHkega Naroda". (87—2)
Služba poštne
na Radni ob Savi
se z današnjim dnevom razpiše. — Zmožnost brzo-javstva se ne zahteva.
Prositeljiee za to službo oglasijo se naj osebno ali  pa pismeno pri c. kr. poštnem  uradu na Radni
iiaJ|io%m\ie do «0. snnimi t« 1.
Pismenim prošnjam priložiti je zadevna spričevala in domovnico.
Radna na Kranjskem ob Savi, 6. svečana 1891, (92-2) J- Vester.
^at m 1111 mu     i ji mu
immilit društvo ia življenje t Lobiobi.
Filijala xa Avstrijo: Filijala za Ogersko:
Dunaj, l, Giselastrasse l Pešta, Franz Josefsplatz
št. 1, v hiši društva. Št. 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 80. junija 1889 ........... frank. 106,578.528 96
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1889 ... „ 19,328.51886
Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).................: n 219,930.701-87
V noslednjej dvanajstmesečnej poslovalnej porijodi uložilo seje pri
društvu za .................. s 49,069.600—
novih ponudb, vsled česar znaša »kupni anesek za obstanka
društva na uloženih ponudbah........... „   1.610,827.280*—
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
(ilavua ageiilnru v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri CsViticlo Zetšcslakotu. (ino—u
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
I/,(lujHtelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i
)
3344
2^*D
EK
1994
7472
88