Štev. 25. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številka dinar. 17. junija 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D.; pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo Je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 Strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela. stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D, Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Skuze brišimo Siroti. Naša krajina ne plava v bogastvi, trdi je naš vsakdenešnji krüh i vnogo je takši, šteri niti toga nemajo. Nego človek, dukeč je mladi i zdrav, ma sto prilik, da pomore sam sebi. Pride pa čas, pride starost, gda postane človek istinski siromak, gda je odvisen samo od pomoči drügi. Srečen tisti, šteri dobi dobrotivno pomoč od svoji najbližanji, v svojoj drüžini. Vnogi majo to srečo, Vnogi pa te sreče na stara leta ne poznajo. Blodijo s trüdnim, teškim stopajom po sveti, počivlejo na trdom ležišči pod lückov strehov i zatisnejo svoje trüdne oči na tühinskom mesti. To je njüvo odrešenje. Nego što bi popisao vse skuze i vse trplenje, štero so morali pretrpeti prvle kak je prišla rešitelica — bleda smrt? Siromake te meli vsigdar med sebom, je pravo že sam naš dober Zveličar. Ne smo vsi siromacje, siromake mamo samo med sebom. Nego što zmed nas zna povedati, da na stara leta nede brez vsega? Što zmed nas vüpa z gotovostjov povedati, da nigdar nede nücao pomoči drügoga? Nišče. Preskrbimo si teda pomoč za svoje slabe dni zdaj, dukeč moremo. Ar bridki je krüh tisti, šteroga nam reže tühinska roka; preskrbimo se pa lehko že naprej za slučaj, da od svoji domači nemo meli nikoga, ki bi nam lehko pomagao. Kak? Postavimo si dom za svoje sirote ! Že duže časa delajo na tom lüdjé, šteri majo Odpreto srce i odprete roke i čüjejo zvanje siromakov. To bo »Dom sv. Frančiška“ v Črensovci. V tom domi bodo sirota deca brez starišov i brez vsega, štera dobijo tű potrebno odgojo dukeč si nedo znala sama pomágati. V drűgom oddelki bodo pa odraščene občinske sirote, štere si same več nemrejo pomagati i nemajo nikoga od svoji domači, ki bi njim kaj pomagao. Je takši dom kaj novoga? Za našo krajino, gde nemamo niti ednoga dobrodelnoga zavoda, bo te dom prvi te vrste pri nas. Nego drügi kraji majo že vnogo podobni ustanov. Lepi zgled nam davle v tom pogledi Amerika. Samo v preminočem leti je zozidani tam 55 novi bolnišnic i 17 hiralnic, vse iz dobrovolni darov. Na jezero nevolni i Siromaški najde vsakše leto pomoč v tej zavodaj. Slovenija sama ma vse puno sirotišnic, zavetišč za siromaško deco, hiralnic, pobolševalnic, zavodov za slepe, glühe i tak naprej, poleg špitalov, šteri so tüdi v lepom števili zastopani. I večino tej zavodov si je postavilo lüdstvo samo. S tem je pokazalo izredno dobro srce i smilenost do siromakov, z ednim pa ma tűdi skoro vsakši siromak v svoji nesreči i nevoli lepi topeo kot, gde lehko v miri, počaka konca svoji nevolni dnij. Ka pa mi? Stojezero nas je i smo do zdaj ešče nika ne postavili v pomoč sebi i svojim siromakom. Znajmo, da je zapoved boža, lübiti bližnjega i njemi pomagati v nevolaj, je pa to tüdi zapoved človečega srca. Pomagajmo si najprvle sami sebi i te komaj prosimo i čakajmo pomoč od drügi. Pomagajmo pa najprvle tistim, šteri so pomoči najbole potrebni, ar so sami ne zmožni, da bi si mogli pomočti. To so naše sirote. Nabirajmo za njé! Trikrat se bo vršilo na leto nabéranje zvün letošnjega i to tri leta, dukeč se ne zozida dom, šteri bo svedočanstvo smilenosti i lübezni. To bo na svetek Srca Jezušovoga, na Ferencovo (4. oktobra) i na Božič. Sami dnevi smilenja. Zvünredno se pa sprimejo darovi gdašteč, štere sprejema odbor za Zidanje: Doma sv. Frančiška v Črensovci. Prosimo vse gospode dühovnike, da farnikom priporočajo to delo. Notranje ministrstvo je dovolilo pobiranje po celoj državi i tüdi oba našiva glavara sta priznala potrebo takšega doma v našoj krajini. Velka nesreča v našoj krajini. Škoda, štero je napravila toča preminoči tork, kak smo že v zadnjoj številki naši novin na kratci pisali se komaj zdaj vidi v vsoj velikoči, Vesnice kak Gerlinci, Krašče. Črnci, Domajinci, Topolovci, Cankova, Skakovci Beznovci, Zenkovci, Strükovci, Lemerje, Brezovci, Puconci, Predanovci, Gorica, Krajna Korovci so po večini ščista, vničene. Pa tüdi ništerne vesnice Bodonske i Martjanske fare majo preci škode. Ravnotak Nemčavci, Markišavci i Vadarci. Najhüjše ja bilo od Cankove, prah Zenkovec pa ta do Püconec. V sredini tej krajov je ščista vse vničeno. Ne samo, da silja, kak pšenice i žita nega nika ar je vse kak požeto i v zemlo zabito, nego tüdi kukorca, krumpli i trava na travnikaj je ščista vničena. Drevje je spodreto i polomleno ali pa okleščeno tak, da bo teško gda znova sad rodilo. Ogračeki so vsi vničeni. Črep na hižaj je ščista spotreti več hiž je pa popunoma brez strehe, ništerne hüte i štale so do tal porüšene. Toče je v kratkom časi z močnim viherom telko naletelo, da je bilo vse pole do pol metra visiko za-sipano. Kre ništerni, hiž so bili küpi toče od zapadne strani do 3 metre visiko nasipani. S stari zidani hiž je ves omet zlüčeni. Šteri so ne na naglo spozaprli polk, njim je toča vse glaže spotrla i so jo s košarami i škafi, nosili iz hiž. Škode je poprek 25 miljonov i lüdstvo s strahom gléda ka naj včini s praznimi polami i goricami. Našiva poslanca sta že vložila prošnjo za hitro pomoč pri ministrstvi, da bodo lüdje meli konči živež i seme za jesen. Dobro bi pa bilo, da bi se tüdi vsi tisti kraji, šteri je ta nesreča ne zadela, spomniti nikelko tej vesnic. Pisano politično živlenje v Belgradi. V vsakšoj parlamentarnoj državi ma država opraviti s takzvanov opozicijov. Poslanci tisti strank, štere so ne v vladi, se navadno zdrüžijo, i zahtevajo da vláda tüdi njüve žele i zahteve v račun jemle. Včasi se opozicija i vlada ščista dobro razmila, či je vladi pametna, i vidi, da tüdi opozicija kaj pametnoga zahtevle, njoj včini po voli. Tak se vrši delo v parlamenti včasi v najlepšem redi i meri i država ma od toga samo vnogo haska. Večkrat pa pride med vladov i opozicijov do ostroga kreganja, to pa zato, ar vláda včasi nikak nešče opoziciji po voli včiniti ar misli, da bi bilo to samo v njéno škodo, včasi pa opozicija sama rada od vlade kaj takšega zahtevle, ka je vladi nikak ne mogoče včiniti. Kakši lüdje so pri nas v opoziciji? Samo či čüjemo imeni Radič i Pribičevič, te si včasi lehko mislimo, kakša je naša opozicija. Tema človekoma nejde za to, da bi od vlade kaj takšega zahtevala ka bi bilo dr- žavi v hasek ar znata, da bi vlada to po mogočnosti spunila. Njima ide samo za to, da porüšita vsakšo vlado v šteroj njeva ne sedita. Zato kaj šteč napravi Vlada, či je ešče tak pametno i hasnovito za lüdstvo, Radič i Pribičevič bota proti samo zato, ar sta ne) v vladi. Njeva sta glasüvala proti znišanji dače, delata proti posojili samo zato, ar sta nej v vladi. Stem strašno škodita našoj državi i našemi lüdstvi, ali ha to njeva briga! Vlado njima naj dajo v roke pa bo prej vse dobro ! Nego njeva sta že meta vlado dugo v rokaj, pa za vladanje edne države trbej že nikelko več pameti i pravičnosti kak majo takši lüdje, šteri gledajo samo za svoj hasek. Zadnji dogodki v Belgradi. Glavni cil Radiča i Pribičeviča je porüši! to vlado ar lüdje pravijo, da je ta vlada zdaj že nikelko bogša kak vse vlade do zdaj. Zato se trüditi na vse mogoče načine, da bi vlado vrgla. Najprvle sta začnola vsakši den pri zborovanjaj stavlali telko najbole smešni predlogov, da je vlada nikak ne mogla s svojim delom naprej iti. Delala sta proti posojili na te način, da sta sveti i Angležom pripovidavala, da je naša držáva nikak ne vredna da dobi tak velko posojilo i da te peneze ministri vse spokradnejo. Vse to sta samo zato delala, naj Vlada pred lüdstvom ne bi mela pokazati kakšega vekšega uspeha. Vse to se njima je ne dosta posrečilo. Vlada je delala naprej. Zato sta štela v Belgradi napraviti edno malo revolucijo. Spobrala sta vküp nikelko komuništov i drügi , mladi plačani lüdi, naj bi protestirala proti tistim pogodbam med našov državov i Italijov, štere so bile sklenjene te, gda so bili v vladi Pašič, Pribičevič i Žerjav. V istini so pa kričati samo proti vladi i proti dr. Korošci. Napadnoli so žandare ar bi radi biti či bi žandari strelali na lüdi i bi te lehko gučali, da je dao dr. Korošec, šteri je zdaj notranji minister strelati na lüdi. To se njim je ne posrečilo, ar so žandari pozvali gasilce, šteri so z močnimi motorami špricavkami lüdi spoškropili i raztirali. Ranjeni je pa vseedno bilo nikelko žandarov i nikelko drügi lüdi. Nika se njim ne posreči. Žandarov so ne mogii tak razdražiti, da bi tej strelali na lüdi i bi potom lehko kričali, da mora spadnoti ta vlada, Štera da na lüdi strelati. Začnoli so drügo. V parlamenti so ne dopüstiti, da bi vlada delala. Ružili, treskali i kričali so i sploj nikoga ne püstili do reči. Vladi je pa to že tüdi zadosta gratalo i nešče püstiti, da bi nikelko nepošteni lüdi zavirač državno delo v škodo vsemi našemi lüdstvi. Pisali smo že, dá je bio Radič zavolo grdoga i nepoštenoga guča izklüčeni Od 10 parlamentarni sej. To so zdaj začnoli delati tüdi z drügimi poslanci, šteri delajo nemir i nered v skupščini. Či pa izklüčeni poslanci neščejo oditi iz parlamenta, je kratkomalo s pomočjov straže vö vržejo, kak se je to zgodilo preminočo soboto. Tak misli vlada napraviti ednok red i mir pred lüdmi, šteri gledajo samo svoj hasek, državi pa mislijo da lehko škodijo kelko njim je vola. 2. NOVINE 17. junija 1928. Ka se je že napravilo ? Mamo že 2 plüga zemlé i okoli 10 jezero dinarov gotovoga. Da se zozida dom, je potrebno 800 kamnov po 650 Din. ali 12 dolarov. Telko je potrebno da se zozida zavod, poleg toga pa moramo meti ešče 800 črepov po 650 Din, ka pomeni Pohištvo i nikelko njiv za vzdržavanje doma. Pomislimo či bi dala vsakša hiža v našoj krajini edna za Ovo po 100 Din, bi meli v ednom leti gotov dom za sirote. Za vino pa damo v ednom leti 10 krat telko i se nam nika ne pozna, da bi s tem bili kaj na bogšem. Odprimo teda svoje srce i svoje roke i postavimo dom svojim sirotam. S tem zbrišemo na jezere skuz i najdemo smilenost ar smo smilenost skazali. NEDELA. (Po risalaj tretja.) V tisti časaj, približali so se Jezusi cestari i grešni- ki, da bi ga poslüšali. Mrmrali so pa Farizeuši i pisačje govoreči: »Te grešnika sprimle i jej z njimi.« Povedao njim je pa priliko eto govoreči: »Što z med vas, ki má sto ovc i edno z med nji zgübi, ne püsti devetdeset i devet v püstini i ide za zgüblenov, dukeč je ne najde? I gda jo najde, jo veseli dene na rame svoje; i gda prida domo, pozove prijatele i soside govoreči njim : ,,Veselte se z menov, ar sam najšao svojo zgübleno ovco. Velim vam, da bo tak v nebesaj vekša radost nad ednim grešnikom, šteri se spokori, kak nad devetdeset i devet pravičnimi, šteri so ne potrebni pokore.“ ,,Ali, štera žena, ki ma deset penez i ednoga zgübi, ali ne vužge posveta i ne pomete hiže i ne preišče skrbno, dukeč ne najde ? I gda najde, pozove prijatelice i soside govoreči: ,,Veselte se z menom, ar sam najšle penez, šteroga sam zgübila.“ Tak, velim vam, bo radost med angeli božimi nad ednim grešnikom, šteri se spokori.« Navuk: Bog redkogda sodi grešnika tak, kak ga sodijo ljudje. Naše zdravje. Z velkimi stopaji naprej idoča zdravniška znanost pravi, da je njena glavna naloga poleg silnoga napredüvanja v zdravlenji, bolezen odvračati. To se pravi z drügimi rečmi, skrbeti, da se boleznim dajo ovire, či se že nemrejo ščista onemogočiti. To nalogo je prevzela »higijena« pod okrilóm zdravniške znanosti. Reč »higijena« je grškoga izvora i pomeni navuk o zdravstvo To je tisti del zdravniške znanosti, šteri se trüdi spoznati poti i sredstva, kak boleznim staviti pot na pozamezne lüdi, na drüžine i končno na ves narod. Zato zovemo vse tisto, ka zdravnike pri tom njüvom deli podpira, da je higijensko, ka pa ide proti zdravji, pravimo, da je nehigijensko. Higijena se obrača na vse panoge človeškoga živlenja i ne pozabla pri tom niti ednoga stana. Higijena je teda znanost, ki nas vči od vsej prilik, štere dobro ali slabo vplivajo na človeško zdravje. Zdravje je sreča i bogastvo. Zdravje igra v človeškom živlenji gotovo odločilno vlogo. Od zdravja zavisi razmerje posameznika do drügi državlanov i do živlenja samoga. Človeki, šteri je vsigdar betežen, se vidi celo živlenje teško i neprijetno. Delo njemi ne prinaša tisti uspehov, štere lehko upravičeno pričakuje. Zdrav človek je pa veseli i se radüje; vse njemi bogše uspeva i z menšim trüdom pride do blagostanja. Srečna tista drüžina, v šteroj so vsi člani zdravi, srečna tista ves, v šteroj je vnogo zdravi drüžin. Obej uspevata v vsej pogledaj. Kelko bole zdravi i krepki so državlani, telko močnejša je država, telko bole napredüje na vsej stranej. Zato je namen higijene, čuvati človeka pred boleznijov i njemi kelko li mogoče zagotoviti zdravje. Bolezen je narodna nesreča tak, kak je zdravje najvekše bogastvo. Okužen narod nema bodočnosti, nego je zapisani smrti. Zdravje ednok zgübleno ali zapravleno, se teško küpi tüdi z gorami zlata. Države skrbijo za zdravje. Vsakša kulturna držáva se zaveda velke važnosti narodnoga zdravja za razvoj države. Zato tomi pitanji posveča najvekšo skrb i pozornost. V te namen postavla držáva posebne hrame v obliki Zdravstveni zavodov, narodni vseučilišč i šol, nadale v obliki drüštev i časopisov. Gradi posebne zavode za izsledovanje i zdravlenje tuberkoloze i trahoma, odpira Zobne ambulatorije za šolsko mladino i za siromaške lüdi. Ustanavla posvetovalni za noseče matere i za skrbovanje cecatje dece, Bakterioliške postaje slüžijo za proučavanje, omejevanje i zatiranje nalezlivi bolezni kak so črevesni tifus, griža, škrlatica, difterlja i tak dale, pri šteri je mrlivost ešče izdak ogromna. Pasteurjevi zavodi skrbijo za zdravlenje oseb, štere so zgrizle stvari zbešnjena ali stekle. Higijenski zavodi skrbijo tüdi, da se gradijo dobri vodovodi, vodnjaki i stranišča, izdavlejo zdravstvene predpise za delavne prostore i za zgradbo stanovanjski hiž. Predpišüjejo varnostne naprave v industrijski krajaj, da se odstranijo nesreče, i skrbijo za telovno čistočo naroda s tem, da gradijo velka lüdska kopališča. Zrak i sunce pol zdravja. Telovadišče po šolaj so namenjene za zdrav i krepki naraščaj. S telovnimi vajami i igrami se krepi telo. Vsešerom je teda priporočati i podpirati telovadna i športna društva. Letne počitniške kolonije majo namen, da okrepijo slabe dijake za časa počitnic. Pod nadzorstvom vučitelov ali sester idejo sküpine vučencov i vučenk iz varaša na vesnice, gde majo za čas počitnic pripravlena stanovanja. Tü dobijo tečno i obilno hrano i se pazi na to, da so tej vučenci kak največ mogoče na sunci i zraki, majo kak največ sprehodov, izletov i prilike za kopanje. Zdravstvena propaganda i razstave. Zdravstvena propaganda skrbi za to, da si lüdstvo pridobi kem več znanja do zdravja, ali da se zdravstvena kultura kak najbole razširi med lüdmi, da se spoznajo z higijenskimi pravili. Pod zdravstvenih kulturov razmimo nikše Splošno znanje o zdravji, skrb za zdravje i zavüpanje v pomoč zdravnikov i njüvo obrambo, kak tudi izpolnjevanje higijenski pravil. V te namen širijo zdravstveni zavodi letake i knjige med lüdstvom, obdržavlejo zdravstvena predavanja s filmi i svetlobnimi slikami i prirejajo zdravstvene razstave. Na zdravstvenoj ali higijenskoj razstavi je omogočeno, da se vnogim lüdem z lehkotov razloži vsakše pitanje od zdravja. Tam so na razpolago slike i modeli vsej vrst. Tü je videti primere zdravi i betežni delov človečega tela i to na slikaj ali na modelaj iz voska, ali so pravi deli človeka v posebni posodaj, napunjeni s špiritom. I tüdi dnevi zdravstvene razstave v Soboti te tjeden, so namenjeni tomi, da lüdstvo vidi, da skrb za zdravje nesmi biti mala. Tej dnevi naj bodo posvečeni treznosti, čistomi zraki, sunčenoj svetlobi, čistoči i higijenskomi živlenji. Kak sad te razstave naj bi pa bilo ustanovitev drüžtva za narodno zdravje, šteroga namen je otvoriti kem prvle Zdravstveni dom i podpirati državne i samoupravne oblasti pri pobijanji posebno trahoma í sühoga betega. Dr. GL. Murska Sobota. — Za higijensko razstavo, štera se bo vršila v Soboti v gimnazijskoj telovadnih od 17. do 24. junija, se delajo že velke priprave. Razstava bo gotovo velkoga pomena ne samo za našo Soboto nego za celo našo krajino. Vüpamo se, dá nede človeka, šteri si te razstave ne bi poglednoli ma količkaj časa ar je vstop vsakšemi brezplačen. Spored objavimo na drügom mesti. — Vmrla je v bolnici v Celovci na posledicaj operacija gospa Josipina Čuš, žena poštnoga upravitela g. Jakoba Čuš v M. Soboti, v starosti 33 let. Prepelali so jo na Vrbo poleg Vrbskoga jezera na Koroškom i jo položili tam k Večnomi počinki. Naj v miri počiva blaga pokojnica! — Tüdi sluga naj bo dostojen. Dijaki, šteri majo pouk v ev. šoli v Soboti, se pohujšujejo nad grobijanskim obnašanjem sluge, najbole zato ar preklinja kak bi meo pred seov čredo, ne pa mlade, vzgoje potrebne lüdi. Slovenska Krajina. — Palig krivica. Vnogi naši de lavci, šteri so sekali i vlačili les v strehovskoj šumi so ostali brez penez. Osebe, štere bi morale izplačati naše delavce, so kratko malo preminole nekam na Hrvaško. Mi smo že opozorili našo oblast, naj si malo ogleda te lüdi, šteri nastopajo tü pri krivičnom izvažali drv iz naše krajine. Bilo je vse zaman. Mi sploh ne vemo, zakaj mamo okrajnoga glavara v Lendavi. Naši lüdje že itak Povsedi gučijo, da to glavarstvo vodijo vse drügi lüdje samo glavar sám ne, šteri je za to mesto popunoma nesposoben i je samo po tistom recepti mogao priti v Lendavo, po šterom je za našo krajino vsakši človek dober, naj ga samo kakša demokratska legitimacija gde malo priporoči. Pitamo g. okrajnoga glavara, ali zna, ka se vse godi v naši šumaj? Ali zna kelko nesreč se je že zgodilo na polskoj železnici? Či ne ve, njemi mi Povemo, nego tak, da njemi nede ravno preveč prijetno. Pri sekanji i vničavanji naši šum je nišče nikaj ne kriv. Ne sreski poglavar, ne šumski referent, ne velki župan, ne ministrst-vo. Povemo pa, da nemo gledali več ne na levo, ne na desno, ar je to že škandal, ka se dela z nami i nega oblasti, štera bi naše pritožbe štela v roke vzeti. — Smrtna nesreča pri kopanji. Preminočo soboto se je vtopo pri ivanskom mlini mladi dečko Lit rop Ivan iz Gančan. Pravijo da je ves vroči pribežao iz Raščic, i se je pri mlini nato napio najprle mrzle vode, potom se je pa slekao i skočo pod bürom v vodo. Nikaj malo je plavao, nato je pa brez reči premino pod vodov. Navzoči so nikelko časa gledali, ka se je to zgodilo, nato so njemi pa hitro skočili na pomoč. Ništerni so se potaplali i ga iskali v vodi, drügi so pa s štangami grüntali da bi ga tak mogoče ešče rešili. Nego posrečilo se njim je komaj po 2 i pol vürnom iskanji, da so dečka, šteri bi bio za 8 dni 14 let stár mrtvoga potegnoli na süho. Gotovo je vročega dečka v vodi prijao močen krč, šteri njemi je vzeo mlado živlenje. — Küpšinci. Od nas se je Preminoči tork preselila v lepše živlenje komaj 24 let stara Mariška Vogrinčič. Pokojna je bila jako vzgledna i prilüblena deklina, bila je tüdi članka marijine drüžbe. Nakopala si je že pred leti sühi beteg, šteri jo je nakonci vrgao za šest tjednov v posteo, iz štere je ne več stanola. Dugo bolezen je v najvekšoj potrplivosti prenašala i je najlepše pripravlena v méri v Gospodi zaspala. Kak je bila pri vsej prilüblena, je pokazao njeni sprévod, kakšega je naša občina ešče ne Vidla. Nad sto belo oblečeni deklin, njeni drüžbeni tovarišic jo je sprevidilo na kraj zadnjega počinka. Vsa je bila obsipana z venci i rožami. Domači se srčno zahvalüjejo gospodi plebanoši tišinskomi i g. Školniki za tolažbo, vsem za obilne vence i rože i vsem, Šteri so jo v tak velkom števili i tak lepom redi sprevodili. Bog vsem stokrat plačaj. — Spored higienske razstave v Murskoj Soboti v gimn. telovadnici od 17. — 24. junija 1928. V nedeljo, dne 17. ob pol 10. vöri OTVORITEV RAZSTAVE po predstojniki Drž. higijenskoga zavoda v Ljubljani: Dr. Ivo Pirc-i. Manifestacija šolske mladine, govor prof. L. J. Pavlič-a na dvorišči gimnazije. Ob 10. vöri govor Dr. Pirca: Higiena sploh. Ob 3 vöri popoldne govor Dr. Pirca: Higiena na kmetih. Ob 8. vöri zvečer v kitaodvóráni Dittrich : Dr. Vučak: Kak ostánem zdrav ? (Film). Dne 18. ob pol 9. zvečer v brezalkoholni gostilni J. Horvata: Dr-Somrek: Brezalkoholna produkcija. Dne 19. ob 8. vöri zvečer v gimnaziji: Dr. Vučak : Nega dojenčkov (cecatja deca.) Dne 20. ob 8. vöri zvečer v kinodvorani Dittrich: Dr. Vučak; Prva pomoč v nezgodah (Diapozitivi). Dne 21. ob 8. vöri zvečer pri Dittrichi : Dr. Glančnik: Koze (Film.) Dne 22 ob 8. vöri zvečer v gimnaziji: Dr. Glančnik: Obrtna higijena (Diapozitivi). Dne 23. ob 8. vöri zvečer pri Dittrichi: Desinfektor Ambrožič: Razkuževanje sobe (Film). Dne 24. ob 10 vöri Upravitej Hočevar in prof. Ščuka: Telesne vaje, v gimnaziji (Diapozit.) Ob 3. vöri v gimnaziji Dr. Gregorc: 17. junija 1928. NOV I N E 3. Trahom. Točijo brezalkoholne pijače na razstavnom prostori. Pri Dittrichi Vstopnina za občinstvo 4, 2, 1 Din. za šolarje 50. p. če se zadosta priglasi. Na gimnaziji brezplačano. — Vtoplenec. V pondelek zvečer je naznano g. gozdni paznik Bratina, da je ovarao v Müri poleg Kroga neznanoga vtoplerca. Drügi den so spravili vtoplenca na breg. Vtoplenec je že začao nikelko razpadati, na glavi je ne meo več vlasi, po obrazi se je teško dala določiti starost. Je okoli 25 do 40 let star moški, oblečeni v sivo dobro obleko s skoro ščista novov žutov obüteljov. Na srakici je meo zašitivi literi A T, pri sebi je drügo ne meo, kak edno malo ogledalo. Ali se je nesrečnik sam skončao, ali po nesreči spadno v vodo, ali pa je krivec pri tom što drügi, se ne moglo zvediti. Zakopali so ga v Krogi. — Tajnik S. L. S- g. Ferdinand Celec od 15. junija do 15. julija nede v Soboti. Zastopao ga bo v vsej zadevaj g. Franc Mataj. — 50 močni delavcov dobi delo i dober slüž, Zglasiti se je v posredovalnici dela v Soboti, poleg špitala. — Prva pomoč- Po toči oškodovane kraje v našoj krajini si je ogledno tüdi sam predsednik mariborskoga oblastnoga odbora dr. Leskovar. Kak prvo pomoč je nakazao včasi nato mariborski oblastni odbor pol vagona semenskoga prosa i eden vagon semenske hajdine. — Tombola »Martinišča« je preložena na dugši čas. Žrebanje de se vršilo pri ednoj slovesnoj priliki. Mogoče gda de vogelni kamen položeni ali pa gda de zavod blagoslavlani. To že naznanimo. Srečko pa se že dobijo gdešte- Edna košta samo 3 din. — Cezanjevci pri Ljutomeru. Za novo altarno preprogo v našoj župnoj cerkvi so naši vrli Amerikanci darovali vsoto Din 3160. Večinoma so iz Slovenske krajine. Prispevke je nabirao g. Martin Sobočan iz G. Kamenščaka, zdaj v Clevelandi. Pomagao njemi je g. Matjaš Kavas. Darovali so: po 10 dolarov: Martin Sobočan; po 2 dol.: Matjaš Kavaš, Matija Cimerman, Štefan Koren, Rok Embrus, Ivan Perša, Frank Rozman, Mihal Horvat, Štefan Ftijcar, Štefan Markolja; po 1 dol.: Štefan Šümen, Štefan Flijcar, Matija Kocet, Štefan Kolmanič, Štefan Šömen, Matija Kolarič, Štefan Adamič, Ivan Hozijan, Peter Kavaš, Jožef Zadravec, Matija Podgorelec, Štefan Zver, Štefan Nemec, Jožef Hozijan, Štefan Prša, Anton Kavaš, Jožef Zver, Matija Balažek, Vine Balažek, Štefan Boruvič, Štefan Koren, Mihal Boruvič, Frank Golinar, Blbž Klučarič, Štefan Vegič, Jurij Smolku, Martin Kavas; po 50 centov: Štefan Zadravec, Matija Les-jak, Štefan Franc, Viktor Kovač, Jožef Gjörköš, Matija Ttragar. Vsem darovalcem prisrčna hvala ! — Dári na Martinišče- Veleč, g. poslanec Klekl so pred par leti dali na brezobrestno posojilo 25.000 din. zdaj so pa to prepüstili kak dar; Pokojna Ana Kühar v Soboti so v teštamenti zapüstili 5000 din., štere je plačao sin g. Anton v Ižakovcih; N. N. Odranci 100. Jug Janoš Bakovci 80, Čiček Matjaš Krištanci 50, Titan Matjaš Bakovci 50, Žitek Cilka Rakičan 50, Slavič Fr. Bučečovci 40, Lukač Ana Bakovci 25, g. Ivan Jerič n. posl. 20, Pertoci Ivan Bakovci 10, Küharova Gradišče 35 belic. Vsem dobrotnikom Bog naj jezérno poplača. — Razkržje Vsi poznamo te lepi kraj. Leži na meji zelenoga Medžimurja prek od Sr. Bistrice. Že ozdaleč zapazimo visiki tören cerkvi sv. Ivana. To cerkev i vse njeno posestvo so na prošnjo zagrebškoga Škofa in vsega domačega lüdstva za zmerom sprejeli gospodje Salezijanci. Dva dühovnika se že pred Ivanovim proščenjom ta preselila i tam ostanete. Ne bo fara nego romarska cerkev, vendar do lüdje iz sosidnih vesnic tam meli redno slüžbo božjo. Gospodje do tüdi na drüge fare hodili pomagat kelko do mogli. Počasi se poleg cerkvi zozida zavod za dijake. Za vse dozdajšnje delo mata nájveč zaslüženja Pavel Kutnjak in g. Žuman. Od svojega sta dala za cerkev par plügov zemle. Bog naj blagoslovi to novo podjetje, posebno pa, da bi se kak najbole mogoče pomno-žllo število dnhovnih poklicov za Zagrebške Škofijo. — Ljutomer. Orlovsko drüštvo pcnovi v nedelo 24. junija krasno Zgodovinsko igro ..Žareče oglje” ob pol 4. popoldnevi, ne pa 17. junija, kak je to naznanjeno po plakataj. — Skrivnost, štera óčuva mla-dostno svežost do starosti, i nas oču-va ob pojave staranje, se nahaja samo v pravom gojenji tela i zdravja. Či ščete svoje lice očuvati, da bo mladostno sveže, da bo Vaša koža gibka, da bodo Vaši vlasjé bujni i zdravi, da bo celo telo Zdravo, da se rešite sunčeni peg i vsej izpüš-čajov kože, gojite si dnevno svoje telo: 1. Z Fellerovov močnov Elsa pomadov za rast vlasi, 2. Z Fellerov Elsa pomadov za čuvanje lica i kože, 3- z Fellerovov Elsa žaifov za zdravje i moč (liljasta, mlečna, gli-cerin, boraks katran, i Elsa žajfa za briti). — Za probo 2 lončiča edne, ali pa po en lončič od vsake Elsa pomado 38 Din. 5 kosov Elsažajfe za 52 Din, razpošila lekarnar Eugen V-Feller, Stubica Donja, Centrale 146 Hrvatska. — Odpis zemlarine za tiste, šterim je' vremenske nesreča vničila pole se dosegne na te način, Či se pošle v osmi dnevaj po tistom kak se je za škodo zaznalo posebno naznanilo davčnoj oblasti. V tom naznanili se morajo navesti vse parcele, štere so bile poškodovane i naznečiti kakši sad je bio vničeni. Najkesnej do 31. decembra pa trbej vložiti posebno prošnjo za odpis zemlarine. V toj prošnji morejo biti sledeči podatki: l.( Ves pridelek, kelko bi v rednom časi morala zemla roditi. 2. Kelko je zemla komaj po nesreči rodila. 3. Kelko je po tom zdaj menje pridelka. To prošnjo lehko vloži vsakši posebi ali pa za vse vküp župan občine. Či jo vloži vsakši posebi, mora vsakši posebi prošnjo kolkovati, či pa vloži župan za vse vküp, pa za vse vküp samo ednok kolknje. Posamezna županstva so dobila v tom pogledi podrobna navodila, ka bi si naj vsakši Pogledno- — D- Lendava. Uradne vöre pri davčnom uradi v Lendavi so določene v letnom časi to je od 1. junija 1928. do 1. sept. 1928. od 7 vöre zajtra i do pol 2 popoldnevi. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek »MASTELIN«. Za male peneze dobite i si priŠparate vnogo. Pakeci kotajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. — Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. — INKA Vinovica. Či čütite bolečine reumatizma, glavobola, zobobola, prehlad prsi, nosa, grla, želodca, Vzemite INKA. Glážek stane 10 Din. po pošti 3 glažki 45 Din., 6 glažov 70 Din. Dobi se v Lekarni pri sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi, v vsej lekarna) v bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — MAJALA creme, mást za obraz i roke vam ohrani mladost i zdrav, je. Minéjo pege, piščanci, razpokana i rdeča mesta. Lonček Din 12. MAJALA-žajfa za obraz Din 8. Dobi se v lekarni pri Sv. Trojici v Dolnjoj Lendavii vsej lekarnaj i bogši trgovinaj, v Slpv. Krajini. Trgovci popust. Tjedenske novine. — General Nobile od šteroga smo pisali, da je leto s posebnov zračnov ladjov iz Italije na severni tečaj, i je tam tüdi püsto iz zrakoplova taljansko zastavo i križ, šteroga so njemi darüvali sami sv. oča papa, je že duže ne dao nikšega glasa od sebe. Zdaj so pa po radiji, šteroga je pelao seov, dobili glas, da je živ, nego zgodila se njemi je velka nesreča. Hižice, štera je bila pritrjena na zračno ladjo se je odtrgala i so spadnoli Nobile z ništernimi lüdmi na plavajoče led. Tü so že vsi premenoli i majo premalo hrane. Drüge so pa vetrovi z zrakoplovom odnesli naprej sam ne ve kam. Prosi za živež i pomoč nego do zdaj se je ešče nikomi ne posrečilo priti do njega. Na Stadion! Konči ime Stadion je že znano v našoj krajini vsešerom gde so orlovska drüštva. Stadionske loterije s svojimi lepimi dobitki so znane že po celoj Sloveniji. Pa tüdi Stadion sam je v našoj državi do zdaj elini i prvi. To je velki okrogeo prostor, šteroga gradi poseben odbor i je namenjeni za velke prireditve shode i telovadne nastope. Nagrt za njega je napravo nam že poznani slavni arhitekt i profesor na univerzi v Ljubljani g. Josip Plečnik. Stadion se nahaja nikelko Odzvüna Ljubljane i je od tam krasen razgled na gorenjske planine i proti Triglavi. 1. julija se bo vršila na Stadioni edna najvekši Orlovski prireditev po bojni. Udeležijo se toga nastopa skoro vsi Orli i Orlice cele Slovenije, ravnotak hrvaški i češki Orli pošlejo svoje zastopnike za te dneve v Ljubljano. Poleg toga pa pride od vsej strani ešče na jezere drügi lüdi, ar bodo za te dneve meli vsi polovično vožnjo, šteri ščejo poglednoti te lepi i veličastni Orlovski nastop. Šteri so šli pred leti iz naše krajine v Ljubljano na Katoliški shod, nemrejo pozabiti lepot, štere so vidli tam. Nekaj podobnoga bo zdaj tam i priporočamo da se kem več naši lüdi udeleži toga tabora. S tov potjov obednim lehko tüdi obiščejo Bled, ali pa poromajo na Brezje. Pot do Ljubljane košta okoli 80 Din. ta pa nazaj. Domača politika. Opozicija poparjena. Po ostrom nastopi vlade proti Radiči i Pribičeviči, šteriva zdaj tvorita opozicijo v parlamenti, so tej nikelko mirnejši gratali. Zaprva so vladi na nikši način ne püstili, da bi delala v parlamenti, takši nemir so delali. Zdaj je pa vláda vsakšega poslanca, šteri je delao nemir izklüčila i či je ne Šteo iti iz parlamenta, so ga s pomočjov skupščinske straže vö vrgli. Potom so se pa že začnoli malo bojati. Radič, šteri je zavolo grdoga guča bio izklüčeni od 10 sej, je po dugom časi zdaj pa prišao v parlament ar je njegova kaštiga pretekle. Nego bio je že včasi prvi den po prestanoj kaštigi znova kaznovani zavolo svojega božnoga jezika. I takši človek zdaj naj goji hrvaško nezvučeno lüdstvo? Dijaško polje. Za počitnice. Tovariši, tovarišice! Šolsko leto je zopet za nami. Nastopa čas, ki se ga gotovo vsi veselimo, saj se oproščamo tesnih šolskih klopi. Postali smo zopet svobodni in prosti ! In ker smo se med šolskim letom res utrudili in duševno izčrpali, se hočemo med počitnicami na prijeten in pameten način zopet duševno in telesno odpomoči. Ni več daleč, ko se bomo zbrani od treh strani: iz Ljubljane, Maribora in Sobote po bratsko pozdravili in si krepko stisnili desnico. Nadalje si bomo jasno začrtali pot, po kateri hočemo neomajano hoditi, da dosežemo svoj cilj. Vsak bo pograbil za svoje delo, ki se ga bo lotil z veseljem. Da pa bomo počitnice čim bolj veselo in dijaško Preživeli, zato Vas Pozivljamo, da se udeležite vsi, brez izjeme v čim največjem številu dijaškoga sestanka v Soboti v začetku jul. Natančni datum se pravočasno naznani. S. K. A. D. „Zavednost”. Mali oglasi. K ODAJI 1 Metzel henger za žito 50 cm šürki, eden par kamnov, (beli šmergli) za vsakše fele mlenje, eden ščista novi cilinder, 3 zvünešnja i notranje kola. Več se Pozvedi pri FRANC HORVAT, Gornji Slaveči 48. Odaja na licitaciji. Znane restauracije blüzi kolodvora SLATINE RADENCI št. 33 z vsemi nepremičninami se vrši 26. junija 1928. ob pol 10. vöri pri okrajnom sodišči v Gornjoj Radgoni v sobi št. 1. Okusna dvorana, vrt, i njive, vse pripravno za vsakše podjetje i kak stavbišče, ar je na križišči glavni cest. Hiža v Švicarskom slogi z vsemi nepremičninami je sodno cenjena na 363.775 Din., najmenši ponüdek je 242.514 Din. Interesenti se pozivejo, da se udeležijo te odaje. GOSPODARSTVO. Kürnjek. Kürnjek, kde prenočüjejo kokoši, je lejko različno velki i v različni legaj. Kürnjek lejko stoji sam, ali je prislonjen na kakšo steno, ali pa v podstrešji od hlevov. Oni, šteri stoji sam na svojem Prostori, je navadno mrzeo, pozimi ga moramo obladati s slamo i kukariščem, da kokoši ne trpijo preveč mraza. Na kakšo steno postavleni kürnik je bokši od prvoga, ker je zavarovan od edne strani proti vetrovom i mrazi. Tretja vrsta to je tista štero mamo mi v Slovenskoj krajini je najbokša. Tü so kokoši zavarovane proti slabomi vremeni i v zimi pa proti mrazi, ker svinje odspodaj grejejo. Naj bo kürnjek napravleni tak ali ovak, skrbeti moramo prvič za zadostno toploto, (najmenye 4°—5° C.) Drügič pa, da se ta toplota ne spreminja na naglo. Naglo spreminjaoje toplote škodüje ešče bole kak mraz, ar se ko- 4. NOVINE 17. junija 1928. koši primejo razni betegi, štere je ja- ko žmetno ozdraviti. Vsikdar moramo paziti, da je kürnjek čisti. Spucati ga moramo konči vsaki mesec i na leto dvakrat ali trikrat z vapnom pomešano z lizolom ali arborinom pobeliti. Gnezde pa morejo biti ločene od kürnjeka, samo v bližini njega. Najbokše je, če je kürnjek obrnjeni proti jugi, ar kokoši rade majo toploto. Prekusnice. Do zdaj je ne znao. Eden Modrovič je šo mimo Križa i je vido na tabli napisano I. N. R. I. V sili je prečteo te litere i si zgučao sam pri sebi: »Bogme, da sam do zdaj ne znao, či je Jezuši Imri ime.« Či koga auto povozi. Nekši auto je z velkov hitrostjov vozo po cesti, samo ednok je pa prileto na ednoga človeka i ga povozo. Gospod v automobili se je prestrašo i velo šoferi naj ide poglednot koga je povozo. »Ne vredno«, odgovori Šofer. „Itak zvedimo v novinaj koga smo povozili.“ »Juj te Adam«, se je čemerila mlada gospodične poleg mladoga gospoda. »Zakaj je bio tak nori, da je vzeo od Eva tisto jaboko i pojo i zdaj moramo zavolo toga vsi trpeti“. „Zato ar je, bio kavalir. Dnesden tüdi kavalirji vse vzemejo, ka njim dame ponüdijo“ je mirno odgovoro mladi gospod. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski Šiling S Din., Vogrski pengö 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.18. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., žito 300—340 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., kukorica 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Živina: V Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4-5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: v Maribori: prasci od 5 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji savet 10 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. K odaji 47.000 prvovrstnoga cigla i funduš poleg cerkvi v KRIŽEVCI (Prekm). Več se Zvedi v velkoj gostilni. Odam stesan rušt 20 m. dugi i 6 met. šürki, 14 okovani brven po 5 m. duge i 3 cole debele. Cena se Zvedi pri MARIJI HAIS, Mala Nedelja. HALLO! GVÜŠNO! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni Vlog ma nad 1,500.000 Din., štere obrestuje po 8% do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si Spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. 'On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! Vabilo na redni občni zbor, Hranilnice i posojilnice, r. z. z n. z. v Črensovcih, ki se bo vršil dne 29. junija 1928. v staroj šoli, po velkoj božoj slüžbi ob frtao na dvanajsti. DNEVNI RED: 1.) Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2.) Poročilo načelstva i nadzor- stva. 3.) Odobritev računskega zaključka za 1927. Ieto. 4.) Slučajnosti. Če bi te občni zbor ob napovedanom časi ne bio sklepčen se vrši eno vöro sledi na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor ki sme ob vsakom števili navzočih sklepati. Ka je „Mastelin“? »Mastelin« je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. »Mastelin« vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranji organov. »Mastelin« utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile, bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. »Mastelin« Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. »Mastelin« dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din, Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. Mali oglasi. K ODAJI edna zidana hiža, ograd, sadovnjak, pol plüga domačega grünta pol plüga njive i gozdna i pašna pravica v D. LENDAVI v Kolodvorskoj cesti. Po-drobnejši podatki se zvedijo pri Henriki Milhofer št. 177. v D. Lendavi. BROD rabljeni, itak ešče v dobrom stanji se po ugodnoj ceni. oda. Pojasnila da BRODARSKI KONZORCIJ v Petanjci (Prekmurje). Naznanjam cenjenim starišom, šteri majo férmance, da prosim od ednoga para obleke za delo samo 40 Din. HAJNAL IGNAC, krojač (po indašnjem Pozvekov Naci) M. Sobota. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Kmečko posestvo obstoječe iz 28 plügov i to njiv, travnikov, sadonosnika, goric i gošče, stanovanjska i gospodarska poslopja novo zidana i s ciglom pokrita vse fal k odaji zavolo drüžinski razmer. Poizvedi se pri ANTON ŠUTJA, KAPELA, p. RADENCI. Naznanje se da, da je na prodaj v jako dobrem mestu v Štrigovskoj fari ene dobra in lepa hiša z celim gospodarskim poslopjem. K hiši spada okrog 20 oralov dobre oratje zemle, travniki, šume z stoječimi drevesi, velik sadovnjak i velik prostor za sajenje goric, vse to le v enem falati skupaj. Prodajajo se tudi isto tam konji, krave, svinje, plügi, brana, kola i vse gospodarska orodja. Proda se skupaj ali tudi posebej, kupci se lahko zglasijo za podrobnejše podatke vsaki dan pri ALBERT KODBA gostilničarju ŠTRIGOVA Medjimurje. To je tista prava žepna švicarska vöra štero zato najbole hvalijo, küpüjejo i drügim priporočajo, zato ka nájduže traja brez popravka, zato ka čas natančno kaže i spada k najbogšimi švicar kim vöram, či tüdi je tak jako fal. Št. 110. Žepna vöra, ankerovi stroji Remontoir-Roskopf za samo 49 Din. 60 p Št. 111. Ankerov stroj Remontoir Roskopf garantiran na 3 leta samo 69 Din. 20 p. št. 105. Prava švicarska budilnica (vekerca) zaneslivi Anker stroj garantiran na 3 leta samo 64 Din. 20 p. po povzetji, ali pa, da se penezi naprej pošljejo. Rizike nega! Ka se Vam ne vidi, to zamenimo, ali Vam pa peneze vrnemo. Po celom sveti poznane IKO vöre v zlati, srebri, nikli, v najlepši oblikah, vöre za na roko, lančeke prstani, bogata izbira priprávni darov i potrebni predmetov najdete v velkom ceniki s slikami, šteroga dobite brezplačno na zahtevo od Svetovne trgovine vör H. Suttner, LJUBLJANA št. 945. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Vaše telo rabi gojenje, da ostane Zdravo. Za pravo gojitev tela je dober že od nigdašnji časov pravi Fellerov lepodišeči »Elsafluid“ On pripela oslableno telo k novoj moči i svežosti, oživla živce i ajačove mišice i žile i dobro dene vsem delom tela. Ribanje i mazanje z Elsa- fluidom pospešuje obtok krvi i tak vzdrži telo vsigdar odporno za delo. Pranje z Elsafluidom okrepi trüdne oči, miši živci i lehša bolečine. V zvünešnjoj i notranjoj porabi da zaneslivo varstvo proti našasti, influenci, gripi. zgrablivi boleznim i prehladi. Razredčen v vodi je dober za pranje grla i vüst. Več 30 let je prilüblen zavolo vnogostranske zvünešnje i notranje vporabe, kak zaneslivo domače sredstvo i kozmetikum. Bogši je od Francuske vinovice. Zahtevajte v lekarnaj í trgovinaj tüdi v najmenši krajaj Fellerov pravi Elsailuid v poskusi glažkecaj po 6 Din in dvojni po 9 Din. ali specialni po 26 Din. Če ne dobite pravoga, naročite naravnost po pošti i Vam príde pri več vküp falej. Po pošti príde 9 pokusnl ali 6 dvojni ali 2 špecialni kantici 62 Din. 18 pokosi, 12 dvojni ali 4 Specialne 102 Din. 64 poknsni ali 36 dvojni ali 12 špecialni 250 Din. Naslov jasno napišite: Lekarnar EUGEN V. FELLER Stubica Donja Centrala 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.