30 LET GRADBENEGA PODJETJA BEŽIGRAD
Človek je na prvem mestu
Pred dobrlmi trldesetlml letl je Rajonski l|udski odbor II sprejel naslednjo odločbo: »Ustanovi se državno obrtno-storitveno po-djetje pod (irmo Remont II. Osnova in del obratnlh sredstev (zaloge materlala) se pranesejo \x osnovnfh smfatov Uprav« zgradb II, obratna sredstva v gotovlnl v znesku 100.000 dln pa da ustanovttelj.«
Novoustanovljeno podjetje je začelo svojo dejavnost - obnovo in vzdrževanje stano-vanjskih hiš v rajonskem Ijgdskem odboru II, Ljubljana-Šiška, z rabljenim tovornjakom in tremi odsluženimi mešalci. Poleg slabe opremljenosli so mladi kolektiv pestile tudi kadrovske težave, napačne organizacijske in poslovne usmeritve pa so Remont II prignale na rob propada.
Pisalo se je leto 1956. Občinska skupščina je sklenila, da izvrši sanacijo, podjetje pa se je preimenovalo v Gradbeno podjetje Beži-grad Vse-je bilo treba začeti znova. Tudi kadri so uhajali, ostalo je le nekaj najzvestej-ših sodelavcev. med katerimi jih je nekaj Se danes na svojih delovnih mestih.
V tistih časih, ko je najbolj Škripalo, se je dogajalo. da je moral stati tudi edini kamion, ker ni bilo denarja za gorivo, odklapljali so jim telefon, ker niso mogli poravnati računov za PTT. Material so vozili celo s kolesi ali mopedi, delavci so stanovali v nemogočih razmerah. po šestnajst v eni sobi barake, na pogradih, brez kurjave v zimskem času. Kakšnega družbenega standarda si ni bilo mogoče niti v sanjah zamisliti, vrh tega pa tudi pravega dela niso imeli. Toda trdovratno so vztrajali vse do leta 1960, ko se jim je le obrnilo na bolje.
Največ zaslug za izboljšanje položaja in stanja je imela prav svojevrstna in samorast-niška poslovna odločitev, na katero so še danes izredno ponosni. OdloČili so se za specializacijo na adaptacije, rekonstrukcije m vzdrževalna dela industrijskih, poslovnih pa tudi stanovanjskih objektov. V času, ko se je gradbeništvo začelo oziratl po velikih po-slih, po zidavah naselij, stanovanjskih so-sesk tn industrijskih objektov, so se pri GP Bežigrad zavestno odločili drugače. Prevze-mati so začeli tovarniške režijske gradbene skupine, ki niso bile reniabilne in se obveza-li, da bodo prevzeli vsa zidarska in vzdrževal-na dela. Takral so bile razmere namreČtakš-ne, da skoraj ni bilo večje tovarne ali indu-strijskega objekta, kjer ne bi imeli svojih zidarjev in drugih obrtnikov, zaposienih prav na vzdrževanju ali manjših adaptacijskih ter rekonstrukcijskih delih. Prav takšno drob-njakarstvo se je začelo industriji otepatt kot nerentabilno in tu so vskočili Ijudje iz GP Bežigrad. To je bila njihova edinstvena prili-ka, ki so jo pograbili z obema rokama in se je izkazala kot poslovno nenavadno uspešna, saj jih je od beraške palice popeljala do današnje organizacije združenega dela z najvišjim dobodkom na zaposlenega v grad-beniStvu  Njihova deviza so bile - in so še -
kvaliteta, solidnost in pripravljenost prijeti za delo na petek ali svetek. podnevi ali ponoči.
DANES JE VSE DRUGAČE
Po tridesetih letih nfhtie m foi moget več
prepoznati nekdanjega uboŽnega Remonta II. Gradbeno podjeije Bežigrad se je spreme-nilo v organizacijsko, tehniČno in samou-pravno visoko razvito delovno organizacijo z velikim ugledom med investitorji in poslov-nimi prijatelji. Poleg uspešnih postovnih od-ločitev gre nemalo zaslug za današnji uspeh pripisati pravilni samoupravni organizirano-sti. V letu 1978 so imeli v gradbeni operativi tri temeljne organizacije združenega dela enake dejavnosti. Delavci so se takrat odlo-čili za združitev v eno tozd z nazivom Grad-bena operattva, delavci tozd Servisne dejav-nostt pa so izpopolnili notranjo organizacijo
po strokovnih dejavnostih. Vse zaradi poe-nostavitve. racionalizacije in boljše samo-upravne organiziranosti.
Tako  imajo  danes v GP Bežigrad tozd Gradbena operativa, tozd Servisne dejavno-sti in delovno skupnost skupnih služb, kjer je najmanj zaposlenih. Mojstri za vse
Tozd Gradbena operativa je povsem uspo-sobljena" opravljati gradbeno dejavnost pri adaptacijah, rekonstrukcijah, vzdrževanju in nizkih gradnjah vnajtežjih pogojih, vvsakem Času. Operativna moč gradbene dejavnosti je glede na posebno naravo dela, ki jo imajo, zaupana detovodjem, ki morajo biti praktič-no mojstri za vse. saj nadzirajo čez deset gradbišč hkrati, sodelujejo z inveslitorjem. planirajo delo, skrbijo za dovoz materiala, vodijo svojo skupino delavcev, kjer morajo igrati vlogo koordinatorja, svetovalca, men-torja in skrbeti za družbeni standard svoje skupine. S tem seznam zadolžitev delovodje še nikakor nl zaključen...
Tozd Servisne dejavnosti je opremljena z vsem, kar delavci na gradbiščih ali delovi-ščih potrebujejo: Z rovokopači, kamioni, .kompresorji - skratka celotno gradbeno me-hanizacijo. Vrh lega pa imajo v tej tozd tudi betonarno z najsodobnejšim elektronskim krmiljenjem, maltarno, železokrivnico, mi-zarsko, tesarsko. ključavničarsko in meha-
nično delavnico, velika moderna skladišča, obširen avtopark in še bi lahko naštevali. Poudarek te temeljne organizacije združe-nega dela je na pravočasni oskrbi gradbene operative z vsem, kar je potrebno za hitro in nemoteno deto. Gre za ustvar}a.n|e grmdbeni-Ških polizdelkov, od betona, matte, afmatur pa do apna. Lahko še dodamo, da polizdelki niso namenjeni zgolj njihovi gradbeni opera-tivi. Prav radi jih prodajajo tudi drugim grad-benim organizacijam in občanom.
V delovni skupnosti skupnih služb oprav-Ijajo vse gospodarsko-finančne ter knjigo-vodske zadeve. Njihov ponos je vsekakor eleklronska obdelava podatkov, ki da tudi mesečno analizo poslovanja. Mimo tega se v delovni skupnosti ukvarjajo z vsemi polreb-nimi administrativnimi deli, skrbijo za ka-drovsko politiko. bedijo nad zakonodajo, skrbijo za SLO in družbeno samozaščito ter
ostalimi zadevami, ki so značilne za katero-koli drugo skupno službo. Posebna pozor-nost ja namenjena strokovnemu varstvu pri delu.
Nova organiziranost je narekovala tudi no-vo oblikovanje pri opravljanju poslovodnih funkcij. V tozd, kjer so bili prej individualni poslovodni organi, so oblikovali kolegijske poslovodne organe. na ravni delovne orga-nizacije pa so se odločili za individualni po-slovodni organ. Na ravnidelovne organizaci-je so oblikovali odbor za koordinacijo dela, katerega naloga je usklajevanje dela med temeljnima organizacijama. Odbor s svojimi rednimi tedenskimi posegi odločilno pripo-more k odstranjevanju morebitnih motenj in skrbi za pravočasno izvajanje nalog.
Za vso moderno mehanizacijo, na vsakem delovišču in gradbišču stoji seveda delavec - človek, ki so mu v GP Bežigrad od začetka posvečali izredno veliko skrb. Zelo težki de-lovni pogoji, pa poseben način dela so nare-kovali, da je družbeni standard tista temeljna prvina, brez katerega bi bili uspehi takore-koč nemogoči. Svojim Ijudem so uredili po-goje bivanja, počitka, organizirane prehra-ne, reševanja stanovanjskih vprašanj, razve-dnla, kulture, športa in rekreacije.
Med drugim imajo zgledno urejen samski dom s 145 ležišči. kjer je vse urejeno za kar najudobnejše bivanje in življenje. Ne manjka
čitalnica, ne manjkajo števiine kopalnice s stalno toplo vodo, ne manjka zgledno ureje-na jedilnica... Kultume prereditve v domu so zelo Stevrlne in kar je pogiavitno, v krat-kem bo začel poleg sedani^of^amaoii^, nov, *fe tepse \n boije opremlleH!1 ll "'  ""
Vendar delavci v domu več ali manj živijo le začasno. Slejkoprej jim omogočijo svojo streho nad glavo. Tako so že zrasla naselja vrstnih hišic v Zajčji Dobravi, na Vrhovcih, v Notranjih Goricah. Trudijo se, da delavcem omogočijo čim cenejšo gradnjo in jih ra-zbremenijo poti ter dodatnih stroškov pri iskanju zemljiŠČ, pripravi načrtov in potreb-ne dokumentacije
FLUKTUACUE NE POZNAJO
Delavec, ki se enkrat trdno zasidra v GP Bežigrad, ga zlepa ne zapusti. Eden od ra-zlogov za izredno majhno fluktacijo je tudi ta da je mnogo delavcev odraščalo skupaj s podjetjem; od nekvalificiranega začetnika do delovodje in naprej. Tudi sistem notranje-ga izobraževanja ter rzpopolnjevanja je tak-šen, da lahko vsakdo opravlja delo in se izuči za poklic, ki mu najbolj odgovarja. In pravv tem je še ena posebnost letošnjega jubilan-ta: v GP Bežigrad so trdno sklenili, da bodo še naprej gojili učenie in tradicijo obrti, ki dandanes izumirajo. Se naprej se bodo nji-hovi fantje učili za kovače, pečarje, krovce...
Sredi mediteranske eksotike v Luciji pri Portorožu so že leta 1974 zgradili počitniško neselje z dvanajstimi hišicami, kjer lahko v vsaki letuje šestčlanska družina za malo de-narja. Prostori so urejeni tako, da imajo udobne terase, možnost za pripravo hrane in vse kar sodi zraven. Pofeg hišic v Luciji so v Rovinju postavili štiri prikolice, prav v tem mesecu pa so začeli s pripravljalnimi deli na počitniškem domu v Gozdu Martuljku. če k temu dodamo še izredno živahno športno in kulturno dejavnot, ki jo gojijo skupaj z vojaki \z vojašnice Ljuba šercerja, bi bila podoba o njihovem družbenem standardu zaokrožena.
Vse to seveda ne bi bi!o mogoče, če v GP Bežigrad ne bi bilo marljivega dela družbe-nopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu, toplih medsebojnih človeških od-nosov in bratske povezave med pripadniki razlifinih narodov in narodnosti. katerim pri-padajo delavci.  .
Ob koncu pa ie to: Potrebe naie družbe po gradbenih storitvah, kakrine opravlja GP Bežtgrad so vse večje. Prav enako je v zamejstvu. To ie enkrat potrjuje pravilnost poslovnlh odločftev pred dvajsetlmi leti. Za prlhodnost se jim nikakor ni bati, kajtt pro-blem storrtvenih dejavnostf v gradbeniitvu postaja vse bolj pereč, vrh tega pa se tudi v stanovanjskem skladu kažejo vse večje po-trebe po obiirnejših adaptacfjah in popra-vlflh. In prav tu so Bežigrajčanl nenado-mestljivi.