Šteo.275 9 LjuDijani. v petek, dne 30 novembra 1906. Leto xxxiu. Velja po pošti: la celo leto naprej K261 — ta pol leta „ „ 13'— m Mit leta „ „ 6 50 <3 cn mesec f, h 2-20 V upravništvu: aa četo leto naprej K 20'— u pol leta „ » IG' — ta fetrt leta „ „ 5-— n «n mesec ,, >, 170 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. LOVENEC l rt se rs li: Enostop. petitvrsta (72 mm): za etiluai .... 13 h za dvakrat .... 11 „ ia trikrat . . . 9 „ ia J«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane tnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri vtikratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6 uri popoldne. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?«z _ dvorISfe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraiajo; nefranklrana pisma st ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list zu slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprtjtma naročnino, Inserate In reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188. Čeiko vprašanje. D u n a j, 29 nov. Morda bi bilo bolje, da včeraj ni govori) baron Beck. Hotel je blagoslavljati, miriti, a ie proklinjal in le še bolj razburil duhove. Navzlic temu pa podpišemo njegovo izjavo, osobito pa besede glede na preporno češko vprašanje. Volivni preosnovi je pretila največja nevarnost tudi prav tedaj, ko je bila v odseku v razpravi razdelitev 130 mandatov med Cehe in Nernce. V zadnjem poročilu sem pcjasnil, da dobe po odsekovem sklepu Cehi 75 in Nemci na Češkem 55 mandatov Za ta predlog so razun Cehov glasovali vsi slovanski, italijanski in nekateri nemški poslanci, sploh one stranke, ki so iz nevarne situacije hotele rešiti volivno preosnovo. To se sicer ni zgodilo v dogovoru s češkimi poslanci, pač pa v opravičeni nadi, da poljski in jugoslovanski poslanci ne rušijo slovanske solidarnosti. Tedaj niti Nemci niti Cehi niso izvaiali nobenih posledic, čeravno sta bila odklonjena Kramarev in Pergeltov predlog. Toda intri-gantje ne mirujejo. In teli ie mnogo. Eni huj-skajo, ker hočejo pokopati volivno preosnovo. Drugi rujejo proti Mladočchom in njihovim voditeljem, češ, da so izdali narod. Tako je to vprašanje v zadnjem trenotku postalo kritično, naravnost nevarno za vso volivno preosnovo. Osobito neugodne volitve na Moravskem so prisilile Mladočehe. da odločneje nastopijo v zbornici. Nočemo preiskavati, ali so puške nabasane z ostrim strelivom ali le. samo s smodnikom, istina je, da se je danes poostrila situacija. Mladočehi zahtevajo, da dobe Cehi na Češkem tri mandate več, torej 78, a Nemci le 55. Ravno nasprotno pa zahteva dr. Pergelt z ožjimi tovariši. Ako bi obveljal Kramarev predlog, morala bi vsa volivna reforma nazaj v odsek in s tem bi bila vsaj za to zasedanje pokopana. Isto bi se seveda zgodilo, ko bi obveljal Pergeltov predlog. Kaj torej naj stori »Slovanska zveza«? O tem vprašanju se je »Slovanska zveza« danes posvetovala skoraj dve uri. Soglasen sklep je bil, da iz navedenih razlogov klub ne more glasovati za Kramarev predlog, ker bi v nevarnost spravil volivno preosnovo sploh in ker češki poslanci sami tega brezpogojno ne zahtevajo od jugoslovanskih poslancev. Obveljal pa je sklep, da klub glasuje za odsekov sklep, torej proti Kramarevemu predlogu s pogojem, da tudi proti Pergelto-vernu predlogu glasujejo oni Nemci, ki so v odseku glasovali za posredovalni Lockerjev predlog. Klub je tudi sklenil, da ta svoj sklep utemelji v zbornici v obliki stvarnega popravka na očitanja poslanca Choca. To se je tudi zgodilo. V zbornici je bilo danes sploh malo poslancev. Mnogi so bili odsotni pri današnjih volitvah na Moravskem, mnogi pa so v klubih razpravljali o vprašanju, kako naj sc opere kožuh, da ne bi bil moker. Namen je bil že včeraj, da se danes nc glasuje, marveč jutri. Zato so govorniki le čas ubijali, in sicer Kutscher, Fink, dr. Baxa in Boheim. Živah- nejši so bili zopet stvarni popravki. Oglasili so se dr. Sobotka, dr. Schreiner, Lindner, Fresl, Kittel ter po dvakrat tudi »Sternbergov klub« grof Sternbcrg in Holansky. Kako stvarni so popravki n. pr. grofa Sternberga, kaže dejstvo, da je zaklical, ko so se smejali socialni demokratje: »Popravljam stvar- no. da se socialni demokratje smejejo.« (Mučeč smeh.) Poslanec Holansky je popravljal v češkem jeziku tako dolgo, da mu je predsednik odtegnil besedo. Ker le še ni nehal kvasiti, pretrgal ie predsednik sejo za deset minut. Izjava »Slovanska zveze«. Jeziček na tehtnici jc bila v tej seji »Slovanska zveza«. Z napeto nestrpnostjo čakala je vsa zbornica izida klubovega posvetovanja naših poslancev, zlasti ker se Poljaki niso hoteli vezati preje, nego izvedo naše sklepe. Ob dveh popoldne, med zborniško sejo, stopili so skupaj naši zastopniki. Resna njih razprava veljala je glasovanju o Kramafevem predlogu, oziroma njegovi utemeljitvi. Ko so se naši poslanci po dveurnem razmotrivanju celega položaja, katero je dovedlo do večinoma soglasnih sklepov, vračali v zbornico, bili so mahoma obkoljeni od radovednih tovarišev najrazličnejših strank, kateri so hoteli izvedeti, na kojo stran je padla kocka in kako se je odločil jugoslovanski klub. Sklenili smo, kakor reččno, udeležiti se debate s posebno izjavo v obliki stvarnega popravka. Izjava je bila dogovorjena v ožjem odseku, potem odobrena od klubove parlamentarne komisije. Oddati jo v zbornici je bila častna naloga, poverjena simpatičnemu predsedniku dalmatinskega sabora dr. Ivčeviču. Ko se seja zopet otvori, še ni odnehal Holansky od svoje otročje bedastoče in tra- jalo je dalje časa, predno je Ivčevič mogel oddati imenom »Slovanske zveze« izjavo: Poslanec Choc in grof Steniberg sta v svojih govorih vso odgovornost za glasovanje naših zastopnikov v odseku dne 21. julija zavračala na mladočeške poslance. Naš klub je sklenil soglasno, da z vso odločnostjo zavrnemo to podtikanje. Glasovali smo v odseku za volivno preosnovo po svojem prepričanju, po treznem premisleku, pač pa s težkim srcem, imajoč pred očmi tedanjo situacijo in dobro vedoč, da drugače onemogočimo volivno preosnovo. Zato pa tudi sami nosimo vso odgovornost in protestujetno najodločneje, da se drugim naklada odgovornost. Ako pa se trdi, da je bilo tedanje glasovanje sad kakega kompromisa, bil jc ta kompromis storjen molče med onimi strankami, ki •so glasovale za predloženi nasvet Lockerjev. In kar se tiče nas Jugoslovanov, smo glasovali za posredovalni predlog še posebe v dogovoru s prijateljskim poljskim klubom. Kakor dne 21. julija, nas tudi danes silijo politični razlogi, da glasujemo proti vsem manjšinskim predlogom glede porazdelitve mandatov med Cehi in Nemci. Zato glasujemo, če tudi z jako težkim srcem, proti predlogu dr. Kramara. Izjavo ic zbornica z napeto pozornostjo poslušala. Večkrat je govornika prekinilo glasno pritrjevanje in opetovani klici: Cujte, čujte! poslanca dr. Kramara in njegovih pristašev. Najugodnejši vtis je napravila osobito javna izpoved našega govornika, da glasovanje v seji volivnega odseka z dne 21. julija, ko so poslanci drugih dežel preglasovali zastopnike obeh narodnosti iz kraljevstva češkega, nikakor ni bilo dogovorjeno s Krama-fem in mladočeškimi poslaci, temveč izviralo jc zgolj iz teh nagibov, ker prijatelji volivne preosnove niso marali radi češkega nasprotja strmoglaviti celega napornega dela vol. preosnove. * * * Nato dr. Kramarev sklepni govor. Odkrito priznavamo, da slovečcga govornika mladočeškega kluba še nikoli nismo čuli govoriti tako sijajno. Toplo se je v svojem govoru zahvaljeval dr. Ivčeviču in »Slovanski zvezi« za lojalno, povsem istinito izjavo, katera je raztrgala gosto mrežo laži in obrekovanj, s kojimi nekatere nasprotne češke stranke izkušajo njega in njegove somišljenike spraviti ob dobro ime med češkim narodom. Sijajno je polemiziral proti šovinizmu nemških sodeželanov ter globok vtis napravil je s svečano izjavo, da se celo propadajoče stranke kruto varajo, ako izkušajo oslabelo popularnost podpirati s hlinjenim narodnim radikalizmom. Po Kramafevem govoru, od cele zbornice poslušanem s skrajno pozornostjo, odjen-jalo je zopet zanimanje za razpravo in tudi vsenemški dr. Hercel iz Zatca ga ni mogel zopet oživiti, navzlic temu, da je s stentornim glasom zopet ponavljal svoje »buršovske« ti-rade. Glasovanje se je odložilo na jutrišnjo sejo. Njegov izid pa je že gotov po današnjih sklepih »Slovanske zveze«: toliko jc gotovo, da se volivna reforma ne razbije na češkem vprašanju. * * * Odsek za volivno reformo. Odsek za volivno reformo se je 29. t. m. sešel, da se v podrobnostni razpravi posvetuje o sklepih pododseka glede na varstvo volivne svobode. Kaiser je predlagal, naj se k § 3. dodene, da je kaznjivo napajanje volivcev z namenom, podkupiti jih. Justični minister Klein je izjavil, da te posebne določbe ni potreba, ker od pododseka sklenjena postava vključuje pod besedo »premoženjski dobiček« tudi pogoščevanje volivcev z jedjo in pijačo, da se jih podkupi. Odsek je sprejel § 3., kakor ga je predlagal pododsek. Zo šosfiSnlčorls. Udeležba je bila izredno velika na včerajšnjem izrednem občnem zboru »Zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganje-točnikov in izkuharjev.« Dokazuje pa ta velika udeležba, da ic zacvela stanovska zavest združevanja med ljubljanskimi gostilničarji. In tudi vztrajali so na shodu, kar .ie vredno hvale, dasi je obsegal spored celih deset velevažnih, po zadružnem odboru dobro pripravljenih in obdelanih točk. Zborovanje je otvoril »Zadružni« načelnik Tosti. Naglaša. da ga veseli, ker je shod dobro obiskan, kar kaže, da razumejo gostilničarji, da si morajo pomagati le sami. Gostilniški obrt ječi pod pritiskom vlade, policije, finance. Predstavi zastopnika obrtne oblasti Jančigaja in zadru-nega inštruktorja dr. Bloudeka. Odobri se zapisnik zadnjega občnega zbora. Ureditev cen jedil in pijač. Poroča Frie Novak. Po sklepu deželnega zbora imamo na pivo za hI 2 K deželne doklade. Podražuje se vse: meso, sveče, sol, krojači, čevljarji. Zdaj niso za pivo enotne cene. Predlaga, naj se določi vrčku piva cena z 11, kozarcu s 7 krajcarji. Glede na jedila ni mogoče določiti enakih cen, kakor tudi ne pri vinu. Trontcl: Mali gostilničarji prodajajo po 10 kr. vrček, veliki pa tako že po II. Pivo stane hI od 15 do lb gl. in dražje. Naredimo: krugelca enajst, pa je fertik. Zaje: Pivo se toči po oni ceni, kakor pred 20 leti. Gostilničar sem že (i let in vedno točim vrček po II kr. Dachs pravi, da bo povišanje cen pivu v pomoč nižjemu stanu, da lahko pritiskajo na izboljšanje plač. Tisti magnatje imajo že svoj šampanjec, ti nas nič ne brigajo. Zastopnik magistratov pravi, da bi z določitvijo cene pivu zadruga prekoračila svoje delovanje. Ne ura »Beneški trgom" na slovenskem odru. Prvi dramatični pesnik sveta, William Shakespeare (izg. Šekspir) ni neznan slovenskemu gledališkemu občinstvu. Njegov »Otel-lo«, »Hamlet« ter »Romeo in Julija« so dosegli na našem odru častne vspehe. Včeraj smo videli nanovo »Beneškega trgovca«. Spuščati sc v podrobno analizo dramatične pesnitve velikana Shakespeara bi ne bilo le smelost, ampak smešno. Ob roki nemške izdaje (E. W. Schmidt, Biihnenbearbeitung von »Der Kauftnann von Venedig, ein M ii r-c h e n — —«) si dovolimo nekaj opazk. Imenovani Schmidt piše v uvodu, zakaj nazivljc v svoii prireditvi delo »pravljica«, medtem ko ga jc Shakespeare naslovil veseloigra. Pravi, da se jc šlo v prvi vrsti za Žida Shyloka, ki mu je bila v angleščini prvotno določena komična vloga, ker Angležem jttdje niti znani niso bili. Na Nemce jc vloga Shyloka naredila drug vtis: dobila je resen značaj in takega smo videli Žida tudi mi včeraj. Cemu je imenoval Schmidt svojo prireditev pravljico. opravičuje v uvodu k imenovanemu delu, a nam se njegov naslov ne zdi docela umesten. Celo dejanje temelji na realistični podlagi, toraj je popolnoma pravilno, če mi nazivljemo delo: igrokaz, ki ima tvoriti nekak prehod med veseloigro in dramo. Več se nam o »Beneškem trgovcu« ne zdi potrebno omenjati, kar se tiče dela samega. Govoriti nam je toraj le o vpri-zoritvi na našem odru. Odkrito povedano: nismo bili baš navdušeni, ko smo čitali vest, da se hoče vpri-zoriti ta igrokaz. Do tega nas je dovedlo prepričanje, da v sceničnem oziru niti približno ni mogoče izvesti tega, kar zahteva tehnika za velike odre. Mi nimamo niti prostora, tem manje pa rekvizit, ki so v primeri s tem, kar se zahteva v igri, naravnost be-raške. V svoje zadoščenje moramo konstatirati, da se je igra mutatis mutandis — za naše razmere dokaj ugodno vprizorila. Več sc pačili dalo storiti, saj so itak morali odpasti celi iu lepi prizori, ker ni mogoče obvladati tehničnih zaprek v sccničnih izpremembah. Razven četrtega dejanja se je situacija ostalih slik približno posrečila; toda sodna dvorana mora dobiti pri repnzi drugo lice. Zlasti jc prišel sHai mogočnega doža in pa senatorjev (v umazanih krvniških plaščih! !) do žalostne veljave. Estrada s sedeži za odvetnika in pisarja sodi pod ono za doža in senatorje. Primerno grupirano bi napravilo boljši vtis. ker bi bila potem vsa pozornost koncentrirana na celoto. Sicer pa priznamo trud g. režiserja Taborskega ter ga vemo tudi ceniti. Preostaja nam še ocena igralskega osobja. Soditi nam je po tem, kar se m o r e, ne kar se m o r a. S tega stališča samo presojamo, zato lahko rečemo, da je bila igra dobra ter dosegla prav časten vspeh. Uvaževati moramo, da ritmično pisana vloga provzroča igralcu mnogo več preglavic kot fraza. Prvi pogoj, da se vloga dobro memorira, je bil izpolnjen pri vseh: šlo je gladko. Da so seveda interpreti manjših epizodnih vlog govorili svoje vloge nekako tako, kot bi jih čitali iz kakega berila četrtega razreda ljudskih šol, tega jim ne moremo zameriti. Kje pa naj vzamemo dobro izšolano komparzerijo? Kaj druzega pa so igralci glavnih vlog. Da jc g. Dragutinovič temperamenten igralec, to smo vedeli. V vlogi Žida Shy-loka pa je celo nadkrilil naše dobro mnenje. V venec svojih dobrih vlog zasluži za včerajšnjo igro najlepši lovorjev list. Na marsikaterem večjem odru bi dosegel s tako igro vspeh. Izborcn v maski in kretanju, pogodil .ie karakteristiko v vsakem oziru, osobito pa v četrtem dejanju pred sodnim dvorom. (Sodni dvor ironija!) Cinizem in osvetoželjnost nam ie predočil v tako naravni igri, da mu moramo Ie čestitati. Prehod iz krutosti v zahtevi, da naj se mu odloči funt mesa beneškega trgovca, v zahtevo, naj se mu vrne vsaj kapital in naposled v prošnjo, naj se mu pusti življenski pogoj, izvršil je tako izborno financirano, da ni bolje mogel. Naslovna vloga trgovca Antonia je bila v rokah g. D a n i I a. Igral je z vnemo in primernim dostojanstvom, ter dosegel prav dober vspeh, tako da zasluži izrečnega priznanja. O dvojici gg. Taborski h ni treba izgubljati mnogo besed. Saj moramo izreči le hvalo, ki jo posebej za vlogo odvetnika v polni meri zasluži gospa Taborska. Dve vlogi jc moral rešiti g. Boleška. Ona Lanzelota, židovskega sluge, se mu je mnogo bolje posrečila, kot aragonskega kraljeviča. V prvi je s svojo živahnostjo, ki pa ni bila pretirana, vzbudil precejšno pozornost in jo absolviral vrlo povoljno. Pri kraljeviču pa sc jc dal nekoliko zapeljati v monotonost. Za dvoje tako nasprotujočih si vlog v eni igri. strinja se, da bi posegla zadruga v to stvar. Dachs sodi, da je povišanje cene pivu ie prosta volja. Ložar pravi, da bi to bila nekaka častna zaveza med člani zadruge. T os t i: Milijonarji in pa ljubljanski mesarji seveda smejo določati cene, kakor hočejo. Kaj je bolj potrebno, meso, ki je živilo, ali pivo, ki je luksus. Kar smejo drugi, ljubljanski mesarji, smejo tudi gostilničarji. Brgant priporoča, da se zavežejo vsi proste volje za zvišanje. In kdor se ne bo držal, pa plačaj iz proste volje pet kron v mojstrsko bolniško blagajno. Sklene se, da obveljajo po 1. januarju sploh po vseh ljubljanskih gostilnah cene pivu za vrček 11, za čašo pa 7 krajcarjev. Prodaja smodk po gosflnah. ti lede na prodajo smodk in svaičic poroča Dachs. Vložili smo prošnjo na finančno ministrstvo glede na dovoljenje proviz.je za prodajo smodk in svaičic. Dobili pa nismo nobenega odgovora. Mislim, da ne bomo čakali na njihovo milost, kdaj nam odgovore. Ustavimo s 1. januarjem prihodnjega leta prodajo sinod iu svaičic toliko časa, dokler nam ne dovoli erar dobička. Vsak gostilničar mora plačati za pravico prodaje 5 kron. Ima pa le škodo in sitnosti po prodaji. - Zaje pravi, da vlada umazano varčuje pri svojem delav stvu. In tlačanili naj bi še gostilničarji. Tron-telj drastično opisuje, da pride ob nedeljah kak šušterski lerpob, pa zahteva za 5 krajcarjev šport. Sklene se, da ustavijo gostilničarji s I. januarjem 1907 prodajo smodk jn svaičic toliko časa, da da država gostilničarjem provizijo. Povišana sprejeinnina. Trontelj predlaga, naj se izpremeni paragraf 4. zadružnih pravil tako, da se povišajo sprejemnine od 10 na 100 kron. Povsod so višje sprejemnine. Zadružni inštruktor dr. Bloudek govori za zvišanje. To zvišanje bi pa kazalo urediti tako, da se omeji ž njim umazana barantija z koncesijami. Ne pozna mesta, kjer bi se zaradi barantije z gostilniškimi koncesijami toliko pritoževali, kakor se to godi v Ljubljani. Nasvetuje, naj bi plačevali pravi krčmarji 100, barantači in zaupniki pa 150 kron vstopnine. — Tosti pravi, da se godi pri barantanju s koncesijami švin-del, da ga je težko zaslediti. Sprejme se, da se določi sprejemnimi s 100 kronami. Zastopnik obrtne oblasti Jančigaj omenja nekaj formalnosti in pravi, da izkuharji nimajo piavice do žganjetočov. Razprave so se še udeležili Dachs, Pogačnik in Novak. Policijska ura. Poroča Tosti, zato predseduje med tem podnačelnik Dachs. Gostilničarji so imeli iz kulantnosti od nekdaj že prostih nekaj nočij, ne da bi plačali takso, in sicer sveti večer in Silvestrov večer. Vsako leto se je podala deputacija zadruge k županu ali li kakemu njegovemu namestniku. Lani je bila pa deputacija pri dr. Zamiku štirinajst dni prej. Kar naenkrat smo izvedeli, da je vsa stvar pri vladi. In na pred Sveti večer so pa policaji letali jh) vseh gostilnah, da ne sme biti odprto čez polnoči. Brzojavil je ministrstvu, a odgovor je došel še le čez tri mesece, češ. da jc to stvar vlade in magistrata. Ce se agi-tira, naj bo odprto celo noč, kadar pridejo »Sokoli« v Ljubljano, naj bi bilo prosto tudi, kadar gostilničarji kaj zaslužijo. Govori tudi o licencah in predlaga, naj bi uvedli takozvane kupone po 1 krono za pol ure, ki bi jih lahko dali policaji. Vladi naj se predloži prošnja za proste noči na Sv. in Silvestrov večer. Medklic: Zapaj pa ne na pustni? Dachs: Zato, ker je po polnoči pe-pelnica. Medklic: Kaj pa »Narodni dom«? Dachs: Imajo druge pravice. Jančigaj: Tega bi ne smeli, je žaljivo. Dachs: Nisem žalil nobenega. Medklic: Seveda, za »Narodni dom« se gre, zato pa dela sitnosti. Prvi kranjski gostilničarski shod. Poroča Zaje- ki obrazloži pomen shoda vseh kranjskih gostilničarjev. Potrebno je, da narašča tudi med gostilničarji po deželi zanimanje za stanovske koristi. Osobito in pred vsem je pa potrebna zadruga gostilničarjev je treba korenite izobrazbe. Kratko vlogo starega Gobba je rešil dobro g. V e r o v š e k. Kot kraljevič maroški pokazal je g. Ba r-j a k t a r o v i č mnogo živahnosti, tako da mu ne moremo oporekati ničesar. Videlo se jc in dokazal je, da ima v sebi igralske sposobnosti, s katerimi pa pride le včasih na dan. — Prav zadovoljni smo pa tudi z gg. N u č i č e m in B u k š e k o m. Zlasti kaže poleg prvega lep napredek tudi g. Bukšek, ki je dokazal sposobnost za večje vloge ter obeta postati prav vporabna moč. Lepa Židinja in prav dobra v vlogi Shi-lokove hčere Jessike je bila gdč. Noskova, ljubka Nerissa, družabnica Porzic pa gospa B a r j a k t a r o v i č e v a. Gosp. B e t e 11 o je storil, kar se je pač dalo storiti. Da bi bilo pri klasičnih dramah gledališče polno, tega od našega gledališkega občinstva, koje predobro poznamo, niti ne zahtevamo. Vnovič apeliramo na dostojnost bolje izobraženih poslušalcev, naj se vendar n c r e ž 6 pri resnih prizorih. Ce store to nezreli fantiči parternega stojišča, nai jih v neumnosti ne posnema resni del odrastlih. F. K. za ljubljansko okolico. — Dachs toplo podpira Zajčev predlog. — Dr. Bloudek nad vse toplo priporoča nameravani shod kranjskih gostilničarjev. Posebno važno je to zdaj glede na določilo novega obrtnega reda. Nasprotuje mešanim in priporoča snovanje stanovskih obrtnih zadrug. Zaje: Glavni namen shodu bi naj bil: 1. pomoč članom in 2. pospeševanje prometa s ptujci. Sklene se, da se vrši shod kranjskih krč- marjev pnhodnjo spomlad. Prodaja piva v steklenicah. Tosti naznani, da so sklenili pivovarji, da ne bodo več prodajali piva v steklenicah zasebnim strankam. Zasluga je to prizadevanja zadruge. Razprave se še udeležita Dachs in Hicng, ki ožigosa osobito umazano konkurenco. Barantija s konces jami. Poroča Dachs. Bukovinska vlada je izdala odlok, po katerem se določa, da sine vršiti obrt le, ki dokaže sposobnost. Brez posebnih vzrokov se koncesija ne sme oddati v najem. Pri nas se pa odklanjajo koncesije onim, ki so res potrebni, drugim se pa dovoli. V neki hiši na Sv. Petra cesti (Medklic Rohrtnan!) je dobila neka gospica koncesijo. Jemati je morala (.d gospodarja vino, pri katerem je imela le 6 krajcarjev pri litru. Plačevati je pa morala tudi letne najemnine 500 kron. (Medklici: Škandal!) So tudi taki, ki dajo gostilno v najem in se zato narede bolne. To je napačno. V sredini mesta imamo gostilno v dveh hišah, dasi velja koncesija le za eno hišo. Medklici: Ime! Kje! Pri Roži. Ali ima Rohrman prav ali ne, tega ne vemo. — Tosti: Fna in ista koncesija velja le za eno hišo, ne za dve. Privatni i/.kuhi in vinotoč. Zaje: Po zasebnih stanovanjih kuhajo 20 do 30 osebam. Obrnfli smo se na magistrat, a reklo se nam je, da naj jih naznanimo davčni oblasti v svrho obdavčenja. Kmetijska družba nam dela s svojo pokuševalno kletjo konkurenco. Na vinsko razstavo zadruge še povabila ni. Vsak gostilničar ve, kje dobi dobro vino. Mešetarjenja po kmetijski družbi ne potrebujemo. Ali je to bila kaka vinska razstava? Pelo in pilo se je. Kie je bila kmetijska družba takrat, ko vina ni bilo. Gostilničarji ne potrebujejo nobenih mešetarjev. Ni dovolj, da nam delajo konkurenco dalmatinska in tirolska vina. Nesramno je to, da se gostilničarji uničujejo z nizkimi konkurenčnimi cenami. Kmetijska družba naj pride v kleti gostilničarjev in naj preišče vina. — Bole: Kot pooblaščenec gospoda Novakoviča izjavim, da to ni prav, da se tako govori. Za nesramnost se bo govorilo na drugem mestu. Nastane ogorčenje. Ogorčeni klici: Vun ž njim! Nima pravice, da govoril l^tij! Gori v Šiški ima hišo, naj bo v Šiški! Veliko razburjenje. Bole kaže kolekovano pooblastilo in ostane v zborovalnici. Ko se nekoliko poleže nemir, pravi zastopnik obrtne oblasti, ki je prej rekel, da ima Bole kot pooblaščenec pravico, da je navzoč pri zborovanju: Glede privatnih izkuhov se ne sine misliti, da je to že izkuh, če ima kaka gospa nekaj oseb na hrani. Privatni izkuh ni koncesioniran obrt, davku je pa pač podvržen. Nagrada zadružnemu načelniku. Dachs predlaga, naj bi dovolil občni zbor načelniku kako nagrado. Na Tronteljev predlog se sklene, da se dovoli načelniku Tostiju nagrada 600 kron. DEZELNOZBORSKE VOLITVE NA MORAVSKEM. — MESTNA SKUPINA. 29. t. m. so se vršile deželnozborske volitve za dvajset nemških in dvajset čeških mestnih volivnih okrajev. Dosedaj je znan tale izid. Cehi: izvoljenih jc doslej 10 Mlado-čehov (Stransky, Silcnyi, Prikryl, Fluhar, Bu-dinsky, Pražak, Parma, Chlum, Albrecht, Sei-fert, Novak), 4 Staročehi (Sromota, Bubela, Zazek, Kulp) in dva češka naprednjaka (Pi-scher, Ocadlik) Nemci: Dozdaj je izvoljenih 13 naprednjakov, 1 svobodni vsenemec, 1 samostojni kandidat in 3 »dcutschvOlklerji«. NOVA ERA NA OGRSKEM. Pri podrobnostni razpravi o proračunu trgovinskega ministrstva je državni tajnik Szterenyi izjavil, da je ogrska industrija pri nabavah za armado na celi črti zmagala. Kar se tiče socialne zakonodaje, bo vlada s štraj-karskim pravom ščitila delavce pred terorizmom organizacij, pa tudi varovala svobodo dela. Vlada bo začela s socialno politiko na moderni podlagi. POGODBA Z LL.OYDOM. Pododsek, ki se bavi s pogodbo z Lloy-dom, je končal posvetovanja. V zadnji seji 29. t. ni. je sprejel novi člen 45., ki določa za vsako kršenje pogodbe od strani Lloyda kon-vencionalno kazen od 500 do 2000 kron. Pododsek je tudi izdelal gradbeni načrt, ki določa, da mora do 31. decembra 1911 Lloyd zgraditi najmanj toliko ladij: leta 1907 dva parnika za Levante iu enega prekomorskega, leta 1908 pet levantskih, 1909 štiri levantskc in dva aleksandrijska, 1910 dva levantska in dva prekomorska, vsegaskup 13 levantskih, tri prekomorske in dva aleksandrijska parnika. SENZACIJE IZ BELGRADA. V srbski skupščini jc pri razpravi o nabavi topov pri Schneiderju v Creuzotu opo-zicijonalec Ribarac zaklical ministrskemu predsedniku Pasiču: »Vaš sistem bo spravil v nevarnost glavo drugega kralja!« Opozicija jc pri tem baje demonstrativno ploskala. Viri so seveda nemški. — Rimski dvorni krogi, ki so s srbskim nekoliko v sorodu, potrjujejo vest, da je srbski prestolonaslednik bolan na umu. — Pri preiskavah o znani kragujevski aferi je vlada baje prišla na to, da se pripravlja nova revolucija. Na vsak način se je pa pri tej obravnavi izkazalo, da se je poleg kragujevske garnizije nameravala upreti tudi niška. Obsojeni častniki so s kraguje-vaško posadko hoteli napasti Belgrad, svoje predstojnike pa umoriti. Cuje se, da so obsojenci to priznali. »Stampa« pravi, da je srbsko občinstvo s.lno razburjeno, ker obsodba spominja na najbolj krute čase preteklosti. ŽALOSTNI ZAČETKI »KULTURNEGA« BOJA NA ŠPANSKEM. — MINISTRSKA KRIZA. Kralj jc poveril nalogo sestaviti novi ministrski kabinet M o r e t u. Katalonec Moret y Prendergast je vodja zmernih liberalcev. On Je nasprotoval novemu zakonskemu načrtu proti cerkvenim redovom in vrgel sedanji kabinet. POZNANJSKE RAZMERE. Iz Lvova se je Ivovski armensko katoliški nadškof Teodorowicz odpeljal v Poznanj. Poljaki so ga pod vodstvom kneza Koscielskega slovesno sprejeli in mu napravili navdušeno narodno ovacijo. FRANCOSKA SOCALNODEMOKRAŠKA STRANKA PROTI AKCIJI PROTI MAROKU. Francoska socialnodemokraška stranka se je izjavila proti vojaški akciji proti Maroku. — Francosko brodovje, sestoječe iz treh oklopnic, je 19. t. m. že zapustilo tulonski pristan ter odplulo proti Maroku. CERKVENOPOLITICNI POLOŽAJ NA FRANCOSKEM. Državno tajništvo vatikanovo je v posvetovanjih s kardinalom Mathieu naglašalo, da sveta stolica ne more priznati nezadostne garancije za svobodo cerkve, izražene v členu IV. zakona o ločitvi cerkve od države. (Cl IV. te postave določa, da so verske družbe podrejene škofom in da se mora državni svet v slučaju, če se za cerkveno premoženje oglasita dve verski družbi, ki sta medseboj v sporu, v svoji razsodbi držati čl. IV.). Vatikan povdarja, da odločbe državnega sveta na Francoskem nimajo zakonodavne moči in da se sploh tako strogo cerkveno vprašanje, ka-koršna je razsodba med dvema verskima družbama, ne sme odločiti pred posvetnim sodiščem, ker bi to pospeševalo razkol. Ni dvoma, da se je v tem smislu odločila tudi konferenca vseh škofov, ki je 28. t. m. zborovala v Parizu. RUSIJA. Lakota. Po kazanski, simbirski in samarski gu-berniji je lakota tolika, da kmetje mesto moke rabijo stolčeni želod. V kazanski guberniji prodajajo Tatarji svoje otroke, posebno 13-letne deklice v Kavkaz po 100 rubljev za eno. Nova preiskava proti Steslju. Proti generalu Steslju je uvedena nova preiskava zaradi veleizdaje. Dneune novice. + ? ? ? ? ? ? ? K o n š t a t u j e m, d a svojega mišljenja nisem nikdar spremenil. — Dr. Tavčar dne 22. nov. v drž. zbornici. Dne 24. okt. 1890 je bila zanimiva razprava v kranjskem deželnem zboru. Dr Tavčar si je kar na celem izmislil, da se jc poslanec Šuklje s svojimi ožjimi tovariši zvezal s Sclnveglom. Ta očitek so Šuklje, Schwegel in Schaffer in Detela odločno zavrnili. Tavčarjeve besede slovejo: »Tukaj kuje oddelek narodne stranke zvezo z nemško stranko, samo da se drugi del narodne stranke v prah i>odcre. Lc z žalostjo opazujem gospode od te strani, kako hodijo roko v roki z nemško opozicijo, prav kakor da bi narodna stranka sama s svojimi močmi ničesar doseči ne mogla. Ta »testimonium paupertatis«, ki se s tem daje narodni stranki, ni opravičen, pač pa se s to »bratovščino« razburjajo duhovi v ti zbornici in zunaj nje. Duhovi pa se ne razburjajo samo, temveč tuji si postajajo jeden proti drugemu, kar je tembolj obžalovati, ker skupno naše delovanje niti jed-nega bojevnika pogrešati ne more.« Nekaj let kasneje pa sklepa Tavčar s Sclnveglom bratovščino in daje »testimonium paupertatis« narodni stranki. Da, duhovi se razburjajo in tuji so si postali že dodobra. + Kritično pero je te dni vzela v roke »Edinost« ter slovesno poživlja Mohorjevo družbo, naj za svoje knjige ne prosi več »do voljenja prečastitega krškega knezoškofij-stva«. »Edinost« torej ne pozna pravil te družbe. Mohorjevi družbi sedaj ne preostaja drugega, kot izpremeniti svoja pravila in pro-s ti prihodnjič dovoljenja za izdajanje svetega pisma in niašnih knjig, prečastito uredništvo »Edinosti«. S tem bo menda ustreženo naši najvišji vseslavjanski politiški in cerkveni oblasti na jugu. 4 Izprememba v poveljstvu III. artnad-nega zbora. Dunajski listi poročajo, da gre feldcajgniojster Succovaty iz zdravstvenih razlogov v pokoj. Za njegovega naslednika bo najbrž imenovati bivši vojni minister Pi-treich ali pa Potiorek. — V St. Vidu nad LJubljano bo v nedeljo, dne 2. decembra, javno predavanje. Predavaj bo jflospod kanonik Sušnik. — Vesti Iz Amerike. V Jolietu je ponesreči! v žičarni Feliks Stanec in s.cer smrtno. — Franc Oven, ki je ponesrečil v Ely (Minn.) v rudniku, je doma iz Zatičine. V bolnici je okreval, ampak ker so mu odrezali roko in ima zlomljeno nogo, ne bo več za delo. — Istotam je ponesrečil Franc Zajec, doma iz Iga pri Ljubljani. — V Chicagi Je zadušil ponoči plin Rozo Štupco in Ano Hribar. Obe sta bili neomoženi in uslužbeni v neki bolnici. — Mornarica. V Pulju Ixk1o zgradili dva nova doka za torpedovke. — Goriški mestni proračun. Goriški mestni proračun izkazuje 873.004 K rednih, 42.920 kron izrednih izdatkov. — Ciganski zločinci. 15. t. m. so prijeli blizu Bleda cigana Albina Reinharda in ciganki Suzano in Alojzijo Reinhard. Omenjeni trije so igrali pred nekaj dnevi v neki gostilni in hoteli nato oditi, ne da bi plačali, kar so zapili. Ker jih je natakarica vstavila, jo je pobil Reinhard s steklenico na tla. Tudi nekega delavca so lahko telesno poškodovali. Iz Ribnice. »Ribniški Sokol« ima svoj ustanovni občni shod v soboto, dne 8. decembra t. 1., ob 3. uri popoldne v prostorih Andreja Podboj. — Zvečer istega dne priredi »Čitalnica« v Arkotovi dvorani igro »Cigani« v korist »Ribniškemu Sokolu«. — Duhovske spremembe na Goriškem. C. g. Ivan Podobnik, kaplan v Mirnu je imenovan za župnijskega upravitelja istotam; č. g. Ivan R e š č i č, novomašnik je imenovan za kaplana v Bovcu; č. g. Ivan S to I f a, kaplan v Bovcu, gre za župnijskega upravitelja v Sočo; č. g. Alojzij Matelič gre i t Soče za župnijskega upravitelja v Breginj; č. g. Ivan Brezavšček, kaplan v Št. Petru pri Gorici gre za kaplana v Rihemberg. — Nesreča. V St. Petru pri Novem mestu prevrnil se je voz listja na 22-letno Frančiško Gorenje iz Harinje vasi in jo tako poškodoval, da je na mestu umrla. — Novo podjetje. Josipu Lenarčiču, veleposestniku na Vrhniki in lastniku turnske graščine pri Krškem, je podelila kranjska deželna vlada koncesijo za iizrabljenje savskega padca pod Krškim v svrho pridobivanja električne moči. Ta naj služi, za razsvetljavo po celi savski dolini od Sevnice do Zagreba, ako se sklene tudi s slednjim mestom ugodna pogodba in tudi. za industrijske svrfre. Kanal, ki ga v ta namen skopljejo, se bo odcepil pod krškim mostom na levi strani Save;, dolg bo približno 4 km in bo pri mrtviškem brodu zopet zvezan z Savo. Med ljudstvom v savski dolini vlada veliko zanimanje za podjetje; eni se vesele dela, ki se jim odpre, drugi pa novcev, ki jih dobe za odstopljena zemljišča, druge pni zopet tare radovednost. Posavje bo pa izgubilo svoje stare zanimivosti ter jih odstopi liovsod se razširjajoči elektriki in ž njo zvezani veleobrti. Umrl je na Cešnjici pri 2eleznikih oče deželnega poslanca g. Demšarja, posestnik Luka Demšar, star 75 let. Rodbini naše isk reno sožalje! — V Travniku je umrla gospa Marija B e n č i n a, posestniea in trgovka. Družbi sv. Cirila in Metoda v LJubljani je doposlala tvrdka I. Drufovka v Gorici kot večletni prispevek družbinega voščila za č revije znesek 101 K. — Opozarjamo vse častite somišljenike tudi na to blago, ki bi lahko donašalo naši družbi bogatejih prispevkov, ako bi ga rabili vsi Slovenci. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenci na Dunaju. Zabavno, podporno iu izobraževalno društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v nedeljo 2. deccmbra 1906 v dvorani restavracije E. Schvvarz (prej Matal-loni), Dtinai, I. Aucrspergstrasse 6 (pri drž. zbornici) svoj tretji zabav, večer v tej sezoni. Spored je sledeči: 1. V. G. Brož »Hura Rusija«,, kozaška bojna koračnica z rusko himno, svira društveni tamburaški zbor pod vodstvom g. H. Purlariija. 2. P. H. Sattner »Na planine«, poje društveni moški pevski zbor pod vodstvom g. V. Krušiča; 3. ouvertura iz c pere »Zampa«, igrata na glasovir gospici Slavka pl. Bran najeva in Ljudovika Hržen-jakova; 4. H. O. Vogrič «Miramar«, svira društveni tamburaški zbor; 5. F. S. Vilhar »Mrtva Ijubav« poje gospica Slavka pl. Brannyjeva, spremlja na glasovir gospica Ljudovika Hr-ženjakova; 6. Henrik Herz »Vojaška koračnica«, igra g. ravnatelj lv. Tomaževič; 7.. F. pl. Suppe »Lepa Galatea«, ouvertura, igrata na glasovir gospici Olga Možina in Olga Mcs-snerjeva; 8. H. O. Vogrič »Samostanska zvona«, svira tamburaški zbor; 8. Anton Ne-dved »Zvezna«, poje pevski zbor; 10: V. G. Brož »Na obali Save«, igra tamburaški zbor. Šaljiva pošta, prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Prijatelji društva dobro došlil Veliko jezero je nastalo vsled naliva pri Kobaridu; raztezalo se je od Kobarida pod Svino. Drugo še večje jezero je bilo videti pri Sužidu. Voda je prišla do sužiškega mostu, in ker ni mogla pod most, razlila se je po cesti, tako da je bil velik kos ceste pod vodo. -I- Društvo »Kranj« v Kranju priredi v nedeljo dne 2. decembra ob 6. uri zvečer v dvorani na »Novi pošti« predavanje. Predaval bode č. g. dekan Anton K o b I a r. Sestro je ustrelil v Lipi pri Komnu lOlctni bratec. Mladi ubijalec je bil skupaj v sobi s svojo 4'/s-letno sestrico Justino Kavčič in se igral. Dobil je v roke revolver, ki gi je sprožil in krogla ie zadela deklico v prsa. Šla jc skozinskozi. V bolnišnici so jo vzeli zadaj ven. Zdravniki pravijo, da so pluča ranjena, vsled česar je deklica v smrtni nevar-. nosti. Železnica Kranj-Tržlč se prične graditi te dni. Proga se izroči skoro gotovo prometu že julija meseca prihodnjega leta. — Iz Dekanov. V št. 269. »Slovenca« dne 23. novembra 1906 Je natisnjena notica iz Črnega kaia pod naslovom »Sirovost«.«Izjav-ljam, da jc bilo moje obnašanje ob tej priložnosti nepristransko. Vplival sem na razburjene duhove pomirjevalno in sem gotov, da ne bi bilo do. omenjenega prizora prišlo, ako bi se bilo oziralo na moj nasvet in da bi se bili rabili v občevanju dostojni parlamentarni in neizzivalni izrazi. Dekani, 24. novembra 1906. — Defar Šimc, župnik. Dobili smo tudi poročilo, da jc zakrivil si-rovost. .neki F. Ker jc prinesel podobno notico tudi »Narod«, smo prepričani, da jc tudi notica v našem listu plod osebne mržnje in obžalujemo, da smo nepoznavaje razmere v dobri veri sedli na lim. Štajerske novice. š Slovenska krščansko socialna zveza za Štajersko se je v četrtek, dne 29. t. tn. osnovala. V odbor so izvoljeni: Gomilšek, dr. Hohnjec, dr. Jančič, dr. Jerovšek, dr. Korošec, dr. Kovačič, Kranjc Jožef, Lcskovar, Markošek, Spindler, Stuhec, Vračko; namestniki: Cede, Gorišek, dr. Medved, 2olgar. — Predsednik je dr. Korošec; podpredsednik dr. Hohnjec, tajnik Lcskovar. V zanimivi razpravi) ki se je je udeležil tudi dr. Krek, se je določilo zvezino delovanje. š Javen ljudski shod v Vrbju pri Žalcu bo prihodnjo nedeljo v gostilni Vršič. Poročal bo državni poslanec g. dr. Korošec. — Prosimo poročila. š Pokopališče v Sv. Ilju v Slov. goricah bodo povečali, ker je staro radi vedno rastočega števila prebivalstva postalo premajhno. Politična oblast je hotela najprvo, da bi bilo novo pokopališče bolj oddaljeno od starega, a sc je vendar nazadnje ugodilo želji župljanov, da bode novo pokopališče zraven starega. V to svrho se bode porabila zraven ležeča njiva č. g. župnika. Potrebna dela so se že pričela. š Siidmarka na delu. Zopet jc prišlo lepo slovensko veleposestvo v grabežljive Stid-markinc kremplje. To prusofilsko društvo je namreč kupilo pretečeni teden kmetijo Popma-jerjevo v Cirknici pri Sv. Ilju v Slov. Goricah. To je žalostno za nas Slovence, da se ne vemo po robu postaviti potujčevanju slovenske zemlje. Kam nas bode to privedlo, če bode šlo tako naprej, a mi bomo spali v eno-mer spanje pravičnega. Slovenski denarni mo-jjotci kupujte graščine, ki imajo v narodnem oziru kaj pomena! Cc bode šlo tako naprej kot sedaj,, bode kmalu zadonel sem od meje turobni klic stiskanih bratov: Morituri vos salutant . . . š Poljčane. C. g. Roman S k c r b s, tukajšnji kaplan, je imenovan župnikom na Pre-vorju; inštalacija bode dnč 2. decembra. Na njegovo mesto pride č. g. Alojzij Musi, začasni provizor v Rečici. š Duhovske vesti. Iz škofijskega uradnega lista raz.viditno, da so bili 31. novembra t. 1. nastavljeni ozir. premeščeni v lavantinski škofiji ti-le čč. gg. kapelani: Rudolf Kociper iz Slivnice pri Celju kot provizor v Dramlje; Ivan Ogradi iz St. Petra pod Sv. gorami v Skale; Jakob R a b u z a iz Skal k Sv. Jakobu v Slov. goriccah; Josip S k v a r č iz Remšnika v St. Peter pod Sv. gorami; Anton Tri n-k a u s iz Dramelj na Remšnik; Ferd. Z g a n k iz Mozirja v Št. Jurij ob južni železnici in Franc Gosak provizor v Svičini kot kaplan v Mozirje. š Pevsko društvo v Braslovčah priredi v •soboto 8. grudna gledališko predstavo »Mlinar in njegova hči«, žaloigra v petih dejanjih. Začetek ob pol 7. uri zvečer. š Novo Rajlajzenovko so osnovali na Polzeli. š Pokopali so pri sv. Barbari v Halozah učiteljevo soprogo gospo Viktorijo Š c r o n o. š Zeno umoril. Pred mariborskimi porotniki je stal 56 let stari posestnik Flori.ian Soli o t i č iz ptujske okolice, obtožen, da jc umoril svojo ženo. Zagovarjal sc jc s tem, da ga je žena najprej udarila po glavi. Porotniki so potrdili samo vprašanje o silobranu. Sobotič jc bil obsojen v šestmesečni strogi zapor. š Nepošten solicitator. 27 let stari solici-tator Friderik Pri zdi g iz Ljubljane jc odvetniku dr. Pipušu poneveri! 839 K 93 vin. Obsojen je bil v eno leto. KoroJke novice. k Dvojna mera. »Slovenec« jc že poročal, da jc prestavljen iz Slov. Bistrice na Štajerskem sodni adjunkt Fr. Fehleiscn v Ve-likovec, ki slovenščino za silo lomi in niti ni zmožen pisati slovenskih zapisnikov. Obenem je prosil tudi šc drugi prosilec rodom koroški Slovenec, naravnost uzoren in zmožen uradnik; seveda ta ni dobil službe, ampak jc moral ostati na Štajerskem, ker ima ta greli na sebi, da je Slovenec. To je sistem, da koroški Slovenci, ako niso narodne izdajice, ne dobijo na domači grudi kruha. Zraven še omenimo, da je Fr. Fehleisen protestant. k Slovenski nočejo zasllšavati. Dnč 19. novembra je bila pri vclikovškem sodišču zaslišana neka priča in zahtevala slovenski zapisnik, toda sodnik je kratkomalo izjavil, da ni vzroka, ker priča razume nemški. Tako se tepta ravnopravnost. k Nastavljen je kot kanonik v Velikovcti č. g. Martin B a u m a n, provizor v MelviČah v Zilski dolini; na njegovo mesto pride č. g. Matej T r e p a I, provizor v Gorenčah. C. kr. okrajni šolski svet v Vclikovcu in dež. šolski svet sta tako dolgo odklanjala slovenske prosilce za katehetsko službo v Vclikovcu, da jc končno kn.-škf. ordinarijat napravil Sala-monovo razsodbo in odločil, da pride v Veli-kovec neodvisen kanonik in ne katehet, s katerim bi mogli njegovi višji pometati. k Kurzovska slovenščina se občuti pri c. kr. okr. sodišču v Velikovcu. Dne 26. t. m. se je zaslišala neka nemščine nezmožna priča v slovenskem jeziku. Med drugimi kozli se je ustrelil tudi tale: sodnik vpraša: »Kedo ga je z u n a j metal?« (mesto: kedo ga je ven vrgel?) Priča na to nerazumljivo vprašanje ni mogla odgovoriti, dokler se ni oglasila zadaj druga priča v pravilni slovenščini, ln tu se gre za obsodbo ali oproščenje. Ce bi slovenski sodnik tako slabo govoril nemški I Ljubljanske novice. lj Leonova družba. Spomin n a G r e- g o r č i č a je obhajala »Leonova družba« med znanstvenimi in literarnimi slovenskimi društvi prva v svojem sožalnem zborovanju 29. t. m. ob polu 8. zvečer v mali dvorani »Unipna«. G. Franc Tcrscglav je predaval o pesniškem obzorju Simona Gregorčiča. Bila je to prva obsežna študija o delih Gregorčičevih katera je predavatelj analiziral, zasledil organiČno zvezo med njimi in iz njih podal veliko sliko pesnikovega svetovnega na-ziranja. Predavanje bo objavljeno v 1. številki nove znanstvene revije »Cas«. Predno sc je zaključilo zborovanje, je g. predsednik dr. Gruden pozval zborovalce, med katerimi smo poleg drugih odličnih gostov imeli v svoji sredi tudi predsednika Ciril-Mctodove družbe, monsignora Tomo Zupana, naj v znak sožalja nad prerano smrtjo pesnikovo vstanejo s sedežev. lj Društvo davčnih iztirjevalcev sc krepko razvija. V najnovejšem času sta pristopila k društvu davčnih iztirjevalcev kot redna člana gg. dr. Ivan Tavčar iu Miroslav Malovrh. Ij Promoviran je bil danes na Dunaju g. Gregor Žerjav, pravni praktikant pri c. kr. sodišču v Ljubljani. lj Danilo gostuje v Trstu v Barkovljali v Milčinskega igri »Cigani«, v vlogi Radoslava. Ij Zopet »Narodova« laž. Iz permanentnega odbora zadnjega ljudskega shoda smo dobili poročilo: »Slovenski Narod« je preteklo soboto kot glasilo deželnega odbora na prvem mestu dnevnih novic javljal, da glede razmer v deželni blaznici tudi najvišja zdravstvena oblast odobrava sklepe deželnega odbora. Deputacija parmanentnega odbora se je radi tega oglasila pri g. dež. predsedniku, ki je depu-taciji zatrdil, da najvišja zdravstvena oblast ni imela povoda pečati se s to zadevo. Nato se jc deputacija oglasila pri svetniku g. dr. Zupancu, ki je deputaciji zagotovil, da se zdravstvena oblast kot taka ni nikakor pečala s to zadevo in da tudi aktov ne pozna. Ij Pevsko društvo »Ljubljana« priredi v nedeljo, dne 2. grudna 1906, v areni »Narodnega doma« Miklavžev večer. Bogati vspo-red obsega poleg petja in nastopa Miklavža ob sijajnem spremstvu, tudi bogati, nad 500 dobitkov obsegajoČj šaljivi Miklavžev srečolov. Arena bo dobro kurjena, istotako bodo cehe jedil iii pijač navadne. Začetek je določen na 5. uro popoludne. Vstopnina 60 vin. za osebo. Častiti podporni člani, kot otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti. Ako bi hotel kdo za člane svoje rodbine posebnih daril, naj iste odda, opremljene z natančnim naslovom, v trgovini g. Ludovika Cerncta, zlatarja v NVolfovih ulicah, ali pa v nedeljo do 4. ure popoldne v restavraciji »Narodnega doma«. Za Miklavžev nastop bo posebno okusno dekorarin oder v areni. Ker se taki večeri vedno odlikujejo po izredni živahnosti, pričakovati je polnoštevilne udeležbe. lj Ljubljanska društvena godba priredi jutri v hotelu »Južni kolodvor« (Scidl), Kolodvorske ulice, koncert. Začetek ob pol osmih zvečer. Vstop prost. lj Gostilna »pri golobčku« v Rohrmanovi hiši na Sv. Petra cesti sc mora vsled intervencije gostilniške zadruge in inagistratnega odloka zapreti. lj Neresnična vest. Vesti o nadporočniku Kunertu, ki so krožile po Ljubljani, da se je ustrelil ali obesil, so neresnične. Neki Ljubljančan ga jc v torek dopoludne videl v Trstu še v uniformi na molo San Carlo. Ij Pri c. kr. okrajnem sodišču se je danes vršila razprava proti Karolu Kordeliču, znanemu rdečkarju, radi fužinskega shoda. Kordelič jc obsojen na 12 ur zapora ali 5 K globe. Zanimivo ie, da jc on navedel pričo, ki niti zraven ni bila, kar jc sama priznala. lj V prid Gregorčičevega spomenika priredi g. restavrater F r i c Novak v hotelu »Ilirija« v nedeljo, dne 2. decembra, ob pol 8. uri zvečer koncert »Društvene godbe«. Vsi dohodki koncerta z vso vstopnino so namenjeni fondu za Gregorčičev spomenik. Pre-plačila se hvaležno sprejemajo. Slovensko občinstvo naj stori svojo dolžnost in naj pohiti h koncertu! Ij Pevsko društvo »Slavec« ima v nedeljo, dne 2. decembra pevski večer v prostorih Aurove restavracije v Wolfovih ulicah. Društveni člani in gostje dobrodošli, vstopnine ni. Ij Pokopali so na Hranilnični cesti umrlega upokojenega delovodja Leopolda Ma r-sehne rja. ij Aretovala je mestna policija včeraj popoldne 431etnega delavca Blaža Fassbinderja, ker je ukradel svojemu gospodarju Mateliču več kilogramov voska in ga hotel prodati. li Izgubljene in najdene reči. Šolska učenka Štefanija Vrtnikova je izgubila par vrezanih čevljev, vrednih 8 K. Hlapec Ljudevit Marolt je izgubil 50 kg ploščevine. vredne 20 kron. Neki gospod jc izgubil srebrno to-bačnico s črkami A. V., vredno 20 K. — Kuharica Terezija Rusova je našla torbico, v kateri jc bila suha in sveža svinjina. Dobi sc na Miklošičevi cesti št. 36. I __ Izpred sodišča. Izpred porotnega sodišča. Obsodba Jožefa Rozmana. Porotniki so vzlic temu, da se je od strani zagovorništva naglašalo, da je obdolženec mogoče svoj čin storil v silobranu, se jednoglasno izrekli za uboj, sodni dvor mu je narekoval za kazen sedem let težke ječe. — Preložena razprava. Razprava proti Janezu Pretnarju, delavcu iz Radovljice, ki jc bil obtožen, da je Janezu Gogali izbil oko, se je preložila, da Janeza Gogalo preiščejo specialisti, ako še kaj vidi. Tajne obravnave. Pri zaprti porotni dvorani se je tajno razpravljalo zoper Ivana Fer-jančiča, 15 let starega kolarskega vajenca in Franceta Rusa. učenca ljudske šole v Ljubljani, nadalje pri drugi tajni razpravi zoper Miho VVitzanija iz Selctala, sedaj ljudskega učitelja na nemški šoli v Domžalah v obeh slučajih zaradi hudodelstva nenravnosti. Pri prvi obravnavi jc bil Ivan Ferjančič obsojen v enoletno, Franc Rus pa v štirime-sečno težko ječo. Obravnava proti domžalskemu nemškemu učitelju se je pričela ob polu 4. uri popoldne. Razne stvari. Morilka zaradi zavarovalnine. V Fiiadel- fiji so aretirali neko Bridgetcareyjevo, katero dolžč, da je umorila pet oseb, med njimi svojega moža in dva svoja otroka, ki so bili zavarovani za visoko svoto. Vihar porušil je mehikansko mesto Tu-topete. Prebivalstvo jc brez strehe. Mrtvih je 50 oseb. Zahteve angleških železničarjev. V Bir-minghamu zbrani zastopniki angleških železničarjev so sklenili, da zahtevajo osemurni delavnik, 25odstotno izboljšanje za delo čez službeno dobo in 50odstotno višjo plačo za delo ob nedeljah in splošno izboljšanje dveh šilingov na teden. Uničena tvornica razstrelil. O nesreči pri Sv. Ani poročajo, da je nesrečo provzročila hudodelska roka. Strašen jc pogled na žrtve. Mnogim mrličem je odtrgalo glave. Veliko hiš jc porušenih. Uradno poročajo, da je mrtvih 24, nevarno ranjenih pa % oseb. Pok je bil tako silen, da je oglušilo več oseb. Druga poročila cenijo število žrtev na 40 mrtvih in 200 ranjencev, na 50 mrtvih, % nevarno in več sto lahko ranjenih oseb. V Sv. Ani strašno izgleda. Malone vse hiše so porušene. Prebivalstvo se izseljuje v sosednje vasi. Nemški cesar Viljem je podaril za ponesrečene in njihove rodbine 25.001) mark. Demonstracija proti podraženju mesa na Dunaju. V ponedeljek zvečer sc je vršilo na Dunaju v okraju Favoriten zborovanje delavcev, kjer se jc posvetovalo nad tisoč delavcev o podraženju mesa. Delavci so sklenili napraviti poulično demonstracijo in zborovati takrat javno pred mestno hišo. Nameravani napad na Rockefellerja. V blaznico so zaprli neko Rozo Handsind, ki je grozila s smrtjo petrolejnemu kralju ameri-kanskemu milijarderju Rockefellerju. Prišla je v pisarno Standard-Oil-Company in zahtevala, da hoče govoriti z Rockefellerjem. Sprejel jo jt RockefeHcrjev tajnik. Zahtevala je, naj ji takoj izplačajo en milijon dolarjev, da reši Rockefellerjevo dušo. Ce se nc izplača zahtevana svota, namerava rešiti njegovo dušo s krvavo žrtvo. Tajnik ji je izročil nato šek za milijon dolarjev, da jo pomiri, a ob enem naročil banki, naj ji nc izplačajo denarja in da naj jo zapro. Ko so jo prijeli, so dobili pri njej nabasan revolver. Trdila je, da je uničil Rockefeller trgovino ničnega moža. Mož pa trdi, da to ni res. Italijanska torpedovka se jc potopila ob skalah pri Favignaui. Moštvo, 16 mož, se ie rešilo. Izgnana Avstrijca. Iz Hanovra so izgnali dva avstrijska državljana, ne da bi jima naznanili vzrok. Nov 26 km dolg predor nameravajo zgraditi pod Spliingenom v Švici. Stroške so preračunali na 120 milijonov frankov. Telefonska m brzojavna •poročila PRETEP V PARLAMENTU. Dunaj, 30. nov. Danes je zbornica o čeških volivnlh okrožjih sprejela odsekove predloge. Pri okrožju 91 je češki radikalec Zazvorka predlagal izpremembo. Malik je predlagal, naj se konstatira razmerje glasov. Pri glasovanju so Poljaki in Italijani glasoval) v protislovju z kompromisom za predlog Za-zvorke. Češki radikalci so mislili, da je vsted tega predlog Zazvorke sprejet, zapisnikarji so pa konštatirall, da je predlog z 60 glasovi v manjšini. Vsled tega je zbornica doživela burne prizore. Češki radikalec F r e s s I, Sobotka, Prašek, Klofač so naskočili predsedniško tribuno. Naskoku se je takoj pridružil tudi grof Sternberg. Poslanec A I b r e c h t, ki je stal ob tribuni, jih jc poizkušal zadržati. Vedno bolj so češki radikalci silili proti predsedniški tribuni in že so iztrgali predsedn ku nekai spisov iz rok. V tem trenutku so skočili proti predsedniški tribuni, predsedstvu na pomoč, krščanski socialci, socialni demokrati in del nemških poslancev. Ob predsedniški mizi je prišlo do pretepa. Nekemu poslancu, ki je hotel proti predsedstvu vreči stol, ie bil stol iztrgan iz rok, nakar je preko stola padlo več poslancev. Ob predsedniški mizi sc je tako nakrat valjal cel kup pretepajočih se češkoradikalnih in nemških poslancev. Poslanci so si delili močne udarce, posebno proti Klofaču in Sternbergu so bili nemški poslanci. Predsednik je vsled tega sejo prekinil. Ko je bila seja po preteku deset minut zopet otvorjena, jc predsednik izrekel obžalovanje nad takimi dogodki. Češki radikalci so predlagali konec seje, kar je bilo odklonjeno, nakar so naga\all s predlaganjem kon-statiranja razmerja glasov. Nemci so jako razburjeni, ker so Poljaki kljub dogovorov pri 91 češkem volilnem okrožju glasovali proti sklepu odseka. Dunaj, 30. nov. K današnjim Izgredom v zbornici se še poroča: Ko je poslanec Klofač zaklical poslancu Albrehtu»Slepar!« sta pričela biti s pestmi po Klofaču poslanca Al-breeht ln Gltickner Cehi so h teli Klofaču na pomoč, pa tudi nemški poslanci so prihiteli. Nastala je življenju nevarna gnječa. Ministri Beck, Auersperg. Foft in Bienerth so prihiteli k prepirajočim se poslancem in jih pomirjali. Strašen ropot, tulenje in pretep je trajal dalje. Poslanec Kubr se je opetovano stepel s poslancem Albrechtom, katerega je Kubr vrgel ob zid. Poslanec Einspiener s tovariši je hitel Albrechtu na pomoč, da ga oprosti. Poslanec Grossl ln Klofač sta se tepla In le s silo so iu ločili drugI poslanci. Poslanec Fressl je hotel zagnati med gnečo poslancev stol, a mu je bil stol iztrgan. Schonererljanci so ostali na svojih mestih ter ironično klicali: »Živila volilna reforma!« »Kje je slovanska solidarnost?! Kie je slovansko-romanski blok?!« Poslanec VVolf je nekaj dejal Schonererju, nakar je ta pričel upiti na VVolfa »Zuckerrohr!« Dunaj, 30. nov. Današnji škandal je v prvi vrsti povzročil Fressl, ki je prvi skočil k zapisnikarju Albrechtu in mu iztrgal Iz rok zapiske. Sedaj zbornica zopet mirno nadaljuje glasovanje. VOJAŠKE IZPREMEMBE NA JUGU DE-MENTIRANE. D u n a j, 30. nov. Vojaško ministrstvo dementira vesti o velikih vojaških izpremem-bah ln prestavljanju polkov na jugu. DVA VLOMILCA PRED CESARJEM. Budimpešta, 30. nov. Ko je vladar šel predvčerajšnjim na izprehod, sta stopila k njemu dva honveda ter mu Izročila neko prošnjo. Vladar je napisal na prošnjo naj se jima izplača 1800 K ter jima dejal, naj to po-kažeta pri dvorni blagajni. Ko sta se prosilca že nekoliko oddaljila, opazil ju je policaj ter ju prijel. Konstatiralo se je, da to nista nlkaka honveda, ampak dva najnevarnejša vlomilca. VOJAŠKO DEMENTIRANJE. Budimpešta, 30. nov. Vlada dementira vest, da hoče vojaška uprava povečati število polkov ter doseči povišanje števila re-krutov s tem, da dovoli Ogrom narodnostne koncesije. STAVKA ITALIJANSKIH CARINSKIH URADNIKOV. R i m, 30. nov. Iz vseh večjih pristanišč dohajajo poročila, da je stavka carinskih uradnikov končana. NOVO MINISTRSTVO NA ŠPANSKEM. Madrid, 30. nov. Novo špansko ministrstvo je sestavljeno. Predsednik je Moret Drugi ministri so: Caballero (zunanje), Ba-rosso (notranje). Delgado (finance), (iasset (javna dela), San Luque (vojska), Alba (mornarica), Rnmanones (pravosodje). LIBERALNE LAŽI. R I m, 30. nov. Poročila o navodilih, ki jih je baje dal papež francoskim škofom glede na priznavanje zakonov o združevanju iz I. 1881, 1901 in 1905 so zlagana. PERZIJSKI ŠAH NEVARNO BOLAN. London, 30. nov. Zdravstveno stanje perzijskega šaha je jako kritično. Vsak čas pričakujejo v Teheranu nemških zdravnikov. VELIKA EKSPLOZIJA. D o r t m u n d . 30. nov. Število vsled eksplozije razrušenih hiš je 25. nad 100 hiš je več ali manj poškodovanih. Iz mnogih hiš so se prebivalci morali izseliti. Nevarnosti sedaj ni nobene več. ker se je posrečilo iz podzemskih skladišč razstreljene tovarne odstraniti 40 zabojev eksplozivnih stvarlj. Število žrtev je veliko, natančnega števila pa še ni mogoče dognati, ker skoro gotovo mnogo mrtvih ali ranjenih leži pod razvalinami in ker je nad 1000 oseb pobegnilo ter se vsled bo-jazn' pred novimi eksplozijami ne upajo nazaj. Nekaj ulic v obližju razrušene tovarne bo treba nanovo zgraditi. Škode je več milijonov mark. Pogled na mrtvece K* grozen. Mnogim je odtrgalo glavo, nekaterim je Iztrgalo spodnjo ali zgornjo čeljust. Razvaline obkrožuje velika množica, ki tožeč čaka, kedaj dobi pogrešane sorodnike. V bolnišnicah se vrše pretresljivi prizori. ŽUPAM V SAN FRANČIŠKU DEFRAUDANT. San F r a n c I s k o, 30. nov. Zupan Smitz je bil aretiran v železniškem vozu, ko se K' prepeljal preko kalifornijske meje. Zupan je poneverll mnogo denarja, poslanega v San Francisko za po potresu oškodovane. TATVINE OROŽJA NA NEMŠKEM. Poznan j, 30. nov. Tukaj se je pričela velika obravnava proti dvanajstorici trgovcev in delavcev, kateri so kradli nemški armadi orožje in podkupovali uradnike. Hišne preiskave so dokazak", da K1 ta družba širila svoje »delovanje« po celi Nemčiji ter da je bila tatvina razširjena po celi Nemčiji. Pokradenih je bilo na stotlsoče orožja in patron. Pokradeno orožje so prodajali v Inozemstvo, posebno ruskim revolucionarjem. K obravnavi je povabljenih okolu 300 prič iz cele Nemčije. OBRAVNAVA PROTI »KOPNIŠKEMU STOTNIKU«. Bero I in. 30. nov. Obravnava proti čevljarju Vogtu se prične jutri. Povabljenih je 16 prič. Obravnava bo v enem dnevu končana. VSTAJA V MAROKU. T a u g e r, 30. nov. Vstaši ropajo po ozemlju kabilskega plemena. 99 M^J -ul 1» IJ mm.m s* kpedlfttiEa n Podružnica v 8PLJETU. v Ljubljani, Špitalske ulice Št 2 Podružnioa v CELOVCU. DcInlSka glavnica 9,000.000 — Rezervni zaklad XL »OO.OOO-— ■ prejema od I. novembra tekočaga leta vloga na I obenem zvliuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanfik A% m vložne knjižico in Jjll 01 ter jih obrestuje od dno vlogo do I Ml\\ 01 začenSJ s I. novembrom t- I. tm asa ■a tekoči račun pa * 2 10 dna vzdiga j ............| 12 10 1 Rantni davek plača banka uma. : jjMeteorologično poročilo. Višina n. moriem ?06 2 m, srednji zračni tlak 7 6-0 mm 0 ■a a Ces upu-zoTttnja š»tniii« buro-meS9 3 2 oziroma strojnik ključavničar želi premeniti službo takoj. Nasiov pove upravništvo .Slovenca" W Tužrt"ga srca javljamo vsem prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog1, oziroma oče, stari oče, tast, gospod LiUKA DEMŠAR posestnik na Češnjici po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 75. letu svojega živ jenja, danes ob 9. uri zvečer mirno v Bogu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bode v soboto, 1. grudna, ob 9. uri dopoldne na pokopališču sv. Petra v Selcih. Sv. maše zadušn ee se bodo brale v cerkvi sv. Petra v Selcih. Blagi pokojnik se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. Helena Demšar, soproga. — Fran in Ivan Demšar, sinova. — Ana in Ljudmila Kemperle, vnukinji. — Leopoldina in Ana Demšar, sinahi. Na Češnjici, dne 29. listopada 1906. Zasebna deška ljudska šola v Ljubljani. Namen ljudske šole ni, pripravljati otroke za srednje Šole. Vrhutega so vsi razredi ljudskih šol v Ljubljani prenapolnjeni, vsled česar je učiteljstvu kljub velikemu trudu težko doseči učni smoter, kar je posebno v kvar učencem, ki prestopijo v srednje šole. Mnogo meščanov je že izražalo željo po ustanovitvi zasebne deške ljudske šole. Da se tej želji ustreže, se namerava začetkom šol. leta 190718 ustanoviti v Ljubljani zasebna deška ljudska šola s slovenskim učnim jezikom, poučevala bi se tudi nemščina kot obvezen predmet. Ustanovilo bi se toliko razredov, kolikor bi bilo potrebno; za vsakih IS do 20 učencev po en razred: nad 20 učencev bi se ne sprejelo v en razred. Učiteljstvo bi sestojalo iz voditelja, ki bi vodil šolo in nadzoroval pouk, kateheta in toliko izpra&anih, najbolje kvalifikovanih učiteljev, kolikor bi bilo razredov. Da bi se mogle pravočasno izvršiti vse predpriprave za pravočasno otvoritev kakor: oblastveno dovoljenje, šolski prostori, učiteljstvo i. dr., naj blagovolijo oni p. n. starši, ki bi želeli vpisati otroke v to šolo, to naznaniti najkasneje do 15. decembra 1906 ter označiti, v kateri razred bi vstopil dotični otrok s pričetkom šolskega leta 1907/8. Sprejemali se bodo otroci v I,, II., III., in IV. razred. Eventuelno se otvori tudi pripravljalnica za srednje šole za one otroke, ki so že dovršili IV. razred pa so, aii še premladi, ali pa še nesposobni za vstop w srednje šote. Na zahtevo se vpošljejo natančni prospekti. Sprejmejo se tudi otroci z dežele, katerim se preskrbe ne željo tudi dobra stanovanja. 2641 3—2 Eventuelna vprašanja pod nasl6vom ,,Zasebna deška ljudska šola" na upravništAo tega lista. ceneje radi zapoznele sezone ie v Dolgi črni najfin. paletot iz sukna Riva s svileno podloge Schlenther GOnther » » » » V Jarno „ Kdnigsberg „ , „ , , Tantalus z voln. klot. podi. „ . „ svileni peluche Harz s svilen. „ . Drau » Oceana , , . , H»polit Najfin. črni svileni peluche Figaro Pascha „ , » « . Leonhard Angleškem skladišču oblek. Največja izbera konfekcije za gospode in dame. Vse za polovično ceno! prej gld. 43-—, sedaj 21 gld. 50 kr. b „ 34-50, >i 17 ii 25 „ n o 42 50, » 21 ii 25 „ «» B 37 50, it 18 ii 75 „ n V 49- -, » 24 ii 50 „ n V 29-50, ti 14 ii 75 „ m v 46-, n 23 ii ii „ ff 35'-, ii 17 ii 50 „ n „ 32-50, ii 16 it 25 „ n v 30 ii 15 ii »i n r) 27—, ii 13 ii 50 „ „ V 32- ii. 16 ii — ii 4 gld. višje. 2686 3 —2 O* Bernatovic Ljubljana. Mestni trg 5. Kolodvorska restavracija. Jutri in vsako soboto sveže domače krvave in kloba.se Točijo se samo pristna naravna vina, posebno izborna dolenjska vina, mej temi posebno ono iz novomeške proštije, dalje štajerska in avstrijska vina. K ob Inemu obisku vabi velespoštovanjem 2700 3-J Josip Schrey, restavrater. Izrednoznižanecene pri Veliki tovarni' v Ljubljani, Resljeva cesta 3 — S* Petra cesta 37. Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke. Velikanska izbera konfekcije za dame in deklioe. Velika zaloga koiuhovine za gospode. 2621 20- b * A. LUK/C, poslovodkinja. Zelo znižane cene! zaradi prenapolnjenja zaloge: Zimske jope 2428 25 za dame . od gl. 2*50 viftje obleka iz 2-50 2-50 2 50 sukna . . pelerina • . havelok . . dolga zimska suknja sako iz ko-žuhovine . 11 u n 11 11 11 n 11 11 11 11 11 11 5 — 7-50 11 11 Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg št. 5. 2 izurjena mizarja 6 tesarjev se takoj s p r e j m za Bosno s za dobro plačilo. Naznanila pri inženirju Lachniku, Ljubljana, Bethovenove ulice 4, Večjo množino lepih izbranih namiznih jabolk ima po nizki ceni naprodaj I. K R ASOVI C, trgovina, ŽALEC. 2659 5—4 Strešne skodle hrastove, suhe, 15 tisoč komadov, se prodajo. Cena po dogovoru. 2669 3—3 Župni urad pri Sv. Joštu nad Vrhniko. i I ''ra£R i men|l Pire«. Podružnice: lala stran, Moflt Morarakl Zumberit, n|«ln!cami Orabrn 2S, Mala stran, MobI. ulica 17, Radrn, l'«ika l,lp». C>Ska Kamulc*, "" - - - - Žiiko*. Brno. nftiiltnK, No?t JIMb, Srltava In Llberce. Menjalnice na D u n a j n I. WoMzcllc 10, II. Taborslraase III Ungnrgasse 60 fvneal Rennweg«), III. LS-•rengasse 27, IV Wi» intr Mauplstrasst 12, V SchBnbrunntrstrasst 8» a, VII Marlahiferatrasae 76 VIII l.crchcnltldrrstrasar i u IX Als»rstrn«' i&o—120 M E R € U R" Dunaj, L, Wollzeile 10. AKt. >«p1tr.t V. >6.000 000. E«aer sshklafl K 7.000.000 Najkulantnejsi •V nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, lastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. wr Zamenjava in eskomptiranje izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.