ružbe * Slovenskem imamo 60 dijaških domov. ! so locirani v nenamenskih objektih. I domov deluje v več stoletij starih stav-h, n er živi mladina v skrajno neprimernih po-1 higienskih, zdravstvenih, včasih že za golo ffie nevarnih pa tudi brez vsakršnih mož-",preživljanje prostega časa. Ugotovljeno bi morali takoj sprazniti 19 domov, ki so č stoletij starih objektih, od katerih je naj-kranjski grad, ki je že star 720 let. najhujših primerov, ki resno opozar-P|. koprski dijaški dom se že ruši, zdaj so zi-Podprti in le srečno naključje je bilo, da je J!ekliška spalnica takrat, ko se je začelo po-i ■ Prazna. V Ljubljani je mestna skupščina l>hred dvema letoma Domu šole za medi-l? sestre na voljo eh in pol starega milijona da so lahko zgradili pet zasilnih izho-ijkozi katere bi se gojenke reševale, če bi se p stavba podirati od starosti. V Ljubljani je oddelek Doma učencev v trgovini in na Prulah v baraki, kjer so sanitarni ']zenski pogoji nevzdržni, seveda pa je tudi "'ost, da kje zagori, velika. V Novem mestu NAJBOLJ MNOŽIČNI SINDIKALNI REFERENDUM V Ljubljani so se zbrali predsedniki občinskih svetov ZSS na posebnem posvetovanju, na katerem so se dogovorili o enotnih vsebinskih in organizacijskih pristopih pri vodenju javne razprave o dokumentih 8. kongresa.slovenskih sindikatov. Dogovorili so se, da bodo prav v vsaki osnovni organizaciji sindikata sklicani članski sestanki, na katerih bodo delavci odločali o sprejemu statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji - le-ta bo na kongresu razglašen, če bo sprejet v najmanj 2/3 OOS, v katerih je več kot dve tretjini sindikalnega članstva. Obenem bodo člani obravnavali tudi osnutke kongresnih sklepov in na posebnem obrazcu sporočali svoj odnos do njih odboru za pripravo 8. kongresa ZSS. Odbor bo uredil pripombe in spreminjevalne ter dopolnilne predloge ter jih predložil v odločitev delegatom, zbranim na samem kongresu. Predvidevajo, da se bo takih sestankov udeležilo skupaj vsaj 400.000 članov sindikata, kar predstavlja najmnožičnejši politični referendum v dosedanjem sindikalnem dogajanju v naši republiki. Glede na to, da so nekateri izrazili bojazen, da bo s temi sestanki dobilo celotno predkongresno dogajanje zgolj manifestativno obeležje, je treba vedeti, da je v največji meri prav od organizatorjev javne razprave odvisno, kakšna bo vsebinska usmeritev teh razprav. Usmerjevalci teh razprav naj bi izhajali predvsem iz kritične analize razmer v sredini, kjer člani delujejo in na ta način omogočili dejansko izražanje interesov članstva v posameznih osnovnih organizacijah sindikata, njihovo medsebojno soočanje in uskladitev z interesi delavskega razreda kot celote. V primeru, da bodo članski sestanki dejansko delovni zbori, ni nobene bojazni, da bi dobili izrazito manifestativno obeležje, čeprav bodo imeli tudi določen slavnostni značaj (spre- jem statutarnega dokumenta). Vsi ti članski sestanki bodo opravljeni v Sloveniji najkasneje do 15. oktobra. V vseh občinah bodo najkasneje do 5. oktobra tudi predkongresne konference, na katerih bodo sodelovali člani vodstev vseh občinskih organizacij sindikatov in zveze sindikatov. Na teh konferencah bodo udeleženci obravnavali kongresne dokumente (poročilo RS ZSS za 8. kongres, osnutki sklepov .8. kongresa ZSS) obenem pa tudi izvolili svoje delegate, ki jih bodo predstavljali na 8. kongresu ZSS in 7. kongresu ZSJ. Na teh konferencah, v nekaterih občinah jih bodo imeli več, bo po naših ocenah aktivno sodelovalo več kot 8000 udeležencev. Udeleženci posvetovanja so se seznanili tudi s predvideno vsebinsko organizacijsko zasnovo 8. kongresa ZSS in ob tem izrazili željo, da bi bil kongres zasnovan tako, da bodo na njem delava dejansko imeli možnosti za sodelovanje v razpravi. F. K. r IX. 1974 - ŠT. 38 - L. XXXI Ij^irani oddelek dijaškega doma v farovžu ti /''do se še nihče ni spotaknil ob to. Skrat-domov na Slovenskem nikakor ne ustre-I ^snovnejšim bivalnim pogojem. so ti pogoji v primerih, ki so najbolj {J- Verjeli ali ne, imamo spalnice, v katerih •o^šina na gojenca 1,8 kv. m (pogradi v nad-ffh). Najmanjša površina na učenca v učil-klP'2 kv. m, v dnevnem prostoru 0,1 kv. m, 0 pici 0,2 kv. m Največja obremenitev na 1 rjhiško posteljo je 200 učencev, na prho oj^cev, stranišče 50 učencev. Ogrevane j( ima samo 66 % domov. Povprečna sta-li »ec stoletij starih domov je 213 let. V i)^0tnovih živi največ delavske in kmečke in vendar bi domovi morali mladini i° ,.^saj take poprečne bivalne pogoje, kot ioSgJ’. Povprečnem standardu v naši družbi Opijski program predvideva, da bi morali ! ^stiti okrog 4000 ležišč v zdaj popolno-b (^strežnih domovih. V družbenem planu ■(i^ rt ovali, naj bi do leta 1980 obiskovalo ' hn Š°le 80.000 mladih. Če naj bi v domo-lo/j0 vsaj 20 do 25 % te mladine, bi morali v \^azP°lagati s približno 20.000 ležišči. Za %e ^danjih domskih kapacitet in za načr-^ov domove pa bi po mnenju strokov-L °b sedanjem naraščanju cen potrebovali t/ep l VSO kar 80 do 100 starih milijard di-1,0 .številke so zaprepaščujoče in prav go-h(Ja ob vseh naporih naše družbe v celoti ^ zmogli L UVODNEGA RAZMIŠLJANJA Z^NJA KLOJČNIKA OB OKROGLI r!*1 de o dijaških domovih, raz-°Vor OBJAVLJAMO NA 3. STRANI Ribiške mreže na suhem! Mar simbolizirajo nezavidljiv položaj našega ribištva? (Foto: A. Ul.) Najširši delovni zbor [3 Za pripravo 8. kop-5 Ha Sv Se je minulo sredo se-k, Qčil°')1 sej i, na kateri V.tasnr, 0r8anizacijsko vsebin- U Cl(loKr;iP?teka8- kongresa h*0Her« 1 koncept referata ter določil način ii^esnik ,Javne razprave o 'brt^ja K s^ePdl in način ob-rJ^tov esedd zaključnih do-L Vi^aciki? Potr(hl celotno čebinsko zasno-RQ’R Sloveniji. Hkan tudi določeno, da šresa, poleg izvolie-°ai°v in članov republi- škega sveta, udeležili med drugim tudi predsedniki vseh občinskih svetov ZSS, člani predsedstva RS ZSS, najvišji predstavniki drugih organizacij in organov iz SR Slovenije, predstavniki organizacij zveze sindikatov iz drugih republik in pokrajin ter iz federacije ter gostje iz sindikalnih organizacij obmejnih dežel. Odbor je tudi odobril nekatere tehnične in oblikovne rešitve za sam kongres, naročeno bo 10.000 posebnih kongresnih značk, imenovan je odbor za odobritev kongresnega plakata itd. Nadaljnji in podrobnejši načrt tehničnih priprav pa bo sprejel in izvedel poseben organizacijski odbor. Različna stališča so imeli člani odbora o tem, ali naj dela kongres le v plenumu ali tudi v komisijah. Mnenje manjšega števila članov je bilo, naj bi kongres oba dneva delal le plenarno. Svoje stališče so utemeljevali s potrebo po čim konkretnejših razpravah: z večjo odmevnostjo razprav v plenumu; z nujnostjo, da vsi delegati razpravljajo in odločajo o vseli sklepih; z lažjim spremljanjem ih poročanjem s kongresa; s kompleksnostjo problematike, ki otežkoča delitev obravnave na posamezne komisije ipd. Večinsko mnenje udeležencev pa je bilo, da je treba omogočiti nastop na kongresu čim večjemu številu delegatov. Upoštevati je treba, da bodo na kongresu večino delegatov predstavljali delavci, ki se bodo laže pripravili na sodelovanje v ko- misijah, kot na razprave pred 600-članskim avditorijem. Zato se je odbor odločil, da bo kongres delal 7. novembra dopddne plenarno (začetek, referat, pozdravi gostov, splošna razprava); popoldne pa v štirih komisij ali, in sicer: 1. za nadaljnji razvoj samoupravljanja, 2. za dohodek in njegovo delitev, 3. za družbeni standard in socialno varnost, 4. za organiziranost in razvoj sindikatov. 8. novembra, to je drugi dan, pa bo kongres ves čas delal v plenumu (poročilo o delu komisij, razprava in sklepanje o kongresnih sklepih, razglasitev statutarnega dogovora, izvolitev republiške delegacije za 7. kon- gres ZSJ in razglasitev izvolitve novega republiškega sveta ter nadzornega odbora ZSS). Referat za 8. kongres' bo predstavljal globalno resolucijo, ki bo pojasnjevala predloge kongresnih dokumentov. Referat bo, dopolnjen s kongresnimi razpravami, predstavljal enega izmed temeljnih dokumentov kongresa. Predvideno je, da bo odbor za pripravo 8. kongresa ZSS obravnaval referat na seji dne 25. oktobra. Na seji je bila določena tudi delovna skupina, ki bo oblikovala končno besedilo zaključnih dokumentov. Ob tem je bilo posebej poudarjeno, da imajo vsi organi in službe RS ZSS dolžnost spremljati javno razpravo s svojega področja. FRANČEK KAVČIČ TEŽKE POSLEDICE POLOVIČNIH RESNIC Sestanek predsednikov republiških sindikalnih konferenc na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, vzgoje in izobraževanja, kulture in zdravstva, članov izvršnega odbora predsedstva RS ZSS ter članov delegacije v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine je izzvenel v enotno oceno, da je enostransko obravnavanje podatkov o gibanju skupne poj-abe politično skrajno škodljivo. Več na 10. strani! V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA + UGOTOVIT^ LOJZE PAJK: Delali smo drug mimo drugega in zato smo se zelo težko sporazumevali celo tedaj, ko so bili skupni interesi očitni. Z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za ceste in cestni promet se na vseh ravneh odločanja odpira pot do dejansko racionalnih in vsestransko sprejemljivih rešitev. INŽ. JOŽE LESKOVAR: Hitreje, kot rešujemo ta problem, bo treba iskati primerne rešitve za tiste slovenske premogovnike, kjer kopljejo premog s poslovno izgubo. Od kod sredstva, naj odločijo pristojni republiški forumi. Ha sindikatih se zavedamo težine problema in se zavzemamo, da bi ga rešili kar najbolj ustrezno in kar najhitreje. Nič več drug mimo drugega »Ves naslednji mesec in še začetek novembra je namenjen javni razpravi o osnutku samoupravnega sporazuma za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za ceste in cestni promet. Nato bo sklicana ustanovna skupščina. Ostale priprave pa so načrtovane tako, da bi novo ustanovljena samoupravna interesna skupnost na vsak način lahko bila vpisana v sodni register še pred koncem leta,« je poudaril predsednik sindikalne konference za cestni promet pri RO Sindikata delavcev v 'prometu in zvezah Slovenije Lojze Pajk v odgovoru na vprašanje, kako se je na zadnji skupni seji sindikalnih konferenc za cestni promet in za cestno gospodarstvo iztekla razprava o osnutku že omenjenega samoupravnega sporazuma. „Znano je, da ste v cestnem prometu pred časom že izoblikovali predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samostojne interesne skupnosti za cestni transport, da pa ste od zamisli kasneje odstopili in skupaj s kolektivi cestnega gospodarstva začeli pripravljati sporazum o ustanovitvi take interesne skupnosti, id bi povezovala in vključevala obe dejavnosti. Zakaj je bilo tako? “ „Nekako takrat, ko so potekale zadnje priprave na ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet, je po kolektivih, ki se ukvarjajo z javnim cestnim transportom, zares tekla javna razprava o ustanovitvi samostojne interesne skupnosti. Ta javna razprava je opozorila na veliko in zelo tesno povezanost problematike, s katero se srečujemo tako v cestnem transportu kot v cestnem gospodarstvu, ki je tudi razmišljalo o ustanovitvi ,svoje* interesne skupnosti. Med drugim je bilo izrečeno mnenje, da bi v taki interesni skupnosti, ki bi povezovala obe vrsti dejavnosti, prav gotovo laže, hitreje in sploh na bolj racionalen način sprejemali odločitve, ki bi bile skladne tako z interesi obeh dejavnosti kot tudi z interesi družbene skupnosti kot celote. Izkušnje iz preteklosti pa so take, da smo rešitve iskali vsak po svoji liniji, če tako rečem, zato pa smo se zelo težko sporazumevali in je še vedno odprta vrsta vprašanj, škodo pa trpimo vsi.“ FRANC PODJED: Svoje letošnje polletno poslovanje je radovljiško gospodarstvo resda uspešno zaključilo, toda rezultate je v veliki meri »zadušila« inflacija, saj je v večini delovnih organizacij razvrednotila vložena prizadevanja. Zato so tudi statistični kazalci gospodarjenja pod močnim vplivom inflacijskih gibanj. „Katera in kakšna so ta vprašanja, če nanje gledate z očmi in interesi cestnega transporta? „Osnovni problem prometa in zvez je, da še nimamo enotnih načel in temeljev prometne politike in razvoja prometa v Sloveniji in v Jugoslaviji. Če še enkrat opozorim na izkušnje iz preteklosti, ko smo rešitve iskali vsak v svoji smeri in ne oziraje se preveč na interese vseh ostalih prizadetih ali zainteresiranih, je jasno, zakaj tega problema še nismo rešili. Prav tako nas izkušnje opozarjajo, da ga na način, kot smo bili navajeni, tudi nikoli ne bomo rešili. Tako ne le nova ustava, ampak tudi neposredni interes kolektivov terja, da se za vse sprejemljivim izhodiščem za reševanje navedenega problema približujemo po poti sporazumevanja. Povsem konkretno pa bi v odgovoru na vaše vprašanje omenil le problem osnih pritiskov, ki so dovoljeni na naših cestah, drugič pa vprašanje investicijskih programov za gradnjo in rekonstrukcijo cest. Osne pritiske je, denimo, cestno gospodarstvo določevalo povsem samostojno in neodvisno od potreb in interesov javnega cestnega transporta. Po drugi strani so se transporterji, če tako rečem, pri opravljanju svojih storitev marsikdaj posluževali prevoznih poti, ki so se jim zdele najbolj primerne, so pa s tem prej ali slej povzročili težave organizacijam, ki skrbijo za vzdrževanje cest. Vse preveč smo, skratka delali drug mimo drugega. To je še zlasti očitno iz dosedanjih programov za gradnjo in rekonstrukcijo cest. Upam si trditi, da je bil popravljen, moderniziran ali na novo zgrajen marsikateri cestni odsek, čeprav za to s stališča uporabnikov javnih cest ni bilo prave potrebe, še vedno pa niso prišli na vrsto odseki, kjer bi to bilo nujno potrebno. Na to: kje, kdaj, kaj in kako se bodo modernizirale javne ceste, pa cestno-transportna podjetja doslej praktično niso mogla vplivati. Z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti pa bodo take in podobne zadeve postavljene na povsem drugačno osnovo: o njih se bomo dogovarjali. To pa pomeni, da skupščini samoupravne interesne skupnosti kot najvišjemu samoupravnemu organu ne zbor uporabnikov republiških cest in javnega cestnega prevoza ne zbor delavcev cestnega gospodarstva in cestnega prevoza, ne bo mogel vsiliti svojih stališč in zahtev. Ker bodo na podoben način kot republiška organizirane tudi lokalne samoupravne interesne skupnosti, to pomeni, da se na vseh ravneh in po samoupravni poti odpirajo vrata do bolj racionalnih rešitev, kar pa tudi je osnovni interes tako prometne politike kot tudi družbe in gospodarstva, katerega ožilje je ravno promet z vsem tistim, kar združuje v sebi. >' . -mG „Katere so najpomembnejše naloge vaše kom ference do konca tega leta? “ „Če izvzamem priprave na kongres slovenskih sindikatov in kasnejše izpolnjevanje zastavljenih nalog, moram reči, da je nalog kar precej in da tudi niso lahke,“ je začel Jože Leskovar. „Obravnavali bomo problematiko premogovnikov Slovenije glede na pokrivanje izgub, ki nastajajo v njih. Zavzeti se bomo morali za takojšnjo rešitev problemov v rudnikih Zagorje, Kanižarica, Senovo, Kočevje in Laško. Ti premogovniki bodo predvidoma končali poslovno leto s skupno izgubo okrog 40 milijonov dinarjev. Dejstvo namreč je, da je po sprejetju nove ustave težko oblikovati v okviru republike neke sklade, ki naj bi služili za pokrivanje izgube. Dejstvo je tudi, da v sedanji energetski krizi slovensko gospodarstvo potrebuje sleherno tono premoga, ki jo lahko nakopljemo, res pa je tudi, da nas marsikatera tona nakopanega premoga velja preveč. Kako iz te zagate, bo treba v kratkem odločiti in v kratkem bomo tudi na sindikatih morali, sprejeti svoja stališča o teh proble-mih.“ Integracijski procesi v slovenski energetiki so deloma stekli: v mislih imamo povezano slovensko elektrogospodarstvo, povezavo med Šoštanj- Od kod denar za izgube? Predsedstvo republiške sindikalne konference za energetiko in premogovništvo je na svoji zadnji seji obravnavalo več pomembnih vprašanj s svojega področja. Eno najpomembnejših vprašanj je bil program dela tega strokovnega sindikata do konca, letošnjega leta in pa razprava o integracijskih procesih v tej gospodarski dejavnosti na Slovenskem. 0 teh vprašanjih smo se pogovarjali s sekretarjem republiške sindikalne konference delavcev energetike in premogovništva -inž. Jožetom Leskovarjem in ga povprašali za stališča, ki jih je do posameznih vprašanj zavzelo predsedstvo na svoji zadnji seji. sko termoelektrarno in rudnikom Velenje. Ali so v pripravi še kakšne druge povezave? „Procesi povezovanja v elektrogospodarstvu so sicer potekali nekako po predvidevanjih, ustanovljena je tudi samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije. Povezave so segle tudi dlje, kot ste omenili. Še eno takšno povezavo, ki se pripravlja, sindikati odločno podpiramo in smo v teh prizadevanjih tudi zelo delavni. Gre za povezavo med Zasavskimi premogovniki in Termoelektrarno Trbovlje, ki ju veže tehnološki proces proizvajanja električne energije. Integracija med omenjenima organizacijama združenega dela bo predvidoma končana do konca letošnjega leta. Naslednje vprašanje, na katero bo naša konferenca morala dati svoje stališče, pa je povezovanje premogovnikov in potrošnikov premoga v interesno skup- nost. ' Če smemo sami izbrati delovno temo za vprašanje - veliko je že bilo govora o samoupravnem sporazumevanju o politiki cen v energetiki in premogovništvu. Ali ta problematika sodi v okvir vaših letošnjih delovnih nalog? ,,Seveda. Naša konferenca se bo zavzemala za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje v politiki cen električne energije in premoga ter jih podrobno primerjala in usklajevala s cenami ostalih energetskih virov. Pri tem se. bo treba obnašati tako, da bo politika cen energije in energetskih virov pozitivno vplivala na stabilen razvoj gospodarstva. Zavzemali se bomo tudi za to, da se pristojnost za določanje cen premoga prenese s federacije na republike podobno, kot je to urejena za določanje cen električne energije." Eno izmed pomembnih vprašanj v rudarstvu je še delno nerešeno vprašanje beneficirane delovne dobe. Kakšen je na tem področju vaš program? “ „Za tiste, ki delajo večino delovnega časa v jami ali na določenih delovnih mestih je benefi-ciranje delovne dobe delno urejeno. Nasprotno pa je to vprašanje neurejeno za vse tiste delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, ki le občasno zahtevajo delo v jami. Sicer takšnih delovnih mest ni veliko, vendar imajo premogovniki in drugi rudniki zaradi neurejenega beneficiranja težave s kadri, ki odhajajo na delo v druga podjetja. Vsekakor bo potrebno vprašanje delovne dobe reševati znatno hitreje, kot ga rešujemo sedaj." ' rb „Pa vendar smo kljub temu ustvarili v naši o*1 preko milijardo dohodka ali za 38 % več kot v času lani,“ je dejal Franc Podjed. „Ob teh °^ ne bi želel skrivati dejstva, da so se v PrvV! mesecih letošnjega leta v primerjavi z enaki ^ dobjem lani povečale pogodbene obveznosti za . družbene pa kar za 124 %, kar znaša skoraj j jonov dinarjev. Omeniti moram, da so se ob 5' > nem povečanju števila zaposlenih dvignili neto dohodki za 29 %, kar ni tako malo v odnosu na gorenjske občine in na republiko.** š*! Hlo^ oS1 Močan vpliv IRE kak mer Ljul kak: 0SI "tve 5mc Pa 5°g( inflacije iil.^ k Letošnje polletno poslovanje ' gospodarske organizacije radovlr ške občine uspešno zaključile. Ve11’ dar je to uspešnost v veliki ^ ^ dušila inflacija, ki je v preneko^ ov OZD razvrednotila vložena prizo^ vanja. Potemtakem je razumlji^puj, da so tudi statistični prikazi go$r' darjenja pod vplivom inflacijski gibanj in so tako sami odstotki p1^ cej nezanesljiv kazalec poslovfl^ Si radovljiških delovnih organizacij .^ teh problemih smo se pogovarjali5 ^ Francem Podjedom, predsednik^ k, izvršnega sveta skupščine obČia^ V mp aik' Nik JE( Tak kat, mn, stav vi miz kvr C* 'Pr 'k(j k ki l> ..msp ,,Kakšni pa so ostali kazalci polletnih S°® ^ darskih gibanj v radovljiški občini? „V primerjavi z letnim planom smo ^°se£iiCmi; konca junija nekaj več kot 47 % od načrt® t« p G* Konca junija iicKaj vco icvm. • rOl* celotnega dohodka, medtem ko sta družbeni in dohodek za slab odstotek zaostajala za P^fKjil predvidevanji. Najbolj so zaostali za pričakovan)^ S „ osebni dohodki, saj smo jih po planu dosegli k° . ? odstotno. Precej bolj, kot smo sprva načrtovah.^ , se „napolnili“ skladi delovnih organizacij. ^ ustvarilo že več kot dve tretjini načrtovanega __ -1-1__1____~ Dri to m v/oli Q r\TT1 ./ šestih mesecih je radovljiško gospodarstvo Isk za sklade za letošnje leto. Pri tem velja omeni11'jM: t imela industrijska podjetja za dobro četrtin0 f k vrednost proizvodnje kot v istem obdobju . 'lo kljub temu za nekaj odstotkov zaostajajo za p16 Ifp; “tat nim porastom. „Pomembno postavko v radovljiškem ^] ^ darstvu predstavlja zadnja leta izvoz. M ,< % bilo z njim v letošnjih prvih šestih mesecih' 3stl „Izvoz je bil v prvem polletju za 32 % ali za večji kot lani. Naša podjetja so izvozila za ^ j 'it % milijonov dolarjev različnega blaga in opreme-' je zanimivo, da seje izvoz na konvertibilno ' odnosu na lansko prvo pclletje povečal za 71 preseglo vsa naša pričakovanja. Sicer pa organizacije od skupnega izvoza prodale na J* bilno področje za lanskem obdobju.** 78% več izdelkov kot Če bi sodili po kazalcih šestmesečnega darjenja, se med panogami obetajo jjl |A do konca leta hudi časi Kje so vzroki. : r ' dejavnost tako močno zaostaja za ostalih ‘ polletju poslovni rezultati v kmetijstvu. Dr0^|j‘| ,Res je, pravo nasprotje industriji so bili v ^(i u Druž^ izvod v tej panogi je bil za odstotek manjši lani, pri tem pa je bil dohodek manjši za 22 )- dohodki večji za zreti, panogi povečalo bili reaf». manj kot lani do konca polletja. Med na^*-- ^ ^ ^ turističnimi centri so na Bledu imeli ?a iu nohriv H Radovljici za 13% manj nočitev, v ^ zabeležili za 8 % več nočitev. Precej ve^ yse^i; 'it dajejo rezultati po polletni sezoni, ki b°d * bistveno drugačni, vendar pa kljub teth^jJ; i *t, skrivati, da so vsi naši hoteli, z izjemo G^jjoV^LjL’ in Podvina, končali svoje šestmesečno P° velikimi izgubami, v odnosu na lansko P v6jji ■ i! kar za okroglih 300%. Ob misliti...“ V SREDIŠČU POZORNOSTI KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM Tokrat smo osredotočili razgovor za okroglo mizo, h ka-et* je vabilo naše uredništvo, na problematiko dijaških do-^°v. Natančneje povedano, iskali smo odgovor na vprašanje, kako smo organizirani, da bi izvedli sanacijo najhujših raz-c v dijaških domovih (dijaški dom v Kopru, dva domova v lii 'jubljani in dva v Mariboru) in kako razmišljamo o tem, po sil r^šnih poteh urejati vprašanja nadaljnjih prepotrebnih jii l,1vesticij v dijaške domove. Kot bodo bralci lahko presodili, !®io o prvem vprašanju že dobili nekaj spobudnih informacij. .Pa tudi z razmišljanji o nadaljnjih sistemskih rešitvah naših govornikov smo nemara nakazali pot, po kateri bi v pridnosti uspešneje reševali problematiko domskih kapacitet. ^ razgovoru so sodelovali: Polde KEJŽAR, namestnik reP- sekretarja za prosveto in kulturo, Vili VRŠAJ, predstavlja Izobraževalne skupnosti SR Slovenije, Franjo KLOJČ-iJoK, predsednik slovenske domske skupnosti, Milan BRA-;TC, predstavnik republiške konference Zveze mladine, BLAHA, predstavnica republiškega sveta Zveze sindi-^tov, tov. PAJK, predstavnik republiške sindikalne konfe-jjtce delavcev vzgoje in izobraževanja, Alojz BLAŽIČ, pred-dnik dijaške domske skupnosti Doma srednjetehniških šol v Ljubljani. Na vprašanja, ki so bila zastavljena za okroglo d°, pa sta kasneje odgovorila še Majda GASPARI, članica Jtttšnega komiteja predsedstva CK ZKS in dipl. ing. Jože GAČNIK kot predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije. j; lij k?-' Pretresljivi podatki o i[i J™ slovenskih dijaških do-, C' v’jih je uvodoma navedel 0, Franjo Klojčnik (glej 1. )< „ k terjajo dopolnitev, kako ||l Pdmerih, ko za domove ne-t, f do skrbi gospodarstvo. I« \ OKROGLA MIZA O DIJAŠKIH DOMOVIH Velik dolg družbe . KLoj^niK: Prav gotovo so ti v* na mnogo boljšem. To so fcj,lv'> ki zanje skrbi železnica, 'H en^tv°> PTT, Litostroj, dalje lil ij’ ga je za potrebe svojih g, ig0ev v Mariboru adaptiralo elek- -y ij, sP°darstvo, že razširjen Dom il s^ega šolskega centra v Veleli^ Pa, recimo, Dom gostinske 4 jf.! Radencih, ali domova ob 0 šolskih centrih v Raki- (v 111 v Celju. Položaj takih do-»ijj® Vsekakor sigurnejši, saj v njih ^ (^ adina, ki se izobražuje za po-ir L^spodarskih organizacij, ki so t1 iv centre tn domove organizi-ijf11' oskrbujejo in so hkrati nji-i^^anovitelji. Tudi primer iz f : »d nam pove, kako zainteresi-f iit|L^sPodarstvo lahko pomaga. dijaški dom, v katerem FX| ;lcJo nretežho pretežno učenci poklicnih bil \ Povzelo Industrijsko montaž- i,j^tje ..... začenja z gradnjo no- 1 v velikih težavah. Dom je v iz Ljubljane, ga pre- ^?vfljona za razširitev domskih ^ tet na skupno 250 postelj. S. 'kiotje rešuje tudi svoje ka-ffltOv Probleme. i' '*sa ' ^AJK: Moram povedati, da ’,, gladina, ki se bo zaposlila-v w na boljšem, kar zadeva ,d11j v domovih. V našem Domu (if ISjj bniških šol v Ljubljani je učencev kar 590 takih, ki se v industriji, bodisi v ®,?sPodarstvu bodisi v ke- bor, ki bi celovito reševal potrebne gradnje na ljubljanskem območju. Dogovorjeno je bilo, da je treba ločeno iskati rešitve za gradnjo Doma šole medicinskih sester in Doma učencev v trgovini in gostinstvu. Financiranje izgradnje doma in šole za medicinske sestre je prevzela skupnost zdravstvenega zavaro-vanjza obdobje štirih let, za letošnje leto pa je že odobrila za pripravljalna dela dva milijona 400 tisoč din. Lokacija za dom je že odobrena na prostoru, ki je predviden za klinični center. Spomladi bi začeli graditi dom s petsto ležišči (potrebe so za tisoč ležišč) dograjen naj bi bil leta 1976, šola pa leto kasneje. Za novo poslopje Doma učencev v trgovini in gostinstvu je bilo dogovorjeno, da bi akcijo za zbiranje potrebnih sredstev med interesenti organizirala Gospodarska zbornica SRS. Dom naj bi bil zgrajen po nekoliko dopolnjenem tipskem projektu, ki ga je pred dvema letoma naročila Izobraževalna skupnost Slovenije, lokacija pa je predvidena na kompleksu ob Poljanski cesti. J. GAČNIK: Gostinstvo in turizem ter trgovina širšega ljubljanskega območja so v veliki meri pripravljeni zbrati sredstva za izgradnjo skupnega doma v Ljubljani, vsaj za 480 učencev, s katerim bi deloma nadomestili obstoječe, deloma zgradili nove kapacitete. Tečejo kon- tretja najrazvitejša občina v Sloveniji. Nekaj s to solidarnostjo v družbenem dogovarjanju ni V redu. V primeru koprskega dijaškega doma je bil zastavljen neki družbeni dogovor, toda kaže, da delujejo silnice proti takemu dogovarjanju. Mislim, da moramo iskati izhod v novih interesnih skupnostih za izobraževanje, ki bodo morale usklajeno programirati šolsko in domsko mrežo, kar nam bo zagotavljalo racionalnost in ekonomičnost izobraževanja, mladini, ki se bo šolala, pa tudi potrebne bivalne prostore. Skrajni čas je, da zavestno spoznamo velik družbeni dolg na tem področju. In, da se prenehamo obnašati kot slepci - kot v primeru koprskega doma. Res, okoliške občine so postavile svoj kadrovski lonec, da se kuha v Kopru, a iz njega bodo jedli vsi skupaj. Del mladine iz okoliških občin se bo zagotovo po šolanju zaposlil tudi v teh dveh središčih. Kot vem, tako Koper kot Piran tudi še nimata samoprispevka. Tudi to kaže na določeno politično nesposobnost, na to, da nihče noče ugrizniti v to kislo jabolko. Dvomim, da bodo nerazviti še naprej pristajali na to, da financirajo razvite, ker jih financirajo tudi pri domovih. Do-• govoriti se moramo, kolikšen delež za vzajemno reševanje domskih kapacitet bo lahko prevzelo gospodarstvo nase. V sedanjih pogojih ni mogoče voditi politične akcije na področju usmerjenega šolstva, saj brž ko v Zvezi mladine začnemo to razpravo, smo pri dijaških domovih! J. GAČNIK: V Gospodarski zbornici Slovenije se zavedamo, da je perspektiva nadaljnjega razvoja gospodarstva v naši republiki glede na razpoložljivo število mlade generacije predvsem v boljši organizaciji dela, modernexši tehnologiji, kar oboje zahteva boljšo kvalifikacijsko strukturo. Smatramo, da je ena izmed nalog Gospodarske zbornice in njenih organov v sodelovanju z gospodarstvom in drugimi družbenimi dejavniki, da zajamemo več mladih v nadaljnje šolanje. S tem v zvezi pa je z ozirom na mrežo in razpore- ccloviteje spregovoriti o dijaški sociali. Kdo se danes zanima za vso množico učencev izven domov, ki so podvrženi vsem ekonomskim in izkoriščevalskim principom? Pomembna je ugotovitev, da so na boljšem tisti domovi in tiste šole, ki so bolj vključeni v gospodarske tokove. Zato je tesnejša naslonitev celotnega šolstva (domovi so del te problematike) na gospodarstvo in družbene dejavnosti prvi pogoj za vsakršno razmišljanje o nadaljnjih sistemskih rešitvah. Soočeni pa smo tudi s hudo realnostjo, če vemo, da bi ob lanskih cenah za sanacijo 19 domov potrebovali 60 starih milijard, za celotno usmerjeno šolstvo pa dajemo letno nekaj manj kot sto milijard. Torej bo potrebna postopnost in reševanje najnujnejših primerov moramo obravnavati ločeno ' od vprašanja nadaljnje izgradnje do- KAKŠNE SISTEMSKE REŠITVE T. BLAHA: Ko iščemo sistemske rešitve za investicije v dijaške domove, bi rada opozorila na neki zgled. Milica je ob izgradnji šolskega centra vzporedno zgradila dijaške domske kapacitete. Sredstva sije zagotovila iz istega vira, kot se financira celotna dejavnost milice. Enako je v primeru vojaškega dijaškega doma v Ljubljani. Po tem zgledu bi morali financirati celotno dejavnost, ki pomeni družbeno infrastrukturo. Nevzdržno bi namreč bilo, če bi se iste dejavnosti pojavljale pred delovnimi organizacijami z ric vem koliko dogovori za zbiranje sredstev. Naj vzamem za primer zdravstvo. Ali naj bi se zdaj, ko gospodarstvo že plačuje poseben prispevek za zdravstveno varstvoo, pojavili pred njim z novimi samoupravnimi sporazumi za zdčevanje sredstev, ki so potrebna za zdravstveno šolstvo in za domove učencev teh šol? Najbrž bi se morali podobno kot v primeru milice ali armade dogovarjati o celovitih potrebah za enostavno in razširjeno reprodukcijo na področju zdravstva, vključno z dijaškim domskim stan- ,V*!lV * industriji, pa za te is*i[ tjj ®0spodarstvo doslej še nikoli "V Sp|jJ-'sPeval°>če izvzamemo nji- P\ °?n'. prispevek za usmerjeno P' ^šnih domov pa je še ne- #1 INDIJA JE V KOPRU 1 ,^ jubljani STEKLA /JV je akcija za najnuj-apac'ijo petih domov v ( tjlubljani in Mariboru že Al p -“kfrie , Sir^CN |toJ J* Ij-^oja v Sloveniji naj bi do in , sanirali celotno sedanje e otipljive rezultate? NIK: Po družbenem k Se j7„5 že ' otffh’kadili že 3000 ležišč. Do-d»! lej?.1?0 prišli niti do enega no- r, Ij hžev i ' Letos februarja sta a 'l t) a skupnost SR Slove-$ Ali Sa0ltlska skupnost Slovenije AJ>i /nacijski načrt, po katerem es*|Ai j v Rtu 1974 zgradili nov ‘PXNi°?\V Kopru, v Ljubljani 0 ta u-° C ■medicinskih sester in J’v MaCe?Ce v trgovini in gostin-i,"\m r.10oru Pa dekliški dom in ‘ ‘ " e za medicinske sestre. ?vliena ?amrcč še nikjer ni bila AStr3- ■il 'tfcf0 ? 110 smo s celotno proble-4j\NshaZra,nili izvršni komite to A 0 CK ZKS in ko je bilo ti»tCleno’ da ie v nainui- /sA kram111 Potrebno akcijo za-ffi ist "stajj.koročno, problematiko j! itaAko 1 .domov pa vključiti v \St.u akcnSeVanie’ Je v iuliju in j(i 1» ^ la v Ljubljani in Mari- konkretno nalogo, [/Vije n5,aj0 akcijske odbore za ajaktualnejših gradenj v j/lVik'svS’ so Prevzeli med-(1*11’)t sj iabij ?ZK- /I*1 C,S0 po razgovoru, ki ga ,1/KA . a sklical medobčinski da ic ‘mba takoj jfV^htOv 7Za dve nu3ni gradnji kJ 0tlVai osta posct lorniir ^a ostalo pa naj bi se a* Poseben akcijski od- kretni razgovori, kako zbrati ta sredstva in v kratkem bo ustanovljen poseben odbor. F. KLOJČNIK: V Mariboru je bil že lani formiran odbor za gradnjo centralnega dekliškega doma. Medobčinski svet ZK je tudi organiziral vrsto razgovorov s predstavniki občin mariborske regije, s Kliničnim centrom, skupnostjo zdravstvenega zavarovanja in tako so uspeli do prejšnjega tedna za to svojo gradnjo zbrati že 18 milijonov novih din. Program je deljen v dve etapi izgradnje. Najprej bodo zgradili stolpič s 500 ležišči, ko bodo zbrali še nadaljnjih 7 milijonov din, bodo zgradili še drugega. Prizadevali si bodo zbrati preostali denar od gospodarstva. Lokacija za gradnjo je odobrena, načrti tipskega projekta z raznimi dopolnitvami so pripravljeni. V Kopru pa je akcija zastala. Program izgradnje koprskega doma presega 40 milijonov din. Zaenkrat je v banki deponiranih 3 milijone 600 tisoč din, kijili je k izgradnji prispevala že pred dvema letoma Izobraževalna skupnost'SR Slovenije. Imajo lokacijo, načrte, o financiranju tega doma pa ta hip kaj več ne vemo. To je zaenkrat vse, vsi ostali domovi čakajo na sistemske rešitve. M. BRATEC: Vprašanje je, zakaj je najbolj kritična situacija v domovih v razvitih centrih. Dobro, v Ljubljani in v Mariboru je akcija krenila. Kaj pa Koper? Koper je po narodnem dohodku druga, Piran pa ditev šol nujno treba povečati domske kapacitete in sanirati nekatere obstoječe. Menim, da je treba to do sedaj dokaj zanemarjeno področje reševati bolj načrtno, sistematično in hitreje. Ena izmed možnih rešitev, za katero se zavzemamo, je podpis posebnega družbenega dogovora, s katerim bi delovne organizacije izločale iz svojega dohodka 0,5 % od bruto osebnih dohodkov. NAJHUJŠI PROBLEM SO DOMOVI, KI JIH NI! A. BLAŽIČ: Težko politično vprašanje niso samo domovi, ki so neustrezni, pač pa tudi domovi, ki jih enostavno ni. To je težko politično vprašanje vzgoje naše mladine. Ko ni bilo vrtcev, je cerkev začela organizirati vrtce. Zdaj se že slišijo glasovi, da bi organizirali tudi dijaške domove. Takih situacij vendar ne smemo dopuščati. P. KEJŽAR: Število odklonjenih kandidatov v domovih in število tiste mladine, ki sploh ne začne iskati prostora v domu, je iz dneva v dan večje. To je najhujši domski problem. V. VRŠAJ: Glede na materialne možnosti naše družbe in gospodarstva, ki je tudi samo potrebno močne sanacije, verjetno v celoti še dolgo ne bomo mogli vsej sposobni in potrebni mladini zagotoviti prostora v domovih. Zato bi morali enkrat dardom. Podobno je s šolstvom. V istem prispevku, ki ga dajemo za šolstvo, bi morali zajeti tudi-sredstva, ki so nam potrebna za izgradnjo kadrovskih šol in domove za mladino, ki te šole obiskuje. Najbrž bodo zato posamezne dejavnosti morale delovnim ljudem ob sporazumevanju za sredstva predložiti celovite potrebe s svojega področja. O tem pristopu bi morali razmišljati že zdaj, kp snujemo zakone o interesnih skupnostih. DE: Nekateri pa še vedno pričakujejo tudi določena sredstva s strani republike za izgrad-. njo dijaških domov. M. GASPARI . Tudi glede financiranja dijaških domov velja, da sredstva lahko združijo le tisti, ki jih ustvarijo. Lahko se seveda zastavi vprašanje, kako ta sredstva zbirati. Tako se v ta namen lahko interesno povežejo tiste delovne organizacije, ki sc zanimajo za strokovnjake, ka-- terih šolanje je pogojeno z urejenim internatskim bivanjem in se dogovorijo, kako bodo združeno zbrale potrebna sredstva za ureditev dijaškega doma. Če sc ti pogoji urejajo za potrebe delovnih organizacij in drugih interesentov na določenem območju (v občini, regiji), lahko pride do združevanja njihovega interesa in sredstev na tej ravni. Tudi posamezne samoupravne interesne skupnosti in njihove zveze (na primer v zdravstvu, otroškem varstvu, telesni kulturi itd.) sp lahko nosilke te naloge, kadar gre za šolanje kadrov, kijih bodo potrebovali na svojem področju. Očitno je več možnih virov, s katerimi bi lahko zagotovili financiranje programov sanacije in gradnje dijaških domov, le-ti se med seboj lahko povezujejo na osnovi dogovora, a vendarle je res, da so ustvarjalni tisti, ki so najbolj blizu delavcem. Zakaj bi njihov dohodek najprej združevali v nekem skladu na republiški ravni in ga potem namenjali za posamezne programe, če se s temi programi lahko kar neposredno soočajo in tako tudi odločajo o njihovi materializaciji Torej, obrnimo se raje k nosilcem interesa in dohodka, kot da čakamo, kdaj bodo kakšna sredstva pritekla iz republiških virov. TUDI DIJAŠKI DOMOVI SO STANOVANJSKI PROSTORI DE: Postavlja se tudi vprašanje, ali ne bi bilo primerno, če bi delovni ljudje iz solidarnostno zbranih stanovanjskih sredstev namenili en del tudi za dijaške domove, ki rešujejo stanovanjski problem dijakov. M. GASPARI: Ta predlog se je izoblikoval ob iskanju možnosti za sanacijo in razširitev zmogljivosti dijaških domov. Vsekakor je zanimiv, utemeljen in tudi izvedljiv. Pri dijaških domovih gre v bistvu za prc-bivalni prostor, namenjen mladim, ko morajo zaradi šolanja v drug kraj. Ob tem velja še opozoriti, da so temu v največji meri izpostavljeni otroci delavcev in kmetov. Če pogojev za prebivanje ne zagotovimo, bo marsikateri otrok ostal doma in se ne bo strokovno usposobil, kot bi sc lahko. To samo po sebi pove, da v današnjih razmerah ne moremo šteti le družinsko stanovanje v stanovanjski prostor: so tudi posamezne skupine prebivalstva (dijaki, študentje, starostniki), ki določen del življenja prebijejo v kolektivno organiziranem prebivališču. Zategadelj kaže tudi dijaške domove uvrstiti v program gradnje stanovanjskega prostora in sc dogovoriti o pogojih in kriterijih za preučevanje njihove gradnje in sanacije. Seveda pa to terja dobro utemeljene programe ter jasen dogovor znotraj stanovanjskih skupnosti in z drugimi samoupravnimi dejavniki o skupnem interesu za hitrejše urejanje tega problema in o angažiranju sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo. NEKATERI PROBLEMI SO PRECEJ ZAPLETENI F. KEJŽAR: V razgovoru smo doslej ugotavljali, da stvari tečejo v redu tam, kjer so v splošne projekcije razvoja neke dejavnosti vnesli tudi celotno problematiko kadrov. Stvari pa so včasih le bolj zapletene, kot izglodajo. Dovolite mi neko primerjavo. Kdor gradi tovarno v puščavi, še pomisli ne, da vodovod ne bi bil sestavni del njegove investicije. Kdor gradi tovarno ob reki in ima vodo tako rekoč pred vrati, mu bomo težko dopovedali, naj prispeva še nekaj za vodovod. Gospodarstvo ni nekaj amorfnega, ampak sestoji iz konkretnih objektov, ki so v različnih situacijah tako po strukturi kot lokaciji. Ni nikakršno naključje, da določene gospodarske panoge vlagajo veliko v domove, kajti to je prvi pogoj, da bodo kader sploh dobili. Tako je v gradbeništvu, na železnicah, v najnovejšem času v zdravstvu, v dejavnostih, ki dvajset let niso pomislile na pomanjkanje ljudi. Zdaj, ko že čutijo posledice pomanjkanja kadrov, začenjajo ukrepati. Se vedno pa je tu gospodarstvo, „ki ima tovarno ob reki“. Je v poziciji, da zanj take investicije še niso nuja. Če naj iz prejšnjih primerov kaj sklepamo, potem sc je treba zavedati dveh nujnosti: nujne okrepitve direktnih povezav šol in domov z gospodarstvom (konkretnim gospodarstvom), drugič, opredeliti bomo morali, kolikšen je problem šol in dijaških domov, ki jih bomo morali vzajemno reševati. Ob reševanju problematike dijaških do-, mov namreč ne trčimo več le ob plafon celotnih družbenih proporcev, ampak tudi na del gospodarstva, ki se upira, da bi prispevalo več, kot je sorazmerno njegovim po- trebam. To je tisti del gospodarstva, ki mu še uspeva, da strokovni kader sam pride pred njegova vrata, zato zaenkrat raje investira v- stanovanja, kajti, če imaš ta .tudi kader dobiš. O tem govorim zato, ker se bojim, da mnogi pričakujejo, da bodo sistemske rešitve delovale kot kak avtomatizem, tega pa si seveda v družbenih odnosilr v skladu z novo ustavo ni mogoče zamisliti Sistem pomeni danes skupnost družbeno-reguli-ranilt odnosov z normativnimi akti, družbenimi plani, z družbenimi do-, govori in samoupravnimi sporazumi. Noben teh členov ne more manjkati. V ta sklop družbeno reguliranih razmerij moramo torej vključiti tudi solidarnostno komponento. Nihče se temu vzajemnemu deležu . ne bi smel izogniti, ne samo zaradi bodočih problemov, pač pa-tudi zavoljo družbenih dolgov do dijaških domov. In tisti, ki doslej niso prispevali k izgradnji dijaških domov ničesar, naj bi v prihodnje prispevali. Na nek način bomo morali izoblikovati neka začetna sredstva, ki bi jih na sporazumen način skupno uporabljali, zlasti ob projektih, za katere bo potrebno zbrati večja sredstva. Seveda pa ne gre le za probleme velikih izobraževalnih središč. V zadnjem času so v Sloveniji močno prisotna gibanja, da bi šolanje približali dijakovemu domu. Zato regionalnega razvoja v mreži šol in domov ne bi smeli podcenjevati. T. BLAHA: Ne bi pa se mu smeli tudi v celoti podrejati Nekateri podatki kažejo, da občine pogosto odpirajo šole in dislocirane oddelke, ki pa so čisto mimo potreb gospodarstva. Letošnji predlog za nove oddelke vsebuje kar 23 oddelkov gimnazije in samo 13. oddelkov tehni-škilr šol! To ne kaže na kaj dosti usklajeno planiranje šolanja z gospodarstvom.. Mladina sicer dobi možnost šolanja, toda ali bo dobila tudi možnost zaposlitve? V. VRŠAJ: V lanski in letošnji resoluciji o ekonomskem in družbenem razvoju je bila izgradnja dijaških domov postavljena v ospredje. Prioriteto so imeli dijaški domovi tudi v letošnjem družbenem dogovoru o splošni in skupni porabi, vendar v globalni bilanci ta sredstva niso bUa upoštevana. Rečeno je bilo, da se bomo za te potrebe posebej sporazumevali. Gospodarstvo pa se ni pripravljeno vedno znova o nečem sporazumevati, kajti svoj dohodek razporeja enkrat v letu. Izobraževalna skupnost Slovenije je obvestila odbor podpisnikov družbenega dogovora o splošni in skupni porabi med drugim tudi o tem, da se začrtana politika izgradnje dijaških domov ne izvaja in naj odbor do tega zavzame stališče. S tem se bo morala soočiti tudi republiška skupščina, ko bo ocenjevala izvajanje letošnje resolucije. Menim, da bo edino prav, če bomo že prihodnje leto potrebe dijaških domoVvklju-čili v celovit program razvoja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. P. KEJŽAR: Točno je, da sredstev vedno primanjkuje, toda vprašanje je, zakaj jih vedno znova zmanjka prav za dijaške domove. Predpostavljam, da so v izobraževalni skupnosti Slovenije izbirali med manjšim in večjim zlom. Zakaj prav dijaški domovi ali zaradi ugotovitve, da za silo še vendar gre in da je delavska in kmečka mladina bolj potrpežljiva in da bi se nemara prej kje drugje srečali z organiziranimi odpori? Restrikcije imajo svoje posledice. Ali so bile te pravšnje, to je vprašanje. V. VRŠAJ: Letos ni zmanjkalo samo za dijaške domove, tudi za soudeležbo pri gradnji osnovnih šol. Možno pa je začeti tudi razpravo o nekaterih postavkah, ki so v našem načrtu. Z družbenim dogovorom smo prevzeli obveznosti republike do investicij na področju visokega šolstva. Vsekakor se bomo morali s tem enkrat soočiti vendarle enkrat ugotoviti, da smo imeli in imamo na področju dijaških domov hujše probleme, kot pa so prostorski problemi visokega šolstva. Vemo, da bi z boljšo organizacijo lahko zagotovili boljše koriščenje učilnic na pre-nekaterem visokošolskem zavodu. Tudi tu sb racionalizacije gotovo še možne. Po magnetofonskem zapisu tekst pripravila SONJA GAŠPERŠIČ V SREDIŠČU POZORNOSTI PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOjj Kdo naj odloča o investicijah Ni dovolj, če se za investicijo odločijo le delavci v organizaciji združenega dela. „Tako torej! Zdaj naj odločajo drugi, odločajo naj naši konkurenti, če se bomo smeli lotiti investicije -gradnje novega obrata! “ Na ta način so z veliko mero užaljenosti in slabe volje reagirali nekateri investitorji, ko se je ob začetku tega leta začela v Sloveniji nova praksa odobravanja investicijskih kreditov v Ljubljanski 'banki. Po dogovoru med upravljalci LjuNjanske banke in slovensko gospodarsko zbornico je namreč vsak investitor, katerega investicijski program presega vrednost 30 milijonov dinarjev, dolžan dobiti o investiciji tudi zbornično mnenje. No, prav to, kar je pri nekaterih prizadetih investitorjih zbudilo hudo kri, je v vrsti delovnih organizacij sprožilo veliko olajšanje. Omenjena nova praksa se je rodila po večletni kritiki, da naša družbena skupnost nima učinkovitih sredstev, s katerimi bi lahko preprečila nastajanje ekonomsko neutemeljenih gospodarskih zmogljivosti — nastajanje tako imenovanih paralelnih kapacitet. Kritike so izražale oceno, da bi morali biti upravljalci s sredstvi poslovnih bank tisti, ki bi preprečevali negospodarnosti pri investiranju. Nič pa se ni premaknilo in zato je začel prevladovati občutek nekakšne družbene nemoči. In kot je vsak začetek težak, se je izkazalo tudi v 'lluv v r—r-w- tem primeru, da bo treba, če naj dosežemo družbeno druga pobuda, ki obeta da bi ze do konca g bolj usklajeno prakso investiranja, premagati vrsto posebnim republiškim družbenim dogovorom opre e- ovir. Sklep je bil jasen: Ljubljanska banka ne bo odo- lili obnašanje investitorjev vseh poslovnih ban m o- brila nobenega investicijskega kredita, če v zbornici ne spodarske zbornice pri odločanju o reprodukciji gobo izrečeno soglasje, k investicijskemu programu. Od- spodarstva. Omenjeni družbem dogovor bo, kot kaze, prto pa je bilo vprašanje, kdo - kateri člani zbornice uresničil tudi zamisel, da bodo vsi investitorji zavezam naj izrečejo odgovorno oceno? Tudi to na začetku ni izpolnjevati tako imenovano investicijsko informacijo, bilo jasno, po kakšnih kriterijih naj delegati v zbornici Po zaslugi tega obrazca bodo lahko vse zainteresirane ocenijo, ali konkretni investicijski program zasluži so- delovne organizacije in-tudi drugi družbeni dejavmki _11 . i____________: x.* ; nrimpmn 7crnrl;n sp7nanieni z investiciiskimi Dro- podvreči zbornični oceni. Prakso Ljubljanske banke bo treba razširiti, da bodo tudi druge poslovne banke dodeljevale kredite na podlagi zborničnega soglasja; znižati pa bo potrebno tudi cenzus (30 milijonov dinarjev). DOBILI BOMO DOGOVOR O INVESTICIJSKEM OBNAŠANJU Vsega tega ne bo tako težko doseči. Pomembno je , da je že sprožena pobuda, da v Sloveniji v kratkem dobimo poslovnik za ocenjevanje investicijskih programov v Gospodarski zbornici. Še bolj pomembna pa je gjasje, ali je treba ob njem izreči nesoglasje. PODJETNIŠKE" NAMERE POD DROBNOGLEDOM Najprej se je izoblikoval odgovor na drugo vprašanje. Če v poslovnih bankah ocenjujejo investicijske programe z vidika plasmaja bančnih sredstev, potem naj delegati v zbornici konkretne investicijske programe ocenjujejo s širšega družbenoekonomskega vidika. Preprosto rečeno: ocenijo naj ali se z investicijo ne že primerno zgodaj seznanjeni z investicijskimi programi. Ne bo več tako, kot doslej,ko se je pogostokrat o modernizaciji ali o gradnji razvedelo šele tedaj, ko so bili investicijski krediti že odobreni in dela že v teku. Investicijska informacija bo namreč vse zainteresirane obveščala že o investicijskih namerah. Tako bo ostajalo dovolj časa za medsebojno sporazumevanje in za usklajevanje investicijskih namer. Zanimivo, da se te slovenske ideje o uvedbi večjega reda na investicijskem področju zelo dobro ujemajo z Ka. rreprosio recenu. ucciuju naj an ^ zveznimi - za zdaj še bolj ali manj načelnimi stališči ustvarja nepotrebnih zmogljivosti, ker že dosedanje „ po katerih naj postanejo zbornice v sistemu družbe-niso dovolj izkoriščene; presodijo naj, ali se z novo 'a laniran;a p0memben usklajevalec vseh razvojnih investicijo vnaša zdravo konkurenco v tržne odnose, pjog^mov gospodarstva. Če zamisel ocenimo skozi odpravlja pomanjkanje nekega blaga in morda tudi .zm0 že ^gte prakse v Sloveniji, potem je jasno, razbija dosedanji monopol nekaterih delovmh orgam- kakšen mora biti naslednji korak. Na vsem enotnem zacij itd. jugoslovanskem tržnem proštom bo treba glede razpo- Na vprašanje, kateri krog zborničnih delegatov ozi- laganja z družbenimi investicijskimi sredstvi uveljaviti roma kateri njihovi organi naj avtoritativno ocenjujejo enotno prakso. Premalo je namreč preprečevati nasta-investicijske programe, pa je odgovor postopno izobli- janje ekonomsko neutemeljenih zmogljivosti samo v kovala dosedanja praksa. Bila je vrsta podobnih pri- eni republiki. To pa pomeni, da se bodo morale skup-merov, kot je bil tisti, ko je bilo treba oceniti, če je ne akcije lotiti vse gospodarske zbornice in vse banke potrebno zgraditi novo tovarno opeke. Predstavniki (morda po dogovoru v Jugoslovanskem zdmženju po- obstoječih opekarn so prizadevno dokazovali, kako bi slovnih bank) pa še republiški ter pokrajinski izvršni morali pravzaprav pri sodobnejšem načinu gradnje v sveti in družbenopolitični dejavniki. Tako bi končno prihodnje uporabljati vse manj opeke in kako imamo vendarle lahko odpravili veliko zlo in izoblikovali eno-že preveliko proizvodnjo, če jo merimo s številom ten vsejugoslovanski družbeni dogovor o racionalnem opečnih enot na prebivalca in jo primerjamo s števil- investicijskem obnašanju pri načrtovanju in izvajanju kami drugih držav. Predstavniki gradbenih podjetij so družbenih razvojnih programov. FRANCE JERAS bili v tem primeru nekako neopredeljeni, pa vendarie (NE)USPESNOS’ V ŠTEVILKAH Gospodarski položaj v avgustu 1974 - po podatkih Za vodo j Slovenije za statistiko Gledati ob začetku jeseni na gospodarski položaj v avgustu, ko je bila za vrsto panog mrtva sezona, delavci pa so bili v veliki meri na letnem oddihu, se zdi malce zapoznelo. Pa vendar, da bi lahko razumeli sedanja gospodarska dogajanja, je potrebno narediti obračun za preteki® obdobje. To pa je naloga statistike, ki v Sloveniji glede avgusta opozarja na nekaj bistvenih premikov. V prejšnjem mesecu slovenska proizvodnja ni stagnirala, kot bi bilo pričakovati za čas poletne depresije. Industrijska proizvodnja je bila za 6,6 % višja kot julija. Največji porast beležimo v primerjavi z lanskim poprečjem v živilski industriji v avgustu gostinski promet za 5 1 na mesec julij. VZTRAJNI DRNEC CEN Cene se v avgustu niso zaustavfl izražajo zaskrbljujoč dvig. Glede n3' so proizvajalci industrijskega blag3 nili svoje cene za 6,2 % in so v pd11^, z lanskoletnim poprečjem za 4 višje. V trgovini na debelo smo 3Vj dosegli (nasproti poprečju lani) ^ porast, kjer so šolske potrebščine d0, indeks povečanja 235,6, dvignil® sl) tudi cene lesa, goriv in maziv ter W Cene na drobno so že 32,7 % višje/ stinstvu pa za 23,9 % v omenjeni p1 javi. Vse te cene pa imajo in bodo (25 %), za 14 % je bila višja proizvodnja ^ ^ na avljenjske stroške del3< V ^ gradbenega materiala m prorzvodnja ne- in to y času ]esensk^ b0 ... prav v času jesen« kovin. Skupaj pa smo v prvih osmih kup0V) ko mora )>p0prečna“ druži331 H: mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani’povečali industrijsko proizvodnjo za ll %. Povečali sta se tudi kmetijska in gradbena proizvodnja, in sicer za l % v primerjavi z julijem glede na število opravljenih ur. šteti več kot enomesečni družin8^/ ^ hodek za tako imenovano ozimnic°\ Ijenjski stroški so bili v avgustu z3 ’ ^to večji kot v juliju, hrana, ki predst3™^4: dobršen del delavstva glavno postavi Hi \M je za skoraj 5 % dražja. V SEZONI - DEPRESIJA PROMETA! Zanimivo je, da se promet v mesecu avgustu ni povečal. Nasprotno, na letališčih je število pomikov padlo za 14 %, v javnem cestnem prometu za 8 %, železniški promet pa je ostal na ravni prejšnjega razdobja. Prodaja grosistov je bila sicer večja (+7 %), prav tako detajlistov (+8 %), zunanja trgovina, ki zaposluje pomemben delež prevoznih kapacitet, pa se je znamo omejila. V avgustu je namreč izvoz vrednosmo padel za 31 %, uvoz pa za 3 %. Tako velik padec izvoza pa ne ^vpliva ugodno na našo že tako zelo neugodno zunanjetrgovinsko bilanco in Osebni dohodek so dosegli v se^ mesečnem obdobju 24,7 % poveč^Ki gospodarstvu 23,7 %, v negosp0 29,9%. V primerjavi s poprečje^' g 1973 pa so osebni dohodki za Hii ^ višji, kar je samo za točko manji ^ ^ bilo predvideno za vse leto, realni dohodki pa so kljub tako visoki C nominalnih za l % nižji. NA ZADNJEM MESTU SMO Za Jugoslavijo razpolagamo l® y / i ■ ^ datki za šest mesecev. Vendar n^ M ta primerjava pokaže, kakšna je t®11 i/st gibanj osebnih dohodkov po po«3 republikah. Šestmesečna primerja3 _____ ______-j--d_______ ___ nih osebnih dohodkov letos z i^jA inflacijske pritiske vseh vrst, medtem ko dobjem lani nam kaže, da so le-ii rt. % uuuj^in 10.111 liani Via ,.j » 41 je bil ta trend julija dokaj ugoden. porastli na Kosovem in v Vojv^Pji Turistični promet se je razmahnil šele sicer za 15 %, v vsej Srbiji za 10 0' v avgustu (6 % povečanje prenočitev in Srbiji za 9 %, v Črni Gori in v vs®J 1 4 % več gostov), vendar smo komaj za 1 % presegli v letošnjih osmih mesecih lanskolemo isto obdobje. Povečal pa se je za 8 %, na Hrvaškem ter v Bosni 't Im govini za 7 %, v Makedoniji za Sloveniji za 2 %. JANEZ so potihoma koketirali z investitorjem, ki se je odločil graditi opekamo. Razumljivo. Čimveč bo opekarn in čimveč opeke, toliko večje bodo tudi nabavne možnosti gradbincev. Kaj zato, če se bodo zaradi nepopolnega izkoriščanja zmogljivosti in zaradi prevelike konkurence že jutri opekarne znašle v težavah. Ocena bi bila seveda v konkretnem primeru napačna, če bi upoštevala izključno samo interese ene, ali samo koristi druge strani. 7 DNI V SINDIKATIH © 7 DNI V SINDIKATIH # 7 DNI V SINDIKATIH ® 7 DNI V SINDIKATIH # 7 DNI V SINDIKATIH K ŠPEKULATIVNO ODKRIVANJE LUKENJ Tako kot ob vsakem zakonskem predpisu, določilu ali sklepu se je zgodilo tudi tokrat. Nekateri so se „znašli“ in poiskali luknje. Zlasti v tistih delovnih organizacijah, kjer se imajo za močne in velike, so glasno povedali: „Prav! Pa ne bomo vzeli nobenih bančnih investicijskih kreditov. Investirali bomo lastna sredstva!" Vsem, ki so na tak način razglasili družbena sredstva, s katerimi upravljajo, za lastna sredstva, je bilo treba povedati, naj v primeru, če bodo trmo-gjavo - brez sporazumevanja - poskusili uresničiti svoj investicijski program, nikar ne pričakujejo, da bodo smeli potrkati na vrata poslovne banke in se v njej potegovati za obratna sredstva — za katera bodo osiromašili svoj poslovni sklad. Predkongresno vzdušje S PLENARNEGA ZASEDANJA RO SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SV^ % ■ .. '"■"l n)* PO NAČELNI TUDI , PRELOMNICA V PRAKSI % !!.ž Spet drugi, ki so ugotovili, da samo v Ljubljanski banki terjajo zbornično soglasje so se odločili, da kreditov ne bodo iskali v omenjeni banki, ampak, recimo, v mariborski, v Jugobanki ali kateri drugi. Nekateri pa so špekulirali tudi na ta način, da so se odločili namesto enega investicijskega programa, s katerim bi prese- V uvodnem delu seje je predsedstvo republiške sindikalne konference delavcev kovinske industrije Slovenije sprejelo operativni delovni program do konca letošnjega leta. Na osnovi le-tega lahko napovemo, da bo predsedstvo usmerilo svojo pozornost na integracijske procese v kovinski industriji, dokumente za 8. kongres zveze sindikatov Slovenije, samoupravno organiziranje delavcev v TOZD, samoupravno sporazumevanje o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, politiko dolgoročnega razvoja SFRJ do 1985. leta in na naloge ter organiziranost republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije po 8. kongresu ZSS. Precej kritičnih besed je bilo izrečenih na račun „Temelj skupne politike dolgoroč- k izhodiščem omenjenega doku- devanjih. Ker pa ^ j- ^ .integracijskih gibanj". Navrženo je bilo celo vpra- nega razvoja SFRJ do leta 1985“ menta, ki so jih na plenarni seji že pravah treba izre(;! (anje: ..Integracija? Kaj je to? Samo podpis samo- pomeni tisto težko pričakovano pre- izrekli člani RO Sindikata delavcev organiziranost, oblla ]avCeV \ f ” • -X____ ......O 44 /-»K UrvLarJ ia -to mrvrtru* o \r in '/VPTflVl Slovenite Ce. Invrmia t V dohodka., . .-ski o^i, - Na tej seji je repubhsk^jslj ^ tem ko je brez pripomb gram dela za obdobje ^ li* 'th gram dela za obdobje D- ^ jeseni (o njem smo v n piTij,'« pisali), razpravljal Jf lanku pncaKujemu, ua uu javna i a/.- na 8. kongres Zveze 8111 oSlo',^(j prava nanizala vrsto konkretnih po- venije in 7. kongres JuS(jap(1yr bud in oredloeov ter verjetno samo sindikatov. Ugotovili s0’ no f, bud in predlogov ter verjetno samo še konkretizirala načelne pripombe k izhodiščem omenjenega doku sindikatov. Ugotovili »“'o p, na oba kongresapoteks) na oba kongresapoie^ j ob devanjih. Ker pa se J® z3 šanje Sto enega invesuclJSKega programa, s Kaieuin Ul picse- upravnega sporazuma in - ničesar drugega? gli znesek 30 milijonov dinarjev, izdelati raje dva ali pa Vprašanje je bilo zastavljeno v zvezi z vlogo sindi-_ .i _ x • :_j.: ________ iratrAv v intpcrraHkkih novezovaniih. NatančneiŠO celo tri investicijske programe. Seveda je jasno, da bo treba takšno špekuliranje preprečiti. Na kakšen način? Vsekakor bo potrebno tudi investicije, financirane s tako imenovanimi lastnimi oziroma s podjetniškimi sredstvi, v prihodnje katov v integracijskih povezovanjih. Natančnejšo podobo bi sicer lahko dala šele kritična analiza, vendar je vse več slišati o tem, da pri razmišljanjih in pripravah na integracije sindikata sploh „ni zraven". Kakor bi se povezovali stroji, pisalne mize, denar ... ne pa delavci, živi ljudje . . . Tig lomnico, ob kateri je že mogoče govoriti ne le o realnem obravnavanju problematike prometa in zvez v raz-meiju do odprtih razvojnih in drugih vprašanj ostalega gospodarstva, ampak tudi o osnovi, na kateri bi lahko izoblikovali enotno prometno politiko. Mimogrede rečeno je ta v prometu in zvezali Slovenije. Če omenimo le najbolj bistvene med njimi, je treba omeniti, da bi izhodišča skupne politike razvoja SFRJ do leta 1975 morala močneje temeljiti na novem ustavnem položaju delavskega razreda in krepitvi materialnih osnov neposrednega samo- lovanja sindikata dela^/jfo i{J ^ metu in zvezah J^°H .mm podprl predlog, «“9 ie'j t, bodočega zveznega o v ^ tudi sedem odborov, o, .te vali bodisi delavce ^3javi'l,s dveh ali več sorodnih H ‘ati, H % V SREDIŠČU POZORNOSTI ' HftED 8. KONGRESOM! ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE # PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE $ PRED 8. KONGRESOM JD 9. KONGRESOM ZVEZE SOCIALISTIČNE Nadine Slovenije ongres >a| bo »otrditev »favilne ismerfenostl lelavske ladine 1,1 dneh od 2. do 4. oktobra dodo delegati mladinskih . j^acij iz vse Slovenije zbra-d Soboti na svojem 9. r&esu. Prišli bodo na delovni r, Id naj bi pomenil ko-1 Prelomnico v njihovem h; ranjeni delovanju. Poslej " zvezo socialistične mla-j,,.Wo sedaj zveza mladine) jCj1 oblikovali in razvijali kot 5 fronto mlade generacije. f kot fronto vseh mladih v družbenih jijf fronto mlade generacije. . )i!»’. Zastopanih % C^acijah in vseh drugih ' ^ ^ organiziranja in dclova-M ^'dladine v okviru osnovnih .1 jc^acij ZSM. Tako so med |i clj1 zapisali v predlogih kon-dokumentov. Toda ... jfa'' mladina ni in ne more k homogena v socialnem, CCt0 in če že hočete, v poli-s | 1,1 smislu, kot smo to zapili* |]V resoluciji 3. konference $ ii6’Pa ravno z 9. kongresom ltij no stopa v enotno organi- n1 ^Povezani odslej mnogo ^Zakaj se mladina odloča ^0t bodočega enotnega Jaja? na- Ni dvoma, da bodo irta^ovali težave in vprašanja (fSo -Hih dolov mladih. Pre-\ 0 že zato, ker se bodo v it^Sanizaciji srečevali prav z fijL’ na drugi strani pa bo fe^ac'ja ZSMS tudi veliko fW kopala kot enoten in po-%e°en dejavnik našega druž-S 'n političnega življenja, kongresno resolucijo in stalilo'bodo mladi še poglobili Jky ^ načela svojega delova-naj bi imela veliko eina akcija jedra, kot so 'CJ svojih kongresnih do-ki naj bi bila med . ' In načrtovalci akcij v 'Čebinah. - r rnieVec^a velja tudi za delav-no> ki je že v pred-- - razpravah opredelila l tP° vezan osti znotraj svo-in konferenc. Te ^r^ai^fne povezanosti, tako i»l' ,\veJn "htivov in konferenc, i)? Pa z občinskimi konfe- '1'i tslln RK ZMS,najbiza-f>Sost čebinsko bogatejšo l^v^. rnladih ne samo pri ^ t njihovih problemov, j«l! Ž SoHp,di Prl njihovem tvor->1' v v ^0vanju povsod tam, if. , delovnih organizacijah iP(j |j5ileva-0 soočajo z vprašanji, kf-nje 1°,Proizvodnjo, gospo-.delitev dohodka in $ Hm , °hodkov, življenjski fjff 2aPoslenih .. . 0l),CpTA BESEDA vfeSra,MUMH )ej(e’Za i 0 torej tista vpraša-iiA]F0s®beit-ra bi mladi delavci 6‘/ v iZelelh da bi prišla do l^C^Vo n8resnih sklepih in’ sti' h..’. Pozneje v vsako- ^ Ve s kn1? Kako lahko po-jf . h ptQ,, °ngresnimi doku-enre in izkušnje iz življenja in dela aktivov mladih delavcev v vaši delovni organizaciji? Taka in podobna vprašanja smo zastavili našim sogovorni- , kom, ki smo jih izbrali med delavsko mladino v Kranju in v Novem mestu. In priznati moramo, da jih nismo izbrali po naključju. Daleč od tega. Priznajmo: želeli smo, da bi o svojem delu in o tem, kaj pričakujejo od bližnjega kongresa, spregovorili predvsem tisti, ki najbolje poznajo problematiko mladih delavcev. Predvsem smo hoteli slišati neposredne proizvajalce. Zanimalo nas je, kaj so doslej storili mladi v svojih delovnih organizacijah, kako so se „obo-rožili“ za svoj kongres in ali se dejansko počutijo enakopravne v prepletenem vrvenju pomembnih dogajanj v svojih delovnih kolektivih. Kako so se znašli sredi teh dogajanj, odkar so organizirani po novem in kako ocenjujejo svoje probleme, dileme, nerazrešena vprašanja. Zato utegne ta mozaični splet skrbi, želja, zahtev in potreb mladih delavcev marsikaj povedati. Morda celo več, kot smo pričakovali, preden smo se lotili pogovorov ž mladimi delavci v Kranju in Novem mestu. Sicer pa je najbolje, da jim kar prepustimo besedo. Ker smo se pač zgolj po naključju odločili najprej za kramljanje z mladimi Kranjčani, jim zato dajmo prednost pred njihovimi vrstniki iz dolenjske metropole. CIRIL SITAR, predsednik občinske konference mladine v Kranju: „Ko govorimo o naši delavski mladini, pravzaprav obujamo delavsko tradicijo našega mesta. Če pa .odpišemo1 tradicionalne vezi in se vsaj za trenutek preselimo v bližnjo preteklost, nam je takoj na dlani vrsta dejstev. Govorim o dejstvih, saj so mladi kranjski delavci po zadnji vojni prispevali velik delež v razvoju gospodarstva v občini. Tako je bilo tudi zadnja leta. Od takrat, pred slabim letom, ko se je delavska mladina na novo organizirala, pa gredo stvari še na bolje. Ne bi želel precenjevati dela aktivov v delovnih organizacijah, vendar pa je očitno, da sta se po njihovem formiranju marsikje delo, predvsem pa vpliv na samoupravno odločanje, močno okrepila." Tega seveda po njegovih besedah ne gre posploševati, veliko resnice pa je vendarle v tem. Ob tem pa podatek: od prejšnjih 8 osnovnih organizacij v delovnih skupnostih je zdaj organiziranih v TOZD že 34 aktivov mladih delavcev. „Ko prihajajo sedaj mladi v TOZD, prihajajo vanje tudi z vsemi svojimi problemi. Prepri- Na delovno akcijo čani smo, da jih bodo s pomočjo, zlasti pa s povezovanjem z osnovnimi organizacijami sindikata, ZK ter drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, veliko laže in hitreje reševali, kot sojih do sedaj." ZA ZGLED DRUGIM O idejnopolitičnem delu v aktivih-mladih delavcev je govoril JANEZ ŽAKELJ, predsednik aktiva v podjetju Iskra-Elektromehanika: ,J>o kongresih ZKS in ZKJ se je močno okrepilo idejnopolitično delo mladih delavcev ne samo v naši delovni skupnosti, temveč tudi v vseh tistih aktivih, kjer so ustanovili komisije za idejno delo z mladimi. Za kranjsko občino velja ugotovitev, da je njihova povezava z osnovnimi organizacijami ZK in ObK ZKS zelo dobra. Da pa ne . ostanem samo pri splošnih trditvah ... Poglejte, v ZK smo samo v Iskri-Elektromehaniki sprejeli v zadnjih mesecih 70 mladih delavcev, poskrbeli smo za različne oblike izobraževanja, udeležujemo se seminarjev za mlade komuniste, ki jih organizira občinska konferenca ZKS ... Ge torej ocenjujem samo idejnopolitično delo mla-■ dih delavcev v Kranju, smo se na naš kongres resnično dobro pripravili." BRANE SKUBIC je razgrnil paleto problemov mladih v Tek-stilindusu, kjer je zaposlen, vendar ga kot delegata na kongresu, tako vsaj kaže, bolj zani-- ma položaj mladih proizvajalcev v spremenjenih družbenih odnosih. To tematiko sicer še ni dokončno izbral za svoj kongresni prispevek, toda o njej resno razmišlja. „Treba bi bilo spregovoriti o tem že zato, ker beseda mladih delavcev še vedno ni prišla do prave veljave v samoupravni družbi, čeprav so v zadnjem času očitna prizadevanja, da bi se to zgodilo." Kljub kritičnim pripombam svojega predhodnika je MILOŠ SAJOVIC, predsednik konference mladih delavcev pri ObK ZMS menil, da se je v Kranju, vsaj kar zadeva mlade delavce, v zadnjem času marsikaj obrnilo na bolje. „Prej so nas kar vsevprek imeli za nesposobne, neresne, premalo zrele, zdaj pa so se nam že na stežaj odprla vrata v samoupravne organe, čeprav s tem še ni rečeno, da naša .množičnost1 v proizvodnji dobiva ustrezno veljavo tudi pri odločanju. V dobro domala vsem TOZD pa moram le povedati, da mladi praviloma uspemo s svojimi predlogi, seveda če so le dobro utemeljeni." KRITIČNO O KONGRESNIH DOKUMENTIH Kako pa so se mladi v kranjskih delovnih organizacijah pripravili na 9. kongres? Na to vprašanje nam je skušal odgovoriti MARTIN ANČ.IMER, predsednik aktiva v Creini in delegat na kongresu. „Do srede septembra so o kongresni resoluciji in statutu razpravljali skoraj v vseh aktivih mladih delavcev. Statistično povedano: računamo, da se je predkongresnih razprav doslej udeležilo 70 % vseh mladih delavcev. Tako z udeležbo kot z razpravami smo lahko zadovoljni. Predvsem nas veseli, da nismo samo .preleteli1; temveč smo kritično ocenili celotno kongresno gradivo. Resolucija se nam zdi presplošna, zato jo bo treba v nekaterih delih temeljito spremeniti in dopolniti. Ta pripomba se je pojavljala na večini zborov mladih delavcev, zato se nam zdi umestno, da nanjo opozorimo tudi delegate na kongresu." Precej bolj kot problemi mladih v njihovi delovni skupnosti, ki zaradi sezonskega značaja dela niso tako majhni, kot bi to mislili na prvi pogled, je DANILO ČOBEC, predsednico aktiva v Komunalnem servisu zanimalo vprašanje, kdaj se bodo mladi ne samo v Kranju, pač pa v vsej Sloveniji, začeli ukvarjati z razreševanjem problemov v zvezi z izkoriščanjem prostega časa. ,,0 tem sicer veliko govorimo, toda do sedaj smo na tem področju storili malo, bolje rečeno nič. Ta problematika še posebno zadeva vse nas, ki smo zaposleni v komunalnih ali storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu. In 2,ato se nam zdi umestno, da bi o teh vprašanjih spregovorili tudi na kongresu slovenske mladine." PREMALO POVEZAVE S SINDIKATI Napak bi sodili, če bi mislili, da je problematika mladih delavcev v Novem mestu drugačna od tiste, ki smo jo skušali razgrniti v pogovoru s predstavniki kranjske delavske mladine. , „S Kranjčani imamo veijetno precej skupnega, ker se pri svojem delu srečujemo s podobnimi problemi. O tem malo kasneje. Najprej bi želel povedati, kako smo pri nas pristopili k reorganizaciji mladine. Se do pred letom dni smo imeli 18 osnovnih mladinskih organizacij, zdaj pa deluje v TOZD že 64 aktivov mladih delavcev. Mladinska baza se je potemtakem v Novem mestu izredno razmahnila. Predvsem zato, ker smo od samega začetka hoteli, da aktivi zaživijo predvsem znotraj svojih delovnih organizacij, šele potem pa naj se povezujejo preko svojih delegatov na občinski ravni. Pri povezovanju med osnovnimi organizacijami sindikata in mladinskimi aktivi v TOZD pa smo naleteli na precejšnje ovire, ker se sindikalne organizacije v mnogih podjetjih še vedno niso, morda pa se tudi nočejo opredeliti do problemov mladih delavcev. Takih primerov je veliko, zato bomo skušali okrepiti predvsem naše delo- vanje znotraj osnovnih sindikalnih organizacij. Predvsem zavoljo tega, ker aktivi zaradi dosedanjega odnosa sindikatov marsikje še niso zaživeli tako, kot smo pričakovali. Do nesporazumov prihaja takrat, ko aktivi zahtevajo od osnovnih sindikalnih organizacij, da sprejmejo delovne programe mladih delavcev kot sestavni del svojih programov. Prepričani smo, da bomo po kongresu tudi z njimi našli skupni jezik ...,“ nam je za uvod v naš pogovor povedal MARJAN PAVLIN, predsednik občinske konference ZMS. Njegovo „startno“ informacijo bi lahko dopolnili le toliko, da je med približno 19.000 zaposlenimi v novomeškem gospodarstvu dobra tretjina mladih, zato tudi njihovi problemi prihajajo veliko bolj do izraza. Na splošno pa velja za delavsko mladino v dolenjski metropoli Ugotovitev, da ne kaže skoraj nobenega zanimanja za svoje družbenopolitično usposabljanje. NAZORNOST - POGOJ USPEHA Zakaj? Odgovoru na to sicer tako enostavno zastavljeno, vendar pa v bistvu izredno zahtevno vprašanje, se je še najbolj ..približal" BOJAN FINK, sekretar občinske konference mladih delavcev, ki je sicer zaposlen v Labodu: „Ne bi rad govoril na dolgo in široko. Predvsem želim izhajati iz dosedanjih novomeških spoznanj. Poglejte, namesto, da bi družbenopolitično usposabljanje gradili sistematično na življenjskih problemih mladih, ki jih želimo usposabljati, se jih najpogosteje lotevamo z raznimi gradivi, ki po navadi nimajo nič skupnega z njihovimi vsakodnevnimi težavami. V Novem mestu smo prav zato prišli do tega zaključka: če hočemo mlade prepričati, kako pomembno je, da sodelujejo v družbenopolitičnem delu, jim moramo najprej dokazati, da bodo lahko le na tak način urejali svoje vsakdanje, sicer zanje nerešljive probleme. Že v dosedanjem delu naših aktivov vidimo, da se večina vprašanj, ki se nam zdijo na prvi pogled zelo osebna in pred katerimi so posamezniki brez moči, kmalu pokažejo kot družbena in rešljiva, če se jih lotimo primerno organizirani. S tako prakso reševanja bomo verjetno začeli že takoj po kongresu.11 Če se nekoliko oddaljimo od teh vprašanj, po Finkovem mnenju z novo organiziranostjo slovenske mladine mladi ne menjajo samo naziva svoje organizacije, ampak gre v prvi vrsti za docela novo vlogo, mesto in delovanje mladih, razumljivo, tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. „Od forumskega dela moramo po kongresu preiti na povsem spremenjene metode celotnega našega delovanja. V tem pa vidim naše konkretno druž- benopolitično delovanje, ki je doslej ostajalo popolnoma ob strani. MED NOSILCI DELEGATSKEGA SISTEMA O tem, da morajo mladi postati eden izmed glavnih nosilcev delegatskega sistema, je govoril BORIS ZAJC iz Krke, ki bo tudi delegat na kongresu ZSMS. ..Novomeška mladina sploh; ne samo tista v delovnih organizacijah, se še kako zaveda, daje treba za uspešno delovanje delegatskega sistema delegate nenehno usposabljati in pripravljati za naloge, ki so jim zaupane z njihovo izvolitvijo. Ker je prišlo letos, govorim z novomeškega zornega kota, v posamezne delegacije tudi veliko mladih, med njimi vrsta mladih delavcev, bomo morali poskrbeti za to, da se ne bodo seznanili samo s temelji nove ustavne ureditve in z uresničevanjem delegatskih razmerij, marveč tudi z ostalimi področji svojega delovanja. Veliko več kot doslej bodo morali vedeti, ria primer, o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, o metodah političnega dela itd. Le tako bodo lahko učinkovito in odgovorno delovali v temeljnih samoupravnih skupnostih in skupščinah ter v drugih samoupravnih organih. Sicer pa nameravamo, vsaj za nas še vedno odprto vprašanje uresničevanja delegatskih odnosov, sprožiti mladi v Novem mestu ne samo v občinskem merilu, marveč tudi na svojem kongresu." VELIKA PRIČAKOVANJA Torej, slišali smo le peščico mladih, glas drobca med njimi. In vendar je mogoče iz njihovih pripovedovanj marsikaj razbrati. Zlasti še zato, ker so bili v njih dovolj jasni in konkretni, predvsem pa odločni, da njihove zahteve dobijo svoje mesto tudi v kongresnih zaključkih, pozneje pa v vsakodnevni praksi delovanja mladih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Zapisali smo, da vidijo mladi delavci svojo priložnost in obveznost v delegatskih odnosih. To bo brez dvoma, trditi si upamo že danes, potrdil tudi kongres ZSMS. Nesporno je namreč, da bo delavska mladina z novo organiziran os tj.0 dobila svojo življenjsko priložnost prav v uresničevanju delegatskih razmerij, o katerih zdaj tudi največ razpravljajo in snujejo konkretne akcije. Pozabiti ne gre, da se bo še letos število aktivov mladih delavcev v Sloveniji povečalo od sedanjih 750 na skoraj 3000. Sistem njihovega organiziranja pa je zastavljen tako, da omogoča in spodbuja večji vpliv in sodelovanje delavske mladine v okviru zveze socialistične mladine Slovenije. Prav to pa hočejo mladi delavci dosledno uresničiti do konca letošnjega leta. IVAN VIRNIK 7 DNI V SINDIKATIH Predkongresne priprave v polnem teku Ta teden so se zvrstile v občini Velenje predkongresne konference občinskih sindikalnih organizacij trgovskih delavcev, kovinskih delavcev, delavcev energetike in premogovništva, gradbenih delavcev ter delavcev vzgoje in izobraževanja. Na predkongresnih konferencah so izvolili 7 delegatov za VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije ter 3 delegate za VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Sicer pa so na predkongresnih konferencah pregledali gradivo, o katerem bo govora na kongresih, sprejeli programe dela konferenc ter ocenili potek akcije valorizacije osebnih dohodkov in zvišanja najnižjih osebnih dohodkov. Prihodnji teden pa se začnejo predkongresni sestanki v osnovnih organizacijah v Šaleški dolini, na katerih bodo zraven dokumentov za kongresa Zveze sindikatov razpravljali tudi o statutarnem dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v Sloveniji. (vš) NA LINIJI 323-554 Velenje Sedež Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za celjsko območje so iz Laškega za leto dni prenesi v Velenje, novi predsednik tega medobčinskega sindikalnega organa pa je inženir Marcel Medved, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Velenje. Medobčinski svet Zveze sindikatov za celjsko območje je začel te dni z evidentiranjem kandidatov za kongresa Zveze sindikatov Slovenije in Zveze sindikatov Jugoslavije ter za vodstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. V prihodnjih dneh bo v Velenju seja tega medobčinskega sindikalnega organa, na kateri se bodo dogovorili za akcijo dvojne pomoči prizadetim po potresu na Kozjanskem, podobno kot se je za to že odločil Svet osmih občin celjskega območja. Dogovorili pa se bodo tudi za skupno akcijo obeh medobčinskih organov celjskega območja. (vš) ŠE ZADNJI ZAMUDNIKI Komisija za samoupravne odnose pri kraško-obalnem svetu zveze sindikatov v Kopru je pred dnevi obravnavala problematiko v zvezi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela v treh obalnih in sežanski občini. Na območju vseh štirih občin je 179 delovnih organizacij, ki bi morale do konca tega meseca predložiti vse ustrezne akte za vpis v sodni register. Na seji komisije so ugotovili, da se je v primerjavi s podatki za mesec junij, ko je zelo malo delovnih organizacij izpolnilo pogoje za vpis v register, stanje precej zboljšalo in do oktobra se bodo praktično vse delovne organizacije na območju štirih občin na novo samoupravno organizirale. Člani komisije so ob razpravi posebej poudarih, da bo treba nekaterim delovnim organizacijam pri tem precej pomagati. To velja zlasti za lucijsko kmetijsko zadrugo, kjer bo treba pomagati pripraviti ustrezne normativne akte, saj jim primanjkuje kadra in je to zavora, da se niso konstituirali v skladu z ustavnimi določili. Pri nekaterih delovnih organizacijah, kot na primer v Euki, Tomosu in Intereuropi so se odločili za preobsežne temeljne organizacije, ki imajo vsaka od tisoč in celo preko dva tisoč zaposlenih. V teh delovnih organizacijah bodo morali proučiti možnosti za oblikovanje večjega števila temeljnih organizacij. Nekatere druge delovne organizacije, med njimi zlasti Iplas, pa imajo po oceni komisije preveč temeljnih organizacij, kar nedvomno povečuje režijske stroške. Komisija je opozorila tudi na objektivne težave, ki nastajajo pri uresničevanju ustavnih določil zaradi posebnih pogojev, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb, kot je primer Cimosa. Člani komisije za samoupravne odnose so obravnavali tudi samoupravne sporazume in statute, ki so jih predložile Splošna plovba Piran, hotelsko podjetje Portorož, Splošna bolnišnica Koper in PTT — podjetje Koper. Komisija je pri obravnavi teh internih samoupravnih aktov sprejela vrsto. popravkov in dopolnil, ki so jih dolžne omenjene delovne organizacije vnesti v samoupravne akte. Ob primerih, ki so jih omenili v razpravi, so člani komisije sklenili pozvati delovne organizacije, ki pripravljajo samoupravne akte, naj bi jih poslale sindikatu že v osnutkih, da bi se tako izognili prevelikim stroškom za njihovo ponovno razmnoževanje, ko jih popravljajo in vnašajo vanje tisto, kar zahteva komisija za samoupravne odnose • S. K. TEKOČE NALOGE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA SEVNICA Analiza samoupravljanja Anketa v vseh TOZD, o rezultatih pa bodo obveščene vse delovne organizacije # Načrtovano delo izredno pomembno za odpravo n«’ pak pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev Na občinskem sindikalnem svetu v Sevnici so si za obdobje do konca letošnjega leta zadali vrsto obsežnih in tudi zahtevnih nalog. V ospredju je kajpak priprava na republiški kongres sindikatov in po njem uresničevanje na kongresu zastavljenih nalog. Poleg tega pa so se na sevniških sindikatih lotili vrste tekočih obveznosti, od uresničevanja kadrovske in štipendijske politike, organizacije stanovanjske interesne skupnosti, ustanavljanja drugih interesnih skupnosti na področju občine, prek akcije za ozimnico itd. Ena najpomembnejših nalog, ki so se je lotili sevniški sindikati, pa je vsekakor anketa o samoupravljanju v delovnih organizacijah. ..Najpomembnejša naša naloga je uresničevanje ustavnih določil in sprotno spremljanje tokov samoupravljanja,“ nam je dejal SLAVKO VILČNIK, sekretar občinskega sindikalnega sveta v Sevnici. „Ta naloga je stalna. Že lani smo se intenzivno vključili v problematiko ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela na našem področju in proučili samoupravne sporazume o ustanavljanju TOZD in sporazume o povezovanju TOZD v organizacije združenega dela. Potem, ko je bila sprejeta nova ustava, smo se tega dela ponovno lotili, saj je bilo treba marsikatero prejšnjo odločitev prevrednotiti. To delo smo opravili v povezavi z občinsko komisijo za pregled samoupravnih aktov. Sedaj pa smo na pragu mnogo širše akcije, kjer bomo analizirali delovanje in organiziranost samoupravnih organov v TOZD in OZD,te' Nito-odnose na relaciji TOZD — delavec in obra' n°.“ P0V; Namen te akcije je ugotoviti, kako san1 upravni organi delujejo, kakšne pristojn°s iinj£ imajo in kako se te pristojnosti uresničuje]0' 1 ietl, V okviru tega bodo tudi raziskali, kako8* t ^ ki jo bomo izvedli v vseh temeljnih organi23' cijah združenega dela,“ je dejal Vilčnik, jjialn le za nas, pač pa predvsem za kole k ti''* same. Iz analize zbranega gradiva bodo lah^, 1 sve ugotovili, kaj in kje v samoupravljanju v n|l ipjj hovi TOZD ah organizaciji združenega d0 «ti r ne velja v celoti, kaj in kje bo treba izbol) šari, spremeniti. Za nas in za delavce je flal' brž velikega pomena, da zvedo, kako je k0 Preg lektiv obveščen, denimo, o možnih rešitv33 leKllV UUVCNUCIl, UClllllIU, VJ 11MJZJIJ.ii 1S^*~ < nekega problema v podjetju in koliko dela'' %j s svojim mnenjem lahko vplivajo na odi° )oju . čitev svojih samoupravnih organov.11 * ipj Delo, ki je sila obsežno, bo opravila p0^ po; čana komisija za samoupravljanje v sklof % v občinskega sindikalnega sveta, opravljeno r I ] bo v nekaj mesecih. Rezultate analize bo° % posredovali vsem delovnim organizacijam- ^ hi o ___/ S\ SEJA OBČINSKIH KONFERENC SINDIKATA V KRANJU l»li H, Veliko novih pobin|i V minulih dneh so se v kranjski občini zvrstile seje 14 občinskih sindikalnih konferenc in 4 skupne seje izvršnih odborov sindikata. Na njih so razpravljali o poslovniku svojega dela, o delovnem programu, izobraževanju v tej sezoni in o ustanavljanju aktivov mladih, izvolili pa so v sobotah popoldne in v nedeljah dopoldne. Pri tem so se opirali zlasti na ugotovitev, da so pogoji za shranjevanje živil zelo dobri in se potrošniki lahko navadijo na to, da se oskrbujejo z njimi do vključno sobote opoldne. Enako pa je brez težav mogoče spremeniti tudi na- tudi delegate za občinski svet ter vade pri nakupih drugega potrošni-delegate, ki bodo člane sindikata škega blaga. kranjske občine zastopali na republiškem in zveznem kongresu. Na prvem bodo imeli 13, na drugem pa 6 delegatov. Delegati, ki so sodelovali na sejah konferenc, so razpravljali tudi o številnih vprašanjih, ki zanimajo člane sindikata v njihovem delovnem okolju in naj bi po večini našla svoje mesto v delovnih programih. Na seji konference delavcev trgovine so precej govorili o 42-tirnem delavniku. Ustanovili so posebno komisijo, ki bo pripravila akcijo za ukinitev dela OSNUTEK PREDLOGA ZAKONA 0 KONSTITUIRANJU KULTURNIH SKUPNOSTI JE DOBER Pohiteti z razpravo V petek, 20. septembra, je bila 3. seja predsedstva republiške sindikalne konference delavcev v kulturi. Najprej so člani predsedstva razpravljali o osnutku predloga zakona o konstituiranju kulturnih skupnosti. Bili so mnenja, da je osnutek v poglavitnih prvinah dober in bo omogočil uveljavljanje kulture po celotni Sloveniji in ne samo v enem središču. V nadaljnji razpravi o osnutku predloga zakona so člani predsedstva pokazali na nekatere pomanjkljivosti in dali tehtne predloge, ki jih je pomočnik sekretarja republiškega sekretariata za prosveto in kul--1 turo, tov. Ujčič zabeležil in bo moral biti v novenj zakonu bolj poudarjen nacionalni interes. Na seji so tudi poudarili, da bo z razpravami potrebno pohiteti, da bo zakon lahko čimprej sprejet. V drugem delu razprave so predsedniki skupnih komisij za pripravo samoupravnih sporazumov na področju kulture najprej podali poročilo o tem, kako daleč so že z dograjevanjem samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov po posameznih dejavnostih v kulturi. Najdlje so že prišh v knjižničarstvu. V drugih dejavnostih — RTV, muzeji, galerije in arhivi, gledališča in spomeniško varstvo pa so s pripravami tako daleč, da bodo oblikovali predloge novih sporazumov v začetku oktobra. Ob koncu seje so se dogovorili, da se bodo skupne komisije večkrat sestajale. S. R. Konferenca sindikata kovinske industrije je posvetila precej pozornosti delitvi sindikalne članarine. Na seji so. menili, da osnovnim organizacijam s sedanjimi 40 odstotki zbranega denarja ostaja premalo denarja za zahtevno dejavnost, zato naj bi se njihov delež povečal ha 60 odstotkov. Delegati uprave, pravosodja in družbenih dejavnosti so na svoji konferenci med drugim opozorili na veliko škodljivost sedanjega ekstenzivnega zaposlovanja v kranjski občini. Predlagali so, naj bi njihov delegat o tem spregovoril na kongresu slovenskih sindikatov. Tudi obe prej omenjeni vprašanji naj bi našli v njegovem delu ustrezno mesto. Delegati s področja obrtne dejavnosti -so na svoji konferenci zlasti opozorili na to, da imajo slabo urejene pogoje za terensko delo. Med drugim ni dobro urejeno plačevanje terenskih dodatkov, neustrezno je tudi varstvo pri delu. Predlagali so, naj bi ObSS pripravil o tem poseben seminar, da bi bili bolje poučeni o teh vprašanjih. Skupna seja IO sindi- kata banke, SDK in Zavarovalnice je opozorila, da to sindikalne organizacije zelcr dobro medsebojno sodelujejo. Tako uspešno usklajujejo svoja stališča in delo s člani. Sindikalni delavci iz tekstilne industrije so se zavzeli za to, da bi obe kranjski tekstilni podjetji skušali bolj usklajevati razne oblike pomoči in ugodnosti, ki jih uživajo delavci, saj so sedaj med njima precejšnje razlike, to pa vnaša med zaposlene nezadovoljstvo. ' V gostinstvu in turizmu se pritožujejo nad veliko fluktuacijo delavcev. Potem ko jih usposobijo za delo, jih gre precej v tujino ali pa v take obrate, kjer imajo ugodnejši delovni čas (delavske restavracije). Poseben problem je zelo nizka družbenoekonomska osveščenost gostinskih delavcev, zato bi bilo nujno zanje pripraviti dopolnilno izobraževanje s tega področja, prav tako pa bi bilo potrebno dopolnilno strokovno izobraževanje, ki bi dvignilo njihov odnos do gostov na višjo raven. Delegati s področja lesnopredelovalne industrije in gozdarstva so se zavzeli za to, da bi se sindikalne organizacije bolj vključile v prizadevanja za to, da bi Lesna industrija Jelovica in Gozdno gospodarstvo Kranj v svojih obratih v kranjski občini čimprej oblikovala TOZD. Na seji konference sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva so opozorili na kritično pomanjkanje delavcev, ki je med dru- . gim tudi posledica nizkih 0^ ^ , dohodkov. Menili so, da s° med osebnimi dohodki f j | izobrazbenih struktur v tei j|( h J1’ previsoke in zlasti nižji i° ^ medicinski kader odhaja v javnosti. Konferenca delavcev sin^ij^j j mične dejavnosti je edinaj! 0 končnem predlogu svoje!?3 ^ ^ nega programa. Ta se h1®1: jo , - m -j zelo zavzema za upoštevanj vijanje inventivne dejavno5 ^/«1^ S in s še velike notranje i ^ teri so ----------- ,,,, podjetij. Njihovo iskanje P jAh čo hudih težav zaradi P° surovin več kot nujno. J\l Na vseh sejah so spregov a o ustanavljanju aktivov n1' naj bi v vseh delovnih orga^jj > čimprej zaživeli, občinski s’1 svet pa bo ustanovil a^]lV ^ pri konferencah. Delegati5 , ttj tudi obširen program iz°br ^ ^v ki ga je ObSS pripravil za jjjii Prva bo na vrsti sindikalna P^|i šola, ki se bo 4. oktobra z j Jezerskem, zanjo pa se je .Ljl šol* 52 sindikalnih delavcev. lau ^ petih dvodnevnih ciklu81!1,,, i< predavan) J slušateljem vrsto nosti praktičnih preizkusov ^ vlogi in nalogah sindikata 1 ^ 1 nem družbenopolitičnein ^ nomskem dogajanju. Lv° ^l1 vanje o družbeni vlogi 1 s' sindikatov bo imela gene1^ tarka ZSS Ivanka Vrhovca*' J V K Pravna |iosvrl«valnira IIK VPRAŠANJE: Prosim, da mi pojasnite, ali je pravilno, da se volijo v razne odbore in komisije delavci brez svojega pristanka oziroma brez vednosti, še zlasti, če gre za izvolitev delavca, ki po,- svojem delu in delovnem mestu nima nikakršne zveze s področjem, ki ga obravnava takšen odbor oziroma komisija. Kako narediti, če se delavec ne čuti sposobnega opravljati dolžnosti, ki mu jih nalaga članstvo v takšnem organu. B. A., Ljubljana 1,« temeljnih načel^ Ustave kot iz posameznih konkretnih določil^., ^ y takšni družbeni ureditvi, kot je naša, nemogoče, da bi nekdo jti)11 Je drugi pa le odločal. Tudi po čl. 200 Ustave SRS je vsakdo dolžan^ jjVi1, Jr interesu socialistične samoupravne družbe opravljati samoupravo^ jejMu drugo družbeno funkcijo, ki mu je poverjena Če je konkretno^1 ^ j njegova, delovna skupnost z izvolitvijo v katerikoli organ upravi)3 L v«* ^ ! opravljanje funkcije v tem organu, jo je delavec dolžan 0PraVi1j i'1’,, -h1 četudi po svojem delovnem mestu oz. delu, ki ga opravlja, h -,lit . H vy o v wj 0111 v iivAii nii/oiu xvx • -J ■ y V' M Ifo. zveze s področjem, ki ga obravnava konkreten odbor. Sam naCl z. s^ J>- ' meseca . Vse komisije se srečujejo s problemi, zato je Stjepan Šau-bert, direktor centra za samoupravno sporazumevanje pri RS ZS Slovenije, predlagal, naj bi-večkrat sklicevali zbore podpisnikov sporazumov. ODGOVOR: Kot Veste, temelji naša družbenopolitična ureditev na samoupravljanju delovnih ljudi in to v temeljnih organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih, -Samoupravnih interesnih skupnostih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah. Samoupravljanje kot eno.osnovnih pravic občana in delovnega človeka obravnava Ustava SRS. V čl. 196 Ustave SRS je-določeno, da je pravica do samoupravljanja nedotakljiva in neodtujljiva in se z njo vsakomur zagotavlja, da odloča o svojih osebnih in skupnih interesih in v organizacijah združenega dela in širših samoupravnih organizacijah ter družbenopolitični skupnosti. Seveda je povsem jasno, da je vsakdo odgovoren za samoupravno odločanje. Da je samoupravljanje pravica in obenem tudi dolžnost, izhaja iz H glede na vaše vprašanje, ali je pravilna izvolitev brez samega delavca - je stvar statuta organizacije združenega dela- 0v£l u katerih koli objektivnih razlogov ne more oz. ne zmore opravi)3 ^ dolžnosti v določenem organu, pa lahko predlaga razrešitev. STIKI S TUJINO' i ki -nar verjetno ne bo vrnil ^ hitro, kot je odšel. Vedno rse ve^ja zadolženost držav v razvoju države Afrike, Azije in La-11 J6 Amerike odteka vse več . ?lov z . mednarodnega de-l eEa tržišča, ta tok kapitala . ^vzroča velike težave tako i ,kot dolžnikom. Pro-5 je v glavnem v tem, da se St: strokovnjakov izraža bo-3 j11’ da nekatere države v raz-'Jr|e bodo odplačevale svojih ali pa bodo ta odplačila ^ile. Na drugi strani pa j/ zaskrbljenost, da bodo v t1-111’ ko bodo države posku-’ )n^polniti svoje obveznosti; že tako kritične na-^ne proračune, kar bi še 0 ?avrlo razvoj revnejših de-[. SVeta. Zaradi takega polo-, J!,Prihaja do vse večje nestrp-j. j^med bogatimi in revnimi !. Snes bi težko dobih resnič-)! č^gled nad obsegom zadol-jj sti številnih držav. Nekateri j ^jejo, da vlade 80 držav v jjPia sedaj dolgujejo okrog a. j Milijard dolarjev, pri čemer Polovica te vrednosti pri- ; “tile e i| šteti še kredite, ki jih odobravajo proizvajalci opreme in drugih vrst blaga. Največji del takih zadolžitev ni nikjer registriranih. Analitiki opozarjajo, da ne smemo posploševati zaključkov o finančni sposobnosti držav v razvoju. Nekatere države, kot so države Bližnjega vzhoda in latinskoameriške države, imajo nafto oziroma druga prirodna bogastva, ki jih lahko izvažajo-Države kot so Brazilija, Koreja in Tajvan pa hitro gradijo nove predelovalne zmogljivosti, ki naj bi povečale izvoz. Mehika ima velike dohodke od turizma. Čeprav je njena zadolžitev v tujini izredno visoka in znaša delež odplačil v dohodkih od izvoza preko 20 %, bančniki menijo, daje ta država še vedno zelo primerna za kreditiranje. Nekatere države pa so v zadnjih letih zabredle v finančne težave, ki jih niso mogle premagati. Tak položaj skoraj redno pripelje-do političnih pretresov. - V mnogih primerih države v razvoju poznajo svoje probleme in se zavedajo, da jih z novimi zadolžitvami v tujini še povečujejo. Največji dolgovi odpadejo na izplačilo storitev ali dobrin, ki jih zagotavljajo japonske, za-hodnonemške in ameriške večnacionalne korporacije. Večji del današnje trgovine se odvija na podlagi ponujenih pogojev financiranja, ne pa na temelju cene. Danes niti približno ni jasno, kam vse to pelje. Kljub temu, da številne mednarodne organizacije in ustanove raziskujejo ta problem, so se do sedaj vsi strinjali le v enem: problem obstaja in ničesar ni mogoče storiti, da bi ga odpravili. v. O. ZA ALI PROTI UVEDBI 40-URNEGA TEDNIKA Polemike v Avstriji m ti: v odplačilo v prihodnjih lot.: letih. Vzporedno s tem Jpjo.tudi odplačila_obresti ^Ortizacija dolgov. Že sedaj S ^hVljaj° oclplačlla dolgov v i Lenosti pri privatnih ustali k temu pa moramo pri- v razvoju od 15 do dohodka od izvoza. Od ‘970. narašča tudi delež I* V Avstriji so živahne polemike v zvezi s 40-urnim delovnim tednom. Mnenja so se razlikovala že tedaj, ko je (pred šestimi leti) zvezni parlament načelno izglasoval 40-urni tednik. Zakon o uvedbi 40-urnega delovnega tedna naj bi začel veljati 6. januarja 1975, pri čemer velja ugotoviti, da je Avstrija ne le dosegla polno zaposlenost, marveč da celo zaposluje okrog 180.000 tujih delavcev. Omejitev delovnega tedna od 42 na le 40 ur bo povzročila neposredno zvišanje zaslužkov za 5 %, saj bodo izdatki za delo narasli za 2 do 3 milijarde šilingov. Omejitev delovnega časa bo zahtevala namestitev nadaljnjih 130.000 delavcev oziroma uslužbencev, ki pa jih v Avstriji ni moč dobiti. Poleg delodajalcev tudi sindikati (le da ti zaradi drugačnih razlogov kot prvi) niso naklonjeni najemanju novih tujih delavcev. Kar zadeva uvedbo skrajša- iž, hrana lačnega dela človeštva k za znaten del svetovnega :iZ ! |! 4stva osnovna hrana. V trop-, krdelih Azije sadijo in pota-kot 70% svetovne proiz- IC.hža, vendar pa so prav tam ,3 praviloma skromni. Neza-gnojenje, primitivno obdelo-y * 111 deloma tudi pomanjkanje „ tt^emogočajo zadovoljivejše iz- L obdelovalnih Vstai % <£!:' V>v n i površin, a prehrana zlasti za hitro :!i ^ Prebivalstvo eden glavnih vJ111* problemi se je pred kakimi i jj^nti leti spoprijel mednarodni VUut za riž 1 - ^2 začel delovati, je ta inšti-H v * vd> da se plodnost riževih sef of >!» i ^iji skozi stoletja skoraj ni izboljšala, saj je z 1,5 tone pridelka na hektar dosegala največ četrtino do tretjino običajne produktivnosti na riževih poljih v drugih območjih sveta. Zato je inštitut zastavil svojo dejavnost predvsem za zvišanje rodnosti sadik in ne toliko za razširitev obdelovalnih površin. Samo z gnojenjem inštitut ni dosegel bistvenega napredka. Raziskave je usmeril prvenstveno na razvijanje boljših in donosnejših sadik. Raziskovati so začeli predvsem sadike s kratkimi in močnimi stebh, z visoko vsebnostjo zrn in hitro rastjo. Kemiki IRRI se ukvarjajo z nalogo, kako razviti učinkovita sredstva za uničevanje rastlinskih in živalskih škodljivcev. Njihovi kolegi botaniki so se hkrati posvetili drugemu cilju, kako bi namreč razvili z beljakovinami bogatejše sorte riža. S tem bi namreč pripomogli, da bi prebivalstvo azijskih dežel dobilo več proteinov, kar je še posebno pomembno glede na to, da je prehrana ljudi v teh deželah izrazito enostranska. Inštitut IRRI izdaja mnoge publikacije in tudi „mednarodno bibliografijo o razvoju „riža“. Da vse te publikacije ne bodo zlepa presahnile, dokazuje dejstvo, da riž ni preprosto riž, marveč da je v svetovni kolekciji posameznih vrst, ki z njo razpolaga IRRI, več kot 20.000 različnih sort riža, ki se letno obogatijo z okrog 1500 novimi podvrstami. N. Ž. Zahodna Evropa He more brez tujih delavcev Oskl CNčlvpiašani in.težav’ki int J0 pospeševanje evrop-Sv Serijskega procesa, je i-Si rnetarnimi, kmetijskimi in I A. •j °Nemi tudi vprašanje mi-j •„ i?6 A Problem in njegovo reše-o I v ko, “ha tako države-„izvozni-fjd |Je siip d* državc-„uvoznice“ de- Jl iŠet,citk0liko bolj’ ker st) v zad‘ J 6y Vjo t'a nekatere države, ki za- ?!!i: ile HodUje delavce> na upočasni-Sl Qmp;^Skcga razvo3a odgovo-■‘j -AvJ^ami na škodo imigri-sUe- ° °mejitveni ukrepi v ZR itf?Zadeb 60.000 jugoslo-v£ *Vai4ci at*kdl delavcev, ki sojih llNeČ najeli- Pa ^ bil° "i*-'e e ustavljen0- I cevžHie-p1o največ trfh % evv oezeh-uvozmci de- Ni, ®’mer dolgoročno Sre ^ari?8*116 Probleme, ki na-ta,.,1 Vse številnejšega nase-dclavcev. Omejitve so že napovedale Velika Britanija, Francija, Avstrija in Švica. Toda - beremo v poročilu ILO, mednarodne organizacije dela — tuji delavci so postali marsikje praktično nenadomestljivi. Med desetimi gradbenimi delavci v Franciji jih je osem iz severnoafriških držav, Španije in Portugalske. V Belgiji je polovica proizvodnje premoga odvisna od rok tujih delavcev. Švedska avtomobilska industrija zaposluje delavce štiridesetih narodnosti. Državljani razvitih dežel se ne lotevajo več težkih, umazanih ali tveganih del, zato jih morajo na takšnih delovnih mestih nadomestiti tuji, uvoženi delavci. Da bi spremenili te težnje, je potrebno precej časa in temeljita sprememba politike dela in zaslužkov. Spodbuditi bi bilo treba tehnološki napredek, kajti evropske izkušnje kažejo, da podjetja niso naklonjena ali pa niso kos mehanizaciji ali avtomatizaciji manj kvalificiranega dela. N. Ž. » JAPONSKA Vroča sindikalna jesen Največja japonska sindikalna organizacija je pripravila ofenzivne načrte za to jesen. Najavila je svoje zahteve, ki se nanašajo predvsem na nujno uskladitev zaslužkov z rastjo cen ter na preprečitev podražitve plina in električnega toka. Pogajanja z vlado se bodo začela sredi septembra, predvidevajo pa, da bodo trajala vse do decembra. Organizacija za sodelovanje in gospodarski razvoj je pred nedavnim izrazila zaskrbljenost glede naglega naraščanja draginje na Japonskem. Inflacija je dosegla stopnjo rasti, ki je ni moč več tolerirati in vse kaže, da se bo Japonska morala odločiti za daljše obdobje „ohla-jevanja" gospodarstva. Visoka rast potrošnih cen v začetku tega leta je ogrozila mezdne sporazume, ki so bili sklenjeni prav v trenutku, ko sta začela pojemati industrijska proizvodnja in povpraševanje. Spričo padca proizvodnje in povpraševanja je osebna poraba v letošnjem prvem polletju nazadovala za 4,5 %, medtem ko je še lani zaznamovala rast za 7,7 %. N. Ž. nega delovnega tednika, sindikati sodijo, da so delodajalci imeli dovolj časa za prilagajanje in spreminjanje proizvodne strukture zahtevanim spremembam, ter da je v ta namen tudi mogoče mobilizirati rezerve, kot so npr. nezaposlene ženske. Socialisti, to je stranka na vladi, imajo dovolj skrbi zaradi nenehno rastočih cen. Turizem je letos skoraj povsem odpovedal, izvoz pa močno zaostaja za močno povečanim uvozom. Nekateri ugledni teoretiki SPO nasprotudjejo uveljavitvi 40-urnega delovnega tedna in upajo, da bo pred 6. januarjem sprejeta kaka druga, ustreznejša rešitev. Proti omejevanju delovnega časa so, kajpada, tudi delodajalci, ki navajajo svoje argumente, med katerimi je tudi ta, da Avstrija skoraj nima lastnih virov surovin ter da lahko kljubuje tuji konkurenci le z ustreznejšo organizacijo in večjo delavnostjo. Že se oblikuje Rezervna delovna armada" — poudarjajo nasprotniki krajšega delovnega tedna — medtem ko monetarne rezerve vse bolj kopnijo. Takšne razmere, pravijo, niso primerne za to, da bi razmišljali o skrajševanju delovnega urnika, ali pa tak urnik celo uvajali. N. Ž. Britanski Trade Unioni po kongresu v Brightonu Nedavni kongres britanskih Trade Unionov je bil dokaj pomemben dogodek za Veliko Britanijo kot tudi za delavsko gibanje v razvitih evropskih deželah. Bistvena značilnost kongresa je v tem, da je sindikalno gibanje doseglo dokajšnjo enotnost,, čeprav ima v sebi mnogo kompromisov. Vendar dejstvo je, da je levica pridobila v času ekonomske krize precejšnjo moč. Tako je bil letos prvič po 13 letih izvoljen v izvršilni svet britanskih sindikatov eden od komunističnih sindikalnih voditeljev. Še pred tremi leti so bili sindikalni delegati, ki so bili člani komunistične partije, nezaželeni na kongresu Trade Unionov. Na osnovi enotnosti, dosežene na kongresu, je bilo možno tudi sporazumevanje z laburistično vlado Harolda Wilsona, katere osnovni cilj v tem trenutku je zdravljenje nacionalne ekonomije. Sindikati in vlada so namreč dosegli sporazum, ki ga nekateri označujejo -kot neke vrste ,družbeno pogodbo", sporazum o ukinitvi izredno strogega zakona iz leta 1971 o uveljavljanju pravice do stavke. Sindikati so s tem zopet pridobili pravico do svobodnega pogajanja z delodajalci, vendar so se zavezali, da bodo svoje zahteve po večjih mezdah omejih na raven rasti cen. Prav gotovo je v tem ekonomsko izredno težavnem položaju v Britaniji (inflacija 20%) sporazum pomemben za uspeh laburistične vlade. To tembolj, ker je prav pred 4 leti v dramatičnih pogajanjih med laburistično vlado in sindikati laburistična stranka izgubila podporo sindikatov in zaradi tega tudi odšla z oblasti. Pogajafija so se namreč ponesrečila prav zaradi neuspešnega poizkusa vlade, da bi vsilila sindikatom zakonodajo, ki bi naj omejevala svobodno revandikativno obnašanje sindikalnega gibanja. Ne glede na dejstvo, da je Britanija že pristopila k evropskemu skupnemu trgu, pa je na kongresu prišlo do zelo ostrih zahtev za revizijo pogojev za vstop Velike Britanije v EGS. Nedvomno bo vključitev Britanije v tehnološko modernejše zahodnoevropsko gospodarstvo daljši proces s hudimi pretresi — ne samo v ekonomskem in tehnološkem pogledu temveč tudi v socialnem in s tem tudi v političnem. Strah pred dominantno vlogo ZR Nemčije je tolikšen, da je privedel tudi britanske sindikate do spoznanja, da je zapiranje vase, ali v okvir samo deveterice, neugodno za Veliko Britanijo. To spoznanje se na zanimiv način kaže tudi v mednarodni aktivnosti britanskih Trade Unionov, ki so v zadnjem letu dni poštah pristaši najširšega mednarodnega sodelovanja v Evropi. Š. A. Ford proti nadzoru nad zaslužki in cenami Na srečanju s kongresnimi voditelji obeh strank je novi ameriški predsednik Gerald Ford izključil možnost, da bi v ZDA inflacijo brzdali s ponovno uvedbo nadzora nad zaslužki in cenami. Kot trdijo, Ford tudi ne bo od kongresa teijal nobenih zakonskih pooblastil glede nadzora nad zaslužki in cenami, toliko bolj, ker bi s tem vznemiril tako delodajalce kot tudi zdaj še vedno dokaj mirne sindikate. Kot zatrjujejo v Beli hiši, je Fordov namen gospodarstvo postopno rešiti negotovosti ter - gledano dolgoročno - s takšnimi ali drugačnimi sredstvi brez zaletavanja spustiti se v boj proti inflaciji. Takšne obete je, kot se spominjajo v ZDA, javnosti dajal tudi nekdanji predsednik Nixon, ko se je -podobno kot se namerava zdaj Ford — potegoval za ponovno izvolitev za predsednika na prihodnjih volitvah. Nixon je namreč pred vnovično izvolitvijo grmel proti kontroli zaslužkov in cen, ko pa je bil izvoljen, je tako kontrolo uvedel in jo nato — ko ni pokazala kdove kakšnih uspehov - spet preklical. Bodi tako ali drugače, ameriška javnost je postala nezaupljiva in Ford si mora še posebej prizadevati. da bi le-tej obrazložil osnovne smeri bodoče gospodarske politike njegove vlade, ki naj bi bile: nobene kontrole, razen morda verbalnega vpliva na ,.vedenje" gospodarstva ter gibanje zaslužkov in cen, ne da bi Gerald Ford imel možnost neposrednega vplivanja. Kar zadeva proračunsko politiko, se Ford zavzema za omejitve, ki naj bi pripomogle k uravnoteženju proračuna. Ni še znano, kakšno stališče bo Ford zavzel v zvezi z javnimi programi zaposlovanja in s predvideno stopnjo nezaposlenosti. Vprašanje je, ali naj bi bila ta 6 ali večodstotna oziroma kakšen obseg nezaposlenosti se zdi novemu predsedniku ZDA še znosen ah, izraženo finančno, kako visoka je lahko cena obvladovanja inflacije s socialnega in tudi političnega stališča. Neznanka je tudi, ah bo Ford pristaš omejevanja ah morebiti stopnjevanja davščin. To je pomembno tem bolj, ker del ekonomistov sodi, da bi zniževanje davkov pripomoglo k obvladovanju gospodarske recesije, kolikor je o njej sploh mogoče govoriti, ker so proizvodne zmogljivosti trenutno nad-poprečno izkoriščene. V zvezi s tem je umestnejše vprašanje, ah bi kazalo davčno razbremeniti predvsem proizvodne kapacitete ameriške ključne industrije, ki lahko v največji meri pripomorejo k obrzdanju inflacijskih tokov. V Fordovem programu je, kot trdijo njegovi nasprotniki in tudi nepristranski zagovorniki, več široko zevajočih lukenj. V njem namreč ni niti najmanjšega namiga glede možnosti obladovanja inflacije z davčno reformo, energetsko politiko ter z ustreznimi odnosi med socialnimi partneiji. Forda pravzaprav čaka nehvaležna naloga, da bo začel odmotavati klobčič problemov, ki jih je pustil dokaj zamotane njegov predhodnik. n. Ž. KAKO IZ TE DNI SO REKI i NELIKVIDNOSTI V PRIPRAVI ZA VSO JUGOSLAVIJO SKUPNE OSNOVE Izdelava meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov Te dni se je na republiškem sindikalnem svetu mudil podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Vekič. Prišel je na pogovor s predstavniki sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij ter gospodarstva Slovenije, tema pa je bila oblikovanje skupnih načel in stališč, po katerih naj bi v Jugoslaviji pripravili merila za razporejanje dohodka in dehtev osebnih dohodkov. Podlaga pogovoru je bilo gradivo „Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o doseganju dohodka in njegovi delitvi ter delitvi OD,“ ki ga je pripravila komisija za družbe-no-ekonomske odnose pri svetu Zveze sindikatov Jugoslavije- V tem gradivu, ki je korak naprej pri uresničevanju načel, zapisanih v ustavi, so prikazani skupni problemi s področja delitve dohodka in OD. Na osnovi ovrednotenja te problematike pa naj bi izdelali enotne osnove za izdelavo meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov za vse republike. Ta merila bi kajpak tudi vsebovala enotne kriterije za merjenje rezultatov dela in uspešnosti dela. Poleg tega je v gradivu tudi osnutek jugoslovanske sindikalne liste. Na omenjenem sestanku- so gradivo kot celoto sicer ocenili pozitivno, saj je prvi korak k nastajanju skupnih osnov za razporejanje dohodka in oseb- nih dohodkov in tudi enotnih meril za vrednotenje dela in uspeha. Na takšni podlagi bi lahko v perspektivi prišli do enakih osebnih dohodkov v vsej državi, seveda ob enakih drugih pogojih. Znano je, da ima slovensko gospodarstvo sicer najvišjo storilnost v Jugoslaviji, da pa realni osebni dohodki naraščajo znatno počasneje, kot v drugih republikah — merila za vrednotenje uspeha gospodarske organizacije pa tudi posameznega delavca so torej različna. Kljub svoji nedvomno zelo pozitivni vlogi pa ima gradivo še precej pomanjkljivosti, so menili prisotni na pogovoru s podpredsednikom Zveze sindikatov Jugoslavije. Predvsem je gradivo premalo eksaktno — preveč je nepotrebnih in nepomembnih podatkov, nekatera poglavja pa so nedorečena. Na primer, gradivo ne definira nagrajevanja po delu, preveč poudarja oblikovanje in problematiko OD, premalo pa razporejanje dohodka kot rezultat dela delovnih organizacij. Ne glede na pomanjkljivosti gradiva pa so se dogovorili, da bo primerno kot podlaga za delo strokovnih komisij, ki bodo začele izdelovati skupne osnove za izdelavo meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov. B. R, Podatki kažejo, da se je letos, še posebno pa v zadnjih mesecih likvidnost gospodarstva spet poslabšala. Medebojna zadolženost gospodarskih organizacij se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim povečala za 38 % in znaša okrog 55 milijard dinarjev. Odgovora m vprašanje, zakaj spet nelikvidnost, ki ms je že lep čas pustila pri miru, ne bo treba iskati z lučjo ob belem dnevu: že dolgo se ve, da zato, ker ekonomskega sistema nismo prilagodili potrebam razvoja samoupravljanja v blagovnem gospodarstvu. Naš ekonomski sistem npr. ne preprečuje prevzemanja poslov, naročil in investicij brez materialnega kritja, zvračanja posledic in bremen slabega gospodarjenja na druge gospodarske organizacije in skupnost, življenja m račun tujega dela itd. Skratka: gospodarske razmere še vedno ne preprečujejo ekstenzivnega in podpovprečno produktivnega načim gospodarjenja, kopičenja zalog, proizvajanja izgub. Ne samo to: družbem sredstva je tudi še vedno mogoče občasno uporabljati nad materialnimi možnostmi. To zlasti dokazuje praksa nepokritih investicij delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti Zastavlja se vprašanje, kako te razmere spremeniti Iz opisa vzrokov nelikvidnosti povsem jasno izhaja, da ji botruje nedosledno uresničevanje dogovorov, kako uravnovesiti našo gospodarsko rast, a to pomeni, da se osnovni odgovor m zastavljeno vprašanje glasi: dosledno uresničiti veljavne stabilizacijske in protiinflacijske ukrepe. Zato lahko v prihodnjih mesecih z vso gotovostjo pričakujemo dokaj oster poseg v naše gospodarsko življenje. Tako si bomo s političnimi in ekonomskimi ukrepi prizadevali doseči, da bi začela vsaka delovna organizacija. kakor tudi vsi družbeni dejavniki poslovati v okviru svojih materialnih možnosti Z dopolnitvami ukrepov ekonomske politike in inštrumentov gospodarskega sistema naj bi tudi preprečili, da bi bremena zaostalega gospodarstva in slabih delovnih organizacij mehanično prenašali na tisti del gospodarstva, ki'omogoča gospodarski napredek. Zaostriti bo treba odgovornost delovnih organizacij, njihovih samoupravnih organov in vodstev za poslovanje, ki presega lastne materialne možnosti, hkrati pa organizirati tak sistem obveščanja, ki bo delovnim organizacijam in samoupravnim skupnostim pravočasno omogočal popoln vpogled v celotno reprodukcijo gospodarstva, npr. z obvestili o kreditni sposobnosti organizacij združenega dela in o njihovih obveznostih. Ne samo to: s pomočjo vpliva družbenopolitičnih skupnosti naj bi končno sklenili životarjenje nerentabilnih podjetij: ali jih zapreti ali pa usposobiti za uspešno proizvodnjo. Pri tem je potrebno delavcem, ki ostanejo brez dela, omogočiti prekvalifikacijo in poskrbeti za novo zaposlitev. To je le nekaj nalog, ki se jih bomo morali lotiti v prihodnjih mesecih, če želimo gospodarstvu pomagati iz težav, v katere je zašlo zaradi neplačanih računov in zadolženosti manj uspešnih delov gospodarstva. Le selekcija med dobrimi in slabimi gospodarji, večje plačilo za boljše delo prinaša napredek, medtem ko nelikvidnost izravnava razlike med dobrimi in slabimi, slabi gospodarsko življenje, hromi ekonomsko moč. Zato smo jo dolžni iz gospodarskega življenja tudi čimprej izkoreniniti -razumljivo, s selekcijo, ne pa z administrativnim prelivanjem dohodka. V. B. Trgovci z novci... ' Po podatkih, ki jih je sporočila zvezna gospodarska zbornica, imamo v osmih državah vzhodnoevropske skupnosti za vzajemno gospodarsko jromoč kar 300 predstavništev s skupno 700 zaposlenimi, lanska blagovna izmenjava s temi državami pa je znašala približno 2 milijardi dolarjev. Koliko je to, lahko ocenimo iz primerjave, da je sosednja Avstrija imela v teh deželah le osem predstavništev in 16 uslužbencev, blagovna menjava Avstrije pa je lani presegla milijardo dolarjev. SRBIJA Red v štipendiranju Preobremenjeno gospodarstvo V prvi polovici letošnjega leta je proizvodnja za 29 % večja od lanske v enakem obdobju, zakonske obveznosti pa so se povečale za 43 %. Tak položaj ,je jasen dokaz o pre- WBSEk obremenjenosti gospodarstva in o nespoštovanju družbenega dogovora republik, po katerem naj bi rasla sredstva za splošno in skupno potrošnjo počasneje kot stopnja rasti dnržbene proizvodnje. Najbolj obremenjeni sta gospodarstvi Slovenije (51 %) in Srbije (50% več kot lani), nato BiH (44 %), Čne gore (37 %), Hrvatske (32 %), in Makedonije (24 %). V republiškem sekretariatu za izobraževanje in znanost v SR Srbiji so predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti podpisali družbeni dogovor o študentskem in dijaškem standardu. Dogovor bodo uveljavili s prvim oktobrom letos. Po omenjenem dogovoru bodo vsi študentje in učenci, ki bodo šolanje dokončali v predpisanem roku, oproščeni vračanja posojil. Lani je prejemalo posojila in štipendije 16 tisoč mladih ljudi, torej vsak tretji študent. Po sprejetem dogovom so v kreditiranje prvič vključeni učenci srednjih šol. Dogovor določa tudi dolžnosti podpisnikov, da z združevanjem sredstev skrbe za gradnjo in opremo dijaških in študentskih domov ter nakup učbenikov. Pokojninska skupnost vrača gospodarstvu 500 milijonov din Po sklepu skupščine republiške skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja bodo v Srbiji vse pokojnine povečali od 1. junija letos za 7 odstotkov, poleg tega pa še vsako za' 50 dinarjev. Stari upokojenci pa bodo dobili še več. Pokojnine, pridobljene do 31. decembra 1964, se bodo povečale z.a 6,4 odstotkov, pokojnine, ki so dosežene od 1. januarja 1965 do 30. junija 1966, če niso določene po zaslužkih, doseženih v letu 1966, pa za 6,2 odstotka. Poleg tega bodo upokojenci ožje Srbije, katerih prejemki so junija bili pod 1.300 dinarjev, dobili poseben dodatek — 50 din mesečno kot nadomestilo za podražitev moke, kruha, mleka ih jedilnega olja. Skupščina republiške skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja je tudi celovito proučila svojo dosedanjo politiko in sklenila, da uskladi sklep o financiranju s potrebami pokojninske skupnosti in gospodarstva. Tako bo skupnost vrnila gospodarstvu nad 500 milijonov dinarjev presežka dohodkov, zbranih z letošnjimi prispevki. 1 DŽEMAL BIJEDIČ. ! sednik ZIS, v govoru^ 5 stavi 30-letnice 43. j divizije v Pulju: Jugoslavija je pripiaV^j |j naprej razvijati in širiti " ■ Italijo ter reševati vsa | vprašanja v obojestranski g Pri tem želim jasno P°u^ I glede naše ozemeljske cel J| S in naših interesov nyb° more biti nobenih ko^ sov. Tu je naša politika H nedvoumna in tukaj ne pogajanj. To govorim ( žal še zmeraj nekateri k1 jijo iluzije o možnosti’ 4 uresničili ozemeljske tel?! ii kroge podpira stihija ne° in reakcije in prav ti kW jejo tako, da kalijo odn® j Italijo in Jugoslavijo. UP‘ bosta vlada in ljudstv0 zmogla toliko moči, da s6 temu postavila po rob11 bosta sprejela našo rok0, teljstva in sodelovanj^ samo v korist Jugoslavipj lije, ampak tudi v korisl varnosti v Evropi. ovM MIKA ŠPILJAK, p- , sveta ZSJ, v odg0^, vprašanja „T AN JUGA _ Družbeni dogovori k1 upravni sporazumi ' ii "nir ■ kakršni so zdaj v številu1 nih kolektivih - niso gega kot poziv strokovni , dobrim delavcem, naj l , tuje, saj na domačih tlen priložnosti zaslužiti tolik ’ kor lahko delajo. . Doslej še nismo imelis sistema nagrajevanja. Cel° pravilniki so bili vclik0^ Nagrajujemo kvalifika” j slove, minulo delo, števi^ nih let. H B rav v~ dela ,,ne merimo“ in ^' pravzapra' ne nagrajujemo. V obdobju liberalizin J nam mnoge reči izmu* ^ rok: prišlo je do socialni1,1 S in sploh do razlik, ki - k-’ plodovi dela.. In kaj dilo? Sledila je - P0*'J f. povsem upravičena " ' akcija za zmanjševanje s .j “ y razlik m zaščito najrevncJ^, tegorij zaposlenih. Hkla^j podpisani sporazumi, ki p t) ^ čili zgornje meje dohod % ^ praktično pogasilo deK j« ' gon in spodbudo nam" ji ^_ kovnih in sploh najbolj’ . I cev. Menim, da zgornja J grajevanja ni po trebi’*1' K denimo, delavcu, ki oi, mesecu zaslužil 20.000 »i denarja tudi ne * da , s i Nihče nima pravice, “"di ftj. dohodek zmanjša. ZaSlu je! P1 ^ ANDREJ MARINU | Pog sednik republiškega ^ te Gornjem gradu ob; Sf te osvoboditve Gomje te ske doline: ^ jj Več prizadevanj .jij* tj1 usmeriti k delu in ush® d te k takšni delitvi, ki bo n?8J W tudi tiste, ki več in Najnižjim dohodkovn1 ^ rijam in socialno ^ moramo pomagati prel? |)il' ^ v družbeni standard, jjff1 ttjj lili negativno socialh® ciacijo. Sedanja sivina if £ ... • • uta' « , \ vanju in povečana v‘". f \{ nistizhod iz zapleteI,e žaja. Premajhno or« združenega dela, da bi s« številne funkcije, :,kijfdV teklosti opravljala zanj^l1 1 prav gotovo ena te1’1. bosti sedanjega PolTa. j ekonomskega tren” i nIi/ B B -------------o- _ Koiw.i ] tudi stabilizacija kol^ jj, > 9 B S na naloga ni PIctlv1si:D1edi,I,( A organiziranih v TO™,,, fl1 na naloga 111 yeV oC1 stvar države, ampak ,6|f. obveznost in p- ,ra vic®. vili asociacijah, kot nicah povedal tovai J' Pit STRAN 8 IZ NAŠE DRUŽBE — Kaj pa je Korlu? Mar išče NLP/ - Ne, poklicno deformacijo ima. dvajset let že dela v podjetju, kjer vse težave iii kujejo tako, da rešitve pričakujejo od zgoraj. ,it • — I. Antič ŽABJE PERSPEKTIVE PODOBE NAŠEGA ČASA Naše delovno ljudstvo je sila neuko. Vsak čas terja, svoje, toda namesto, da bi se kmečki delovni človek dvignil, nad stvari in govoril o „rentabilnosti pašniških obratov", še naprej melje o dobrih ali slabih pašnikih. drugi učeni možje ne vržejo - ♦ množice celic, ne bi smela skih odnosov. Kar se tiče puške v koruzo, sicer bi se vznemirjati kakšna organiza- same organizacije, so nepri- morali še dandanes sporazu- cijska motnja, ki bi hromila merno bolj razviti, kot so mevati med seboj v staro- izprepleteno kolesje odloča- bili, četudi nihče še ni iz- cerkveni slovanščini. Tako nja in zaradi katere bi kdo meril, koliko je bilo zares pa jezikovne in slogovne no- od samoupravljalcev mogel narejenega in kje ni prišlo do votarije naglo prodirajo v reči, da sd njegovi interesi ustrezne preobrazbe. naša sredstva javnega obve- preslabo izraženi ali celo ne- Popolnejši pregled bi bil ščanja, kar dviga splošno spoštovanj. seveda nadvse dobrodošel. raven naše razgledanosti v Seveda bi bila takšna pri- saj bi, javno razgrnjen, samo- evropske višave. Eden takš- tožba sprejemljiva pred ne- upravljalcem najbolj nazor- nih primerkov, objavljen v kaj meseci. Tedaj, recimo. no pokazal, kje-jim jemlje- zelo množičnem sredstvu, temeljne organizacija niso mo pravice in kako naj se me je vsega prevzel, zato vsepovsod delovale. V njih sami lotijo pomanjkljivosti, sem ga sklenil ponatisniti notranjo rast se je vpletalo kot jih vidijo drugi v njiho- slovenskemu narodu v še toliko starega gledanja, po vem upravljalskem delova- poduk in hvaležno posne- katerem naj bi odločanje od nju. manje. spodaj preprečevalo smotr- Četudi takšen pregled ne Lepo vas prosim, pri- no in ekonomično povezo- obstaja, pa vseeno praktično ' y • s PET JIH PADE, KJER PORINE... ■i(«V Tudi naš delavski delovni človek ni dosti boljši: namesto, da bi ..konstruktivno sodeloval v procesu odločanja in akcijsko realiziral ustrezne premike", vstaja sredi pomembnih delegatskih sej in odhaja kadit na hodnike, češ da ničesar ne razume, kar se v dvorani kuha . .. Še dobro, da pismouki in sluhnite temu dobesednemu blagozvočju, ne bo vam žal! „V široko zaledje samoupravnega odločanja je danes dovolj trdno zasidrano razpoloženje, da delavec uveljavi svojo voljo in preudarek ter poskrbi za lastno dobro pa tudi za napredek svoje okolice. Samouprav-Ijalsko celoto, srkano iz Eoksi roko milijo t k.'°volite, da se vam predsta-Pepe Žabar, vratar v ..., ul 'J*aj to ni važno. »'De . 0 torej, vratar.sem. Nič phajte nosu in ne spuščajte j n8 • temveč jo krepko stisnite. ^ smo ljudje tako ustvarjeni, Se radi seznanjamo z višjimi sebe se iim klanjamo, jih Ji trltj 'aro in pri tem v mislih išče-koristi zase. Toda, kaj hoče- takšrii smo. eadar vratar ni tako nepo-vV^°na oseba v podjetju, le Vs^e to vse premalo upošteva, 't.i, bej dober vratar pozna raz-ijP iJv podjetju bolje kot na s|^er direktor. Vratarju ni nič jnjemu je vse očito. 1 ki svet in direktor imata j na podjetje zviška, s S Perspektive, vratar pa od h iz žabje perspektive. dK® Perspektiva pa vam mno-t odkrije več kot ptičja. " iste Podstavljajte si, da opazu-^ Pisano množico iz prvega igj opja. Kaj vidite? Nič ta-jj’morje klobukov, pleš, il^ s; V) ramen in nič drugega. Podstavljajte, da to me-/ steu rhnožico opazujete skoz ulj; ! ^ z ulj Je Joasana aktovka ga kar materialne koristi, ki ,, jS . -----------— j. .J , Oemu, ga potrkam po &S&6............... dom. Malomarno sto- tovjkašljam in poškihm na %■), i, hot! Dobro pelji." Črpalko sem imel popravljeno še isto popoldne. Zadnjič se je ustavil pri meni direktor. Ponudil mi je cigarete in se počehljal za ušesi. „Ti, veš kaj, na delavskem svetu je bil sprejet sklep, da mi v mizarski delavnici lahko napravijo omarico za televizor .. ,sVem, vem," ga prekine. „So < vam j o že napravili? " Direktor je nemočno zamahnil z roko. „Že, samo ... nastala je cela knjižna omara. Narobe smo se razumeli. Človek se zares ne more na nikogar zanesti. Kaj hočem ...“ „Seveda, seveda," mu pritrdim prav iz srca. Popolnoma ga razumem, biti direktor ni šala. Kar nas je odgovornih ljudi, to vemo. ,JCar naložite in odpeljite!" Direktor je odšel. Takoj sem zapazil, daje pozabil na mizi cigarete. Stekel sem za njim: ,,Tovariš direktor, cigarete ste pozabili!" Direktor je samo zamahnil z roko in odšel v upravno poslopje. Komaj ,sem zaprl vrata za seboj in se hotel poglobiti v malico, je prišel obratovodja mizarske delavnice in obstal na vratih: „Pepe, danes bomo vozili za direktorja!" „Vem,“ rečem malomarno in se pretegnem na stolu. „Knjiž-no omaro in nič drugega! Za knjižno omaro je imel dovoljenje delavskega sveta in kaj mo-remjaz za to." Mojster je bil brez moči, potisnil sem ga ob zid. „Pepe, veš kaj, mislil sem ... pravzaprav izkoristil sem priložnost in še zase naredil pomivalno mizo in vrtno klop ... Mislil sem, da bom vse skupaj odpeljal z direktorjevo omaro." „Ha, težko je! Nimaš dovoljenja delavskega sveta. To bom moral javiti tajništvu." Lagodno potegnem iz direktorjevega zavojčka cigareto, jo prižgem in puhnem proti mojstru, ki menca na pragu, in nadaljujem:' „Veš, ker si ravno tu, te bom nekaj vprašal. Kaj misliš, koliko bo približno stala? “ Odgovora nisem dobil. Dobiti ga tudi nisem mogel, ker mojstra ni bilo več med vrati. Izginil je kot blisk. Kmalu po eni, ko je direktor odšel na kosilo., so odpeljali omaro, ki je zavzemala dve tretjini prostora, za omaro sta stali pomivalna miza in vrtna klop, prav Zadaj pa se je sramežljivo stiskala polica za radio. Mizarski mojster se je nagnil iz avtomobila, pomenljivo pomežiknil proti polički in vprašal: „Ali je žena doma? “ Kaj sem hotel, pokimal sem mu in odprl vrata. Komaj je avto odpeljal, je prišel sekretar, ki je tudi že odhajal. „Kaj vozijo? “ „Direktorjevo polico za televizor." „Saj sojo dolgo pacali!" Žadeva je bila s tem opravljena, radio pa veselo igra na novi polički. MARJAN MOŠKRIČ vanje širših proizvodnih ter gospodarskih interesov. Ta kritika še ni odpravljena, čeprav je dovolj jasno, da jo prinašajo na svetlo v skupnih službah nekaterih delovnih organizacij, pri čemer dajejo vedeti, da pač negodujejo zaradi izgubljene oblasti. Če tega ne povedo ravno tako naravnost, pa dovolj zgovorno nizajo napake, ki jih odkrivajo pri temeljnih organizacijah, poudarjajoč predvsem, naj bi odločanje od spodaj navzgor preprečevalo zlivanje širših interesov ter ciljev. Kritika te vrste še ni izgubila moči, čeprav se ji je močno zmanjšala vrednost, najprej seveda tam, kjer so z integracijami uspeli spraviti skupaj prenekatero organizacijo sorodne dejavnosti in zdaj usmerjajo trud v razmišljanje, kako bi združeno proizvodnjo podelili na pametneje delujoče sestavljene delce. Ti naj z vsakodnevnim obratovanjem ustvarjajo več, najprej zato, ker se lahko izognejo preveliki in predragi pestrosti znotraj ene same temeljne celice in jo raje zagotavljajo v integracijski celoti. Samo bežni stiki in posamične primerjave za zdaj pričajo o samoupravnem napredku znotraj produkcij- ' ■ razmišljanje o samoupravljal-skem redu in disciphni danes dobiva vse bolj izčiščeno podobo v obliki opozoril, koliko je pri nas od obnašanja delovnih ljudi ter organizacij združenega dela odvisno, kako dolg bo korak v smeri zdravega gospodarskega napredovanja. Ker naša ušesa tovrstnih napotkov niso vajena, resda beseda, ki poziva k samoupravnemu redu in disciplini, nekaterim zadoni kot kritika samoupravljalskega mehanizma, drugim pa zaradi tega celo godi. Češ, vidiš, prišlo je do streznitve in spet bo mogoče odločati v ožjih krogih ter si prihraniti čas, potreben za prepričevanje delovnih ljudi, da je vsaka ponujena rešitev smotrna ali celo izredno pomembna." In še veliko globokih stvari je bilo notri v članek v naš poduk dano, čeprav naša ušesa tovrstnih napotkov niso vajena, kar naj delovnim ljudem akcijsko zadoni kot v javnost dan poudarek, da gre hudičevo zares. Manjka morda le še tista od slavnega Jovana Vesela Koseskega na svitlo dana: „Pet jih pade, kjer porine sin slovenske domovine." Ubogi njegovi prapra- vnuki! VINKO BLATNIK Peter, naštej mi nekaj živih bitij, ki delujejo ponoči, da se preživijo! Netopir, sova in moja mama, delavka v tekstilni tovarni.. . I. Antič A ENOTNOST - ŠT. 38 - 28. SEPTEMBRA 1974 .____________________________________________________________________________________ STRAN 9 PREPADA MED DELAVCI V GOSPODARSTVU IN DELAVCI V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH NE SMEMO ZNOVA POGLABljjl Težke posledice polovičnih resnic Lendavska občina, še posebej pa vas Velika Polana, je bila v dneh od 15. do 22. septembra vsa praznična. Mimo krajevnega praznika so praznovali tudi 40. obletnico Ljudske pravice, glasila komunistične partije, ki ga je v Veliki Polani 1934 leta izdajal književnik Miško Kranjec. Na slovesnosti minulo nedeljo je zbranim domačinom in gostom spregovoril tudi predsednik Zveze komunistov Slovenije France Popit. Marsikateri udeleženec jubilejne proslave je obisk v Veliki Polani izkoristil za ogled rojstne hiše pisatelja Miška Kranjca, v kateri je bilo tudi prvo uredništvo Ljudske pravice (na naši sliki). — Tekst in foto: Š. Sobočan V torek, 24. septembra 1974. leta, je bil v republiškem sindikalnem svetu razgovor, ki so se ga udeležili predsedniki republiških sindikalnih konferenc na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, vzgoje in izobraževanja, kulture in zdravstva, nadalje člani izvršnega odbora predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter člani delegacije v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine. Pobudo za razgovor je dalo več delavcev s področja šolstva, znanosti, kulture in zdravstva iz nekaterih občin. Povod za to je treba iskati v dejstvu, da se v sredstvih javnega obveščanja pojavljajo informacije, da je poraba za družbene dejavnosti v sedmih mesecih letošnjega leta za 56 % večja kot v istem obdobju minulega leta. Hkrati pa se med delovnimi ljudmi ustvarja vtis, da so sredstva za družbene dejavnosti strošek, ki vse bolj in preveč obremenjuje gospodarstvo in da je to eden pomembnih vzrokov gospodarskih težav in naraščajoče inflacije. Po oceni udeležencev sestanka je tak enostranski način obravnavanja podatkov o gibanju skupne porabe politično skrajno škodljiv, saj poleg tega, da je v nasprotju s sprejetimi političnimi dokumenti in ustavnimi načeli o enakopravnem Za zdaj brez odgovora položaju vseh delov združenega dela v samoupravni družbi in pravici delavcev, da le oni razporejajo dohodek in ga izmenjujejo z drugimi delavci, daje tehnokratskim silam osnovo, da proglašajo sredstva, ki jih delavci vzajemno in solidarno izločajo za svoje socialne pravice (otroški dodatek, zdravstvena oskrba, pokojnine, vzgoja otrok ipd.) kot „breme gospodarstva". Poudarjeno je bilo, da takšen način obravnave problemov v zvezi z letošnjimi gospodarskimi gibanji povzroča pri delavcih, ki delajo na področju družbenih dejavnosti, negativne reakcije, tako denimo, od pasivne rezistence do zahtev po V Zasavju so v pripravah na ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti naleteli na nekatera pereča vprašanja • Nejasna vloga skupščin ih izvršilnih odborov interesnih skupnosti • Kako z delavsko kontrolo? V izhodiščih za oblikovanje delegacij v skupščina samoupravnih interesnih skupnosti so društva in društvene organizacije kot soustanovitelji teh skupnosti izpuščena. Vsi pa vemo, da na področju telesne kulture in zlasti kulture predstavljajo amaterska društva tako rekoč podlago tega delovanja, ponekod pa, denimo, temeljne kulturne skupnosti ne povezujejo nobenih stalnih kulturnih ustanov, razen morda občinskih knjižnic. V revirjih poudarjajo, da bi morali tudi društvom in društvenim organizacijam omogočiti, da izvolijo delegacije v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti na področju telesne kulture in kulture. Vloga skupščin in zlasti izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti še ni nikjer opredeljena. Sestav skupščin ni sporen, toda kako bodo sestavljeni .izvršni odbori, ki jih osnutki zakonov predvidevajo, še ni ničesar znanega. Tudi to ne, ali bo njihov mandat štirileten ali krajši. V skladu z novo ustavo bomo seveda tudi v samoupravnih interesnih skupnostih izvolili delavsko kontrolo oziroma njihove odbore; ni pa še jasno, ali bodo te odbore volili v temeljnih organizacijah združenega dela ali v skupščini samoupravnih interesnih skupnosti. Za prihodnjo dejavnost vseh samoupravnih interesnih sku- pnosti bo bistvenega pomena racionalizacija njihovega poslovanja. Znano je, da smo se ob letošnjem prvem dogovarjanju o prispevnih stopnjah za financiranje teh skupnosti dogovorili, da ne bi smeli sicer višjih sredstev namenjati za administrativno, računovodsko in drugo poslovanje. Toda praksa kaže, da se skoraj nikjer niso mogli izogniti zaposlovanju stalnih strokovnih in drugih moči v samoupravnih interesnih skupnostih. V Zasavju predlagajo, da bi morali enotno urediti vprašanja skupnega formiranja strokovnih'Služb za več samoupravnih interesnih skupnosti,to pa bo priložnost tudi za nadaljnjo reorganizacijo občinskih uprav in racionalizacijo njihovega poslovanja. S 27. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije je določeno, da morajo samoupravne interesne skupnosti prilagoditi svoje delo ustavnim določilom najkasneje do konca leta. Vemo pa tudi, da zakoni o delu samoupravnih interesnih skupnosti še niso sprejeti, prav tako pa tudi ne zakon o volitvah delegacij vanje. V Zasavju zato sodijo, da ni kdo ve koliko obetov, da bi proces konstituiranja samoupravnih interesnih skupnosti sklenili do konca decembra. Postopek za evidentiranje možnih kandidatov za delegacije v temeljnih organizacijah združene- ga dela ni stekel niti v krajevnih skupnostih, čeprav bo zakon o volitvah delegacij bržčas kmalu sprejet, bo vendarle potrebno -nekaj tednov, da bo postopek evidentiranja končan. Seveda pa bo treba sestaviti še statute samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravne sporazume o njihovi ustanovitvi in druge samoupravne dokumente ter seveda tudi izvoliti delegacije. Za vse to bo treba predvideti potreben čas, saj morajo vsi samoupravni akti v javno razpravo in potrditev. Izkušnje pa nas opozarjajo, da pri tem ne smemo hiteti, če hočemo v statutih samoupravnih interesnih skupnosti resnično upoštevati posebnosti, ki jih imajo te skupnosti v vsaki občini. državnem urejanju odnosov. Pri delavcih na področju gospodarstva pa vzbuja vtis, da se denar troši mimo in nad sprejetimi samoupravnimi sporazumi, v katerih so se dogovorili o solidarnem pokrivanju potreb. Vse prevečkra se v razpravah pozablja na dejstvo, da so se že za letošnje leto slovenski delavci na svojih zborih odločali tako o programih kot o potrebnih sredstvih za njihovo izpolnitev ter o prioritetnem zadovoljevanju svojih potreb. Prav tako ob pisanju o gospodarskih razmerah posameznih gospodarskih organizacij in višini ter povečanju njihovih prispevkov za skupne potrebe mnogi pozabljajo, da smo v letošnjem letu že začeli izvajati ustavno načelo, da prispevajo za skupne potrebe sorazmerno več tiste organizacije, ki ustvarjajo večji dohodek. Uresničevanje tega načela pa nujno pomeni prerazdelitev ostanka dohodka med organi- zacijami združenega dela oziroma med panogami gospodarstva. Ob tem pa je seveda treba upoštevati, daje leto 1974 prvo leto, ko s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem utiramo pot novim družbenoekonomskim odnosom. Bili smo brez izkušenj in verjetno premalo strokovno pripravljeni za neposredno sporazumevanje in odločanje. Zato smo tudi priča mnogim pomanjkljivostim, slabostim pa tudi napakam: zaradi neustrez-’ nih evidenc za te namene izhodiščni podatki niso bili vedno pravočasni in točni; ocene gibanj posameznih kategorij dohodka so bile premalo natančne; gospodarska gibanja so drugačna od predvidenih; tudi potrebe in želje so velikokrat večje od možnosti, ki jih imamo na sedanji stopnji produktivnosti celotnega družbenega dela. Vse to pa seveda ne more in ne sme pomeniti negacije sistema, ki smo ga komaj začeli uvajati. Biti mora spodbuda za boljše politično in strokovno delo na vseh ravneh. Iz te ugotovitve so logično sledili sklepi omenjenega sestanka: — Delavcem v TOZD, ki so sprejeli samoupravne sporazume o programih svojih skupnih potreb in njihovem financiranju, je treba posredovati celovito podobo delitve ustvarjenega celotnega dohodka v njihovem TOZD in v občinskem merilu, z vsemi potrebnimi obrazložitvami, iz katerih bo razvidna struktura delitve celot- DEJAVNOST HRASTNIŠKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI ŽE SOFINANCIRAJO DELAVCI Prve preizkušnje V HRASTNIKU BODO PRESEGLI SREDNJEROČNI PROGRAM STANOVANJSKE GRADITVE __________________ Uspela akelja Do konca leta bodo v Hrastniku izpolnili kakih 65 % predvidenega srednjeročnega razvojnega načrta graditve stanovanj in če bi tudi prihodnje leto tako intenzivno gradili, bi utegnili sprejeti program preseči za približno 12 %. Pridobitev 274 novih družbenih in delavskih stanovanj pa ne bo odpravila primanjkljaja na tem področju, ker prejšnja leta, zlasti pa po uveljavljanju prve stanovanjske reforme, niso sezidali toliko stanovanj, kot bi jih morali. Zato v Hrastniku že zdaj proučujejo možnosti za graditev stanovanj v novem srednjeročnem obdobju v letih 1976 do 1981. Ugotavljajo, da bi morali vsako leto zgraditi 30 % več stanovanj, kot jih zdaj. Ker bodo cene gradbenih in drugih storitev še naraščale, bo treba zagotoviti več sredstev za te namene, sodijo pa, da bi ob organizirani in usmerjeni graditvi lahko vsaj deloma ublažili škodljive posledice podražitev. Velikega, pravzaprav odločilnega pomena pri nadaljnji graditvi stanovanj bo vsekakor smotrno pripravljanje in urejanje zazidalnih površin, njihovo komunalno opremljanje Hkrati pa želijo smotrneje gospodariti z obstoječim stanovanjskim skladom. Ugotovili so, da bodo morali kakih 1400 obstoječih stanovanj popraviti in izboljšati razmere stanovalcev v njih. Za to bo potrebno precej denarja. Stanovanjska problematika v hrastniški občini bo zatorej še lep čas v ospredju pozornosti tako samoupravne stanovanjske skupnosti kot organizaeij združenega dela in vseh občanov. Sveti zasavskih krajevnih skupnosti sodijo, da predolgo odlašamo z ureditvijo njihovega materialnega položaja, saj jim še vedno režejo kruh občinski proračuni, ki pa so tudi letos razmeroma oskubljeni. Za zdaj so samo v hrastniški občini deloma uveljavili ustavno načelo širšega povezovanja krajevne samouprave z združenim delom. Ob letošnjem družbenem dogovarjanju o skupni in splošni porabi so v Hrastniku predlagali, naj bi temeljne organizacije in organizacije združenega dela sofmansirale tudi krajevne skupnosti. Na zborih delovnih ljudi so se zaposleni odločili, da bodo prispevali del svojih bruto osebnih dohodkov tudi za te namene. Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti prispevajo v višini 0,25 % od bruto osebnili dohodkov, kar pomeni, da bodo delavci primaknili blizu 600.000 din. Ker prejmejo krajevne skupnosti tudi iz občinskega proračuna in nekaterih skladov pol milijona din, bodo imele letos na voljo milijon 100.000 din. To pa je doslej največ, odkar delujejo krajevne skupnosti. Sredstva bodo prejele v skladu s svojimi delovnimi načrti, pri tem pa bodo uvelja- predstavljajo relativno maj delež (največji - 4,3 % izobraževanje). Posamične > resne skupnosti sicer izkazUP^, različne nresežke. vendar ser različne presežke, vendar se J raba na področju družbenih^ javnosti giblje v mejah. Zato je vsako pisanje, da je P013,^” družbenih dejavnostih iznad J)n govorjenih meja. Osebni . hodki delavcev v šolstvu,?-®, Jne stvu, kulturi itd. se gibljeJj. “ra mejah veljavnih samoupr3 , n - - IH kažetOA J ' —J— ----- * . sporazumov. Podatki kažef azerj * so se poprečni osebni doh0 Jobrg pogojno nekvalificirf|Sia delavca zvišali v družbeni!1 letošnjih šestihj :,^ javnostih v letošnjih šestih l ^7 secih za 7,6% v primerj3' ^ istim obdobjem minulega gospodarstvu je znašal ta lv 8,8 %. Osebni dohodki v benih dejavnostih nal^, (1* celo nekoliko počasneje k?, "h bilo dogovorjeno v 32. f * #lož: družbenega dogovora, kj^jj Ni čeno, da bomo ohranili ^ \ ražmerje v osebnih dobo dostj kot smo jih imeli v II. P°*yV 1973. leta. Materialni ^edj. zaradi vpliva inflacije zaskr j: joče zaostajajo; zavoljo cn vzroka nosa mezne int®1 a posamezne ***-skupnosti v okviru dog0,,j, f jenih sredstev ne morejo nekaterih nalog, ki so bil° 0 ;i9e % V voriene kot prioritetne. . j - Z delavci v TOZD v,s" o programih dela in p~ , sredstvih za leto 1974 žs d| ^ vorili, nega dohodka, porast posameznih elementov in vzroki za potrebne prerazdelitve. Podatki zavoda SRS za planiranje kažejo, da so se, na primer, pogodbene obveznosti (to so obresti od kreditov, provizija in bančni stroški, zavarovalne premije, prispevki in članarine), ki v strukturi delitve bruto dohodka slovenskega gospodarstva predstavljajo 7,6%, povečale v letošnjem prvem poletju za 27 % v primerjavi z istim obdobjem minulega leta; prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje predstavlja v strukturi 6,3 % in se je povečal približno za 30%. Nad predvidevanji se gibljejo tudi sredstva za posamezne družbene dejavnosti, ki v strukturi delitve -—m se je treba ^ tudi o spremembah teh P1 ji ^, mov in njihovem vredno A h - Zagotoviti je treba b«' ^ donalno delo v vseh dellt organizacijah na področju0 benih dejavnosti. Zato j° v J dosledno uveljavljati nove ^ benoekonomske odnose n? N] področju združenega del negacijo dohodka in svob , \„| si .-.2 «m r\n Farmi < flfl t ;g JPr Milj A J.^ £2 V« V/AJ W ^ w — — menjave pa bi temu po0f menjava pa ui t' ' vzeli osnovo in stimula01! % k' JŠi boljše gospodarjenje. w _ - Sindikati bodo zah1 J L da se na občinskih in repuD * ravni aktivira delo štab0 ^ družbeno dogovarjanje in upravno sporazumevanj6 jtM1 da bodo delavci objektiVI1fa[i znanjeni z gibanji in P sredstev za skupno P° | o^1- 5 k vsemi obremenitvami ter se po potrebi ponovn0 jidt čali, kakšna sredstva bod° t|j \ ževdi in uporabili za te P be. SILVA BAUMAN-Čk/ vili tudi solidarnostno načelo, ker nekatere manjše krajevne skupnosti kljub najboljši volji občanov ne morejo zbrati dovolj sredstev za zadovoljevanje nekaterih potreb. V Hrastniku sodijo, da krajevne skupnosti ne bi mogle-uresničiti svojih letošnjih delovnih programov, če se delavci ne bi odločili, da bodo sofmasirali njihovo dejavnost. Tu je hkrati tudi prva preizkušnja povezovanja združenega dela s krajevno samoupravo, ki bo vsekakor dala dobre rezultate, saj delavci že danes vedo, za katere namene dajejo svoj denar. Poudariti tudi velja, da v tej zasavski občini ustanavljajo prvo skupnost krajevnih skupnosti. Tudi s tem uresničujejo eno od ustavnih načel, v katerem je rečeno, da se lahko krajevne skupnosti v občinah ustanavljajo in se povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti za solidarnostno razreševanje številnih vprašanj in enotnega nastopanja na nekaterih področjih družbenopolitičnega življenja. Statut skupnosti krajevnih skupnosti je že v javni razpravi, ustanovna skupščina skupnosti pa bo v oktobru letos. Še en dan za Kozjansko V štirih koroških občinah so doslej že zbrali 3,410.0 dinarjev pomoči za prizadete na Kozjanskem. V minu 6 ^ tednu so predstavniki koroških koordinacijskih odh01^ za pomoč Kozjanskemu ocenili akcijo za zbiranje P^. moči, s predstavniki gradbenih podjetij pa so se dom60 o nadaljnjih ukrepih pri obnovi Kozjanskega. Akcij0 P^ moči so ocenili ugodno, saj so svojo solidarnost poVS izpolnili, nekoliko slabše je potekala le na kmetijske območju zgornjega dela Koroške. V ravenski občin1 doslej zbrali 1,59 milijona dinarjev, v slovenjegraški . tisoč dinarjev, v dravograjski 340 tisoč in v radeljski tisoč dinarjev. oc amagev. -j^ Predstavniki koordinacijskega odbora so se dog°v0 da bodo v vseh delovnih organizacijah ponovili akcij0 jo imenovali „še en delovni dan za Kozjansko", z;ap0 v negospodarstvu pa bodo prispevali 3,5 odstotka0 V iicguapuudi&ivu pa uuuu puopv van ^ sečnega dohodka. Koroška gradbena operativa b° zS ^ vaiva. IVVZA vvorvu iv* — — no mehanizacijo pomagala krajevni skupnosti Lesič11^ . Kozjanskem. Gradbena podjetja in ravenski TOZD ^ disa bodo v najkrajšem času poslali ekipe delavce111' ^ bodo obnavljale poškodovane stavbe. Predvidevaj0’^ bodo lahko adaptirali kakih 50 stanovanjskih in hiš. Računajo, da bo vrednost opravljenih del, kiji11 ^ opravili delavci iz Radelj, Dravograda, Raven, Preva Slovenjega Gradca znašala blizu 3 milijone dinarjev. Si 1o S S - h N’ C »v o :»b h N Mij Ml! H !Z NAŠE DRUŽBE Neodložljive obveznosti pObraževalni skupnosti SR Slovenije naj se dovoli v okviru družbeno do-___________govorjenih nalog večja jioraba za Iti milijonov din___________ "■^Upščina izobraževalne fffpnosti SR Slovenije je mi-ponedeljek obravnavala $!% • Sere na področju vzgoje in g fSževanja v Sloveniji v prvih Ch mesecih in s tem v zvezi 'tere znotraj republiške (ji “fa 6valne skupnosti. Ugo-i S je, da ji za kritje njenih [P 'Zložljivih obveznosti pri-i: Skuje 111 milijonov 723 3' ^ din. Temu primanjkljaju predvsem nezadosten do-sredstev. Očitno se je med ji "ti interesnimi skupnostmi \. pUpnost znašla v najtežjem ,^0žaju. Dotok sredstev se je v jjiS sedmih mesecih gibal na 94 do 95 %, poraba skup-el |j5’ pa na 103 %, saj je skup-sf S že poleti sprejela sklep o ^ it * dovoljene 6 % valoriza-w * Osebnih dohodkov. dejavnosti, ki jih ta skup-:j L financira, zbiramo namreč ^rjSvke iz preostanka do-rka, medtem ko se večina ;oj interesnih skupnosti bi1 L^ia iz prispevkov od osebnili o!1’v °dkov. Zato tudi drugim in-■^^Zim skupnostim in pro-nastajajo viški, za ka-|!f t j® že rečeno, naj bi se imo-J na posebnih računih. JlJzpščina ^ ^ Pnosti Slovenije pričakuje, J [odbor podpisnikov druž-tji ! j)V zadnjih dveh mesecih se že morali poslužiti ■ *Creclitov. Kolikor bi. ^ toj^alnem postopku dosegli ^ t!?110 prerazdelitev sredstev 5Ploš: ski no in skupno porabo, ipj^pščina na prihodnji seji >la [fj ^ Skl rebalans svojega finanč- načrta’ t(^uPščina je predlagala take Sjj0 e; bodisi, da seji omogo-L Za_ tekoče potrebe brez-^ tn’ krediti iz sredstev, ki L kot viški pri interesnih Ln°stih. ali proračunih' imo-Ltana, bodisi da bi po no-prispevek izobraže-skupn°sti Slovenije ob- h^avaii ^ tisto, kar je neodlož-b obveznost te. skupnosti? 'k z°eno dogovorjeno je W ,a Se bodo osebni dohodki * j>os ®tom usklajevali z gibanji Carstvu,- Za tako uskla-\ dPotrebUjejo TIS 50 milijo- po dohodku iz leta :3k . V"a v “b v"e niso uspeli valorizirati v^ini 6 %), republiška Nlij0 evalna skupnost pa 60 dSšči °° ^°tok sredstev, je iV* ^glasovala nadaljnjo Jkfj!10 valorizacijo OD od 1. Vsta j2a 2,8% in od 1. %nia Se za 2,4 % na račun Poh^ž'v^enjskih stroškov. pouka na vseh stopnjah šolanja in za zagotovitev dijaškega in študentskega standarda. To niso nove naloge, so utečene programske naloge, za katere pa ni potrebnega denarja. Urejanja kadrovskih problemov na visokih šolah ni mogoče za celo leto zaustaviti, prav tako ne odpiranja novih oddelkov to jesen. K nenehnemu porastu cen, ki močno vplivajo tudi na materialne stroške pouka, tudi ni kaj drugega dodati, kot to, daje podražitev pač treba pokriti. Glede dijaškega in študentskega standarda pa smo pričakovali, da bo do začetka šolskega leta uveljavljen družbeni dogovor o štipendijski politiki. Ker pa v celoti še ni uveljavljen, to vseeno ne bi smelo prizadeti mladine, da bi zaradi pomanjkanja štipendij ali ukinitve regresov v domovih morala zapuščati ■ študij. Torej je bilo treba povečati število štipendij, zagotoviti intervencijska študijska posojila in odmeriti denar tudi za regrese v domovih, saj naj bi se cene oskrbovalnine v domovih do konca koledarskega leta ne povišale. Izrečena je bila tudi zahteva, da natančneje javnost obveščamo o tem, kdo v splošni in skupni porabi presega dogovorjen obseg sredstev. Če o tem govorimo pavšalno, govorimo seveda neresnico. Vsekakor ne sodi med tiste, ki ga presegajo, Izobraževalna skupnost, katere vir dohodka je preostanek čistega dohodka, ta pa je letos zagotovo manjši od pričakovanj. V dohodek namreč vedno bolj zažirajo vse večji materialni stroški proizvodnje in gospodarstveniki že opozarjajo, da se likvidnost gospodarstva zmanjšuje. Zato so tudi predlagali nekateri na skupščini, naj bi še enkrat temeljito proučili, ali se lahko celotno usmerjeno šolstvo na Slovenskem brez posledic vzdržuje in razvija ob viru dohodka, ki je tako nesiguren. In tudi to naj bi proučili, so predlagali, kako najti sistemske rešitve za težave, ki so in bodo še nastajale zgolj zaradi različne dinamike dotoka potrebnih sredstev. Komercialni krediti so res lahko le izhod v sili, enkratno tveganje, ne pa stalna premostitvena rešitev. Na krajši slovesnosti s kulturnim programom je Skupnost splošno izobraževalnih knjižnic izročila svojemu namenu Potujočo knjižnico. V Potujoči knjižnici je prostora za približno 4000 knjig. Krožila bo po manjših vaseh v okolici Ljubljane, kjer knjižnic ni, drugje pa bo služila kot dopolnilo. — S. R. OB 15-LETNICI VIŠJEGA ŠOLSTVA V MARIBORU Temelj za novo univerzo Letos praznujejo mariborske višje in visoke šole 15-letnico svojega uspešnega poslanstva. To je jubilej, ki narekuje nadaljnjo izgradnjo visokošolskih ustanov v Maribom. To mesto ima upravičene ambicije po drugi slovenski univerzi, takšni, ki bo nadaljevala dosedanjo tradicijo nenehnega povezovanja teorije in prakse. Nedavna. otvoritev novega šolskega poslopja Visoke ekonomsko komercialne šole pomeni torej nov temeljni kamen tudi za rastoče univerzitetno središče z okoli 8.000 študenti. Dejansko so VEKŠ in druge visokošolske ustanove (Visoka tehniška šola, Višja pravna šola, Pedagoška akademija in Višja agronomska šola) že doslej ve-liko prispevale k izboljšanju izobrazbene ravni prebivalstva tega dela Slovenije, pa tudi k hitrejšemu razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti. Šestdeset odstotkov izrednih študentov od skupno okoli 7.000 vpisanih študentov kaže navezanost slovenskega gospodarstva na mariborske višje šole. Kot je pred kratkim v Mariboru poudaril dr. Avguštin Lah, podpredsednik republiškega izvršnega sveta, so potisnile po1 trebe gospodarstva mariborske višje in visoke šole v stržen na- 0,5 odstotka Iz dohodka ^ (na območju 5 občin tega potrebuje izobra- Cle8 I ^ uPnost Slovenije še ■ ([kje . ntilijonov din za na-^'%jLl2Vajarije sistemizacije na visokošolskih k 2a nove oddelke na 'jo stopnje, za valori-Iriateriatnih stroškov Pri podpisovanju samoupravnih sporazumov o štipendiranju v TOZD so mnogi opozarjali na določilo 7. člena, ki je bil v prvotnem predlogu oblikovan tako, da TOZD združujejo 0,5 % sredstev bruto osebnega dohodka iz skladov skupne porabe. Glede na to, da so bili ti skladi oblikovani in povečini tudi porazdeljeni že v začetku leta, bi letos mnoge organizacije ne mogle izpolniti te obveznosti. Zato je odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o štipendiranju priporočil vsem občinskim iniciativnim odborom, naj določilo samoupravnega sporazuma spremene tako, da TOZD sredstva v višini 0,5 % od bruto osebnih dohodkov izločajo iz dohodka. Tako določilo vsebuje namreč tudi družbeni dogovor o štipendiranju in je v skladu z zveznim zakonom o ugotavljanju dohodka v TOZD. S tem bodo za letošnje leto odpadle težave pri obliko- -vanju sredstev v solidarnostne sklade v občinah, saj bodo TOZD lahko- nakazovale ta sredstva iz tekočega ciohodka. Odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o štipendiranju je prav tako na predlog mnogih TOZD že 3. julija priporočil, da se črta 28. člen predloga samoupravnega sporazuma, s katerim so bili prvotno iz štipendiranja izločeni učenci v gospodarstvu, ki se šolajo v šolah s periodičnim poukom. Menimo namreč, da je učence v gospodarstvu, ne glede na še veljavni zakon o sklepanju učnih razmerij, potrebno v času šolanja izenačiti z drugimi učenci in jim zagotoviti štipendije po enakih'merilih in.krite-rijih kot za vse druge učence, vključno s 'pravicami do sredstev iz solidarnostnih skladov. TILKA BLAHA ših razvojnih tokov. Toda te šole so nastajale in se šele razvijale, morale so pridobivati in habilitirati svoje kadre, snovati nove programe in oddelke ter inštitute, učitelji so morali pisati učbenike, s svojim raziskovalnim delom in neposredno menjavo dela z gospodarskimi OZD pa so morali zagotavljati pogoje za naložbe in razvoj, kakor je tudi primer pri novi šoli VEKŠ. Letos je dobila VEKŠ tudi pravico za podeljevanje doktoratov znanosti. Šola ima 15 doktorjev znanosti in 16 magistrov. In kakšen je bil prispevek te šole k razvoju celotne Slovenije? V 15 letih je vpisala 14.000 študentov, letos jih ima v štirih letnikih 3200. Doslej je dala 2909 diplomantov, čeprav še večino na prvi stopnji, toda tudi 185 na drugi in prvega magistra. Uspeh je dosti obetav-nejši kot drugod. Mariborska regija je dobila 1300 komercialistov obeh stopenj, celjska okoli 550, ljubljanska 730, primorska več kot 300 in nekaj desetin druge republike. Strokovnjake so dobile tako vse panoge, polovico industrija in četrtino trgovina. Vprašanje kadrov je ključno . vprašanje našega razvoja, meni dr. Avguštin Lah. Letos se je v Sloveniji povečalo število zaposlenih za 4,6 %. Lani smo imeli 615 tisoč zaposlenih, letos torej 28.000 več. V Jugoslaviji ima zdaj 3,5 % zaposlenih višjo in 5,1 % visoko šolo; po tej normi bi samo med letos na novo zaposlenimi moralo biti 1000 strokovnjakov z višjo in 1400 z visoko izobrazbo. Letos smo dobili z vseh višjih in visokih šol približno toliko diplomantov L stopnje, a le polovico potrebnega števila z visoko izobrazbo. Toda obnavlja se- tudi struktura 615.0.00 zaposlenih; tudi za to bi rabili 1000 strokovnjakov z višjo in 1300 z visoko izobrazbo. Večina teh pa nam manjka. Poleg obeh visokošolskih središč, Ljubljane in Maribora, pa nastajajo v Sloveniji nova žarišča zahtevnejšega izobraževanja: v Kopru, Velenju, Novem mestu, Kranju. Novi gorici in Piranu. Zdaj bomo morali skrbeti, da se nove organizacije ne bodo širile ekstenzivno, le kot odsev tokov prebivalstva in obstoječe visokošolske strukture, temveč da bodo povezane z gospodarstvom in dejavniki našega družbenega razvoja. Šole v Mariboru so dober primer takšnega povezovanja. J. U. ŽELEZARNA RAVNE NA KOROŠKEM Sprejet program družbenega izobraževanja Svet sindikata Železarne Ravne na Koroškem je sprejel program družbenega izobraževanja za jesenske mesece. Ob koncu septembra bodo pripravili seminar za vse delegate v delavskem svetu, v skupščinskih zborih inv skupščinah interesnih skupnosti. Enodnevni seminar bodo pripravili za vse poverjenike, ki jih je v Železarni Ravne na Koroškem okrog 120, kolikor je delovnih skupin. Tu bodo govorili o ustavi in delegatskem sistemu, o mestu in vlogi TOZD, o samoupravnih interesnih skupnostih in načinu njihovega finansiranja. Obravnavali pa bodo še organiziranost v železarni, ekonomičnost poslovanja ter vlogo in naloge Zveze sindikatov, govorili o nalogah poverjenikov in delu sindikalnih skupin. Za člane sveta Železarne in člane izvršUnih organov osnovnih sindikalnih organizacij pa bodo pripravili dva problemska poldnevna seminarja, na katerih bodo obravnavali gradivo za slovenski in jugoslovanski sindikalni kongres, pa tudi akcijsko sposobnost sindikata znotraj železarne. . ' Ma • SLOVENSKA BISTRICA Neizkoriščene možnosti izobraževanja V okviru bistriške delavske univerze se to jesen izobražuje okoli 200 občanov, kar seveda ni veliko v primerjavi s kadrovskimi potrebami v delovnih organizacijah. S poukom so začeli v večerni ekonomski srednji šoli, kamor je v L letnik vpisanih 33 slušateljev, zadnjega pa obiskuje 46 slušateljev. Redno šolanje se je začelo tudi v treh oddelkih srednje komercialne šole, katero v tem letu končuje 40 kandidatov, medtem ko se je v L letnik vpisalo 55 slušateljev. Zaradi premajhnega zanimanja pa niso začele z delom delo-vodska šola strojne stroke, večerna administrativna šola in srednje tehniška šola strojne stroke. Tudi zanimanje za pridobitev osnovnošolske‘izobrazbe je zelo majhno, saj seje prijavilo v 7. in 8. razred komaj 9 kandidatov, čeravno v tej občini preko 500 zaposlenih nima te osnovne izobrazbe. Vzrokov za majhno zanimanje za izobraževanje ob deluje nemara več: posamezniki za to niso stimulirani ali jim delovna organizacija ob delu tega ne omogoči, tisti, ki se vozijo na delo v Maribor pa očitno vse premalo poznajo možnosti izobraževanja v domačem kraju. VIKTOR HORVAT Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije v skladu s pravilnikom o podeljevanju odličij Svobode, ki jih vsako leto podeljuje ob slovenskem kulturnem prazniku OBVEŠČA občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij, kulturne skupnosti, organizacije SZDL, Zveze sindikatov, Zveze mladine in druge organizacije, da najkasneje do 1. decembra 1974 pismeno predlagajo organizacije, skupine in posameznike za prejem ODLIČJA SVOBODE i / Odličja Svobode se podeljujejo za vidne dosežke pri organiziranju, spodbujanju in razvijanju kulturnega življenja in kulturnih potreb, za uvajanje sodobnih oblik delovanja,, raziskovanje kulturnih potreb, za organiziranje izobraževanja za kulturne potrebe, pridobivanje kadrov, obveščanje o kulturnem življenju in za večletno vodenje kulturnih organizacij.. Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Odbor za odličja »Svobode« TOKOVI GOSPODARJENJA Komentatorjev stolpec Gospodarstvu spet krajši konec Na pristojnih forumih v federaciji in tudi v republikah so letos že nekajkrat poudarili, kako ugodno učinkuje na gospodarska gibanja v skladu z resolucijo o ekonomski politiki za leto 1974 povečana denarna masa. Do avgusta se je namreč denarna masa povečala za 9,2 milijarde din oziroma za 11 %, vendar pa je pri tem zanimivo in pomenljivo to, kako je bila ta masa razdeljena. Od skupnega povečanja denarne mase je na kredite odpadlo okrog 5 milijard, pri tem pa je večina teh sredstev (okrog4,4 milijarde) pripadla federaciji in drugim neposrednim porabnikom. Poslovnim bankam je pripadel razmeroma majhen delež iz povečane denarne mase, namreč vsega 705 milijonov din, medtem ko je gospodarstvu neposredno doteklo vsega 5 %, tako da so bila njegova sredstva ob koncu letošnjega junija le za okrog 2 % večja od sredstev, s katerimi je gospodarstvo razpolagalo v lanskem decembru. V istem obdobju so se po analizi, ki so jo pripravili v zvezni zbornici, likvidna sredstva gospodarstva na žiro računih zmanjšala za 2,7 milijarde din oziroma za 18 % glede na to, da izločeni in oročeni depoziti obsegajo kar 48 % celotnih likvidnih sredstev za obratne namene. Sočasno so se sredstva federacije povečala za 17 %, a sredstva drugih druž-beno-političnih skupnosti celo za 62 %. Sicer pa so se v primerjavi z lanskim prvim polletjem obratna sredstva 'gospodarstva povečala za 33 %. Toda le navidezno oziroma nominalno, ker je iz podrobnejše analize strukture teh sredstev razvidno, da gre (bolj ali manj fiktivni) porast obratnih sredstev predvsem na račun porasta terjatev (za 38 %), zalog (za 33 %) in šele nato denarnih sredstev (za 23%). Ob koncu letošnjega prvega polletja je absolutno izkazana vrednost terjatev znašala nad 200 milijard dinarjev, vrednost celotnih zalog nekaj manj kot 170 milijard, a vrednost denarnih sredstev le okrog79,5 milijarde dinarjev. Kako zelo se je poslabšala likvidnost v gospodarstvu, vidimo iz podatka, da se je delež denarnih sredstev v celotnih obratnih sredstvih znižal od 19,1 % na 17,7 %, medtem ko je delež terjatev ob koncu letošnjega prvega polletja znašal 44,6 %, delež zalog pa 37,7 %. Eno izmed prepričljivih znamenj, da se je zmanjšala likvidnost gospodarstva, je tudi ponovno prevladujoče kratkoročno financiranje obratnih sredstev poleg naraslih izplačil za investicije iz sredstev gospodarstva. Nobenega dvoma tudi ni, da inflacija naglo in nenehno nadaljuje svojo razdiralno pot, kar je razvidno iz podatka, da so porabljena sredstva v gospodarstvu rasla za 2 % hitreje od celotnega dohodka ter da so zakonske obveznosti (ki so v veliki meri tudi rezultat inflacije) narasle celo za 44% oziroma 5 % bolj, kot se je povečal družbeni proizvod. Neizpodbitno je, da se s takšnimi gospodarskimi gibanji zaskrbljujoče oddaljujemo od ciljev, ki so nedvomno zapisani v resoluciji o družbeno-ekonomskem razvoju za to leto. Skladno s tem dokumentom se namreč zakonske obveznosti gospodarstva ne bi smele povečati za več kot 1 % nad rastjo družbenega proizvoda. Vzrokov za zaskrbljenost je tem več, če še ugotovimo, da se je v minulih letošnjih mesecih po daljšem obdobju relativno izboljšane likvidnosti spet povečal obseg medsebojnih dolgovanj in terjatev v gospodarstvu. Junija se je obseg neporavnanih obveznosti povečal kar za 261 milijonov din, medtem ko je v vsem prvem polletju dosegel vrednost dveh milijard dinarjev. Ker se tudi julija in avgusta težnje po naraščanju medsebojnega kreditiranja v gospodarstvu niso polegle, je tem več razlogov za ugotovitev, da so bili lanski rezultati sanacije nelikvidnosti v gospodarstvu le delni ter da se bo treba temu zlu postaviti v bran z bolj dolgoročnimi ukrepi in manj prizanesljivo do tistih, ki si podaljšujejo obstoj na tuj račun. NANDE ŽUŽEK NJE V KEMIČNI INDUSTRIJI UUDIU______________________________ lOjitls težavam ugodno Dve sestavljeni organizaciji združenega dela sta že ustanovljeni, v pripravi sta še dve zdruzevjj v SOZD • Povezovanje tudi prek republiških okvirov • Več pozornosti povezovanju s specm rano trgovino Podatki niso najbolj ažurni in zategadelj tudi ne povsem natančni, vendar kažejo, da se je v slovenski kemični industriji premaknilo in da bo ta panoga kljub vsem notranjim in ostalim težavam, ki jo tarejo, dobila bitko za življenjski prostor v jugoslovanskem gospodarskem proštom, s tem pa seveda tudi v mednarodnem. Izjemnega pomena za napredek te panoge so integracijski procesi, ki se odvijajo v zadnjih dveh letih, oziroma potem, ko je tako rekoč vsa slovenska kemična industrija stopila pod skupno streho združenja Kemične industrije Slovenije. Znotraj tega združenja pa so se začeli odvijati integracijski procesi po posameznih dejavnostih, tehnoloških povezanostih podjetij, ne moremo pa reči, da tudi po regionalnih načelih - čeprav je sprva kazalo tudi na to - saj doslej znane sestavljene organizacije združenega dela presegajo ozke lokal-, ne pa tudi republiške okvire (Polikem). Povezovanje dosedaj zelo razdrobljene in brez lastne surovinske osnove svetovnim tržnim tokovom zelo prepuščene slovenske kemične industrije je pomembno predvsem zaradi združevanja sredstev in pa enotnejšega in pravilno usmerjenega razvoja. Kot je znano, je v razvoju največji poudarek dan prav investiranju v proizvodnjo surovin za predelovalno' kemično industrijo, s čimer naj bi se predelovalna kemija vsaj delno otresla pritiska svetovnih cen surovin. S povezovanjem v gospodarsko — finančno močne organizacije pa bi si slovenska kemija priborila tudi pomembnejše mesto v srednjeročnem in dolgoročnem programu razvoja jugoslovanske kemije, kjer je sedaj pravzaprav odrinjena v kot. Pomembno mesto v jugoslovanskih programih razvoja kemije pa pomeni tudi pritegnitev pozornosti zveze, pa tudi znatno lažje pridobivanje mednarodnih posojil. - dustrija: Krki, Leku in Tovarni Zaviralni momenti pa sose^ dUStnja: Km, LeKU m rovarm /.avuauu luuiiivi.u . , organskih kislin iz Ilirske Bistri- tudi neusklajenost stop j """'^dodatne ce naj bi se pridružili še dve organizaciji, in sicer Tuba iz Ljubljane ter Gorenjski tisk, TOZD tiskarna Kranj (ki veliko sodeluje z Lekom). Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Nekaj časa že teko pogovori tudi med predstavniki Ilirije in Vedroga iz Ljubljane. Kot kaže, je, žal, ta dogovor trenutno na mrtvi točki, ker pri Vedrpgu zagovarjajo prvotni predlog in sicer ustanpvitev sestavljene organizacije združenega dela, pri Iliriji pa so se začeli zavzemati za združitev v eno organizacijo združenega dela. urni neubiuajciiuai. '“''1'^ voj a posameznih del ovni ti ^ nizacij, razne dodatne nosti, ki vse, denimo, ne s0 ,i(/ v okvir kemične industnjej Q blem so povezovanja s partnerji, ne nazadnje P? premajhna dejavnost druz** političnih organizacij. j ^ Zasedaj lahko trdimo, da kljub težavam, ki razumljivo spremljajo vsako novo povezovanje, integracijski procesi v slovenski kemični industriji teko s primernim tempom. Dosedaj sta ustanovljeni dve sestavljeni organizaciji združenega dela, Kema, ki združuje kemično industrijo na področju Maribora (zraven pa je tudi kranjski Exo-term) ter Polikem, ki pokriva širše ljubljansko območje, sega pa tudi na Primorsko in kmalu bo seglo tudi v sosednje republike. Kranjska Sava je namreč v dogovorih o združitvi s Totro iz Ljubljane, ter z Vulkanom iz Niša in Tovarno obutve iz Rume. Pred podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi je tudi slovenska farmacevtska in- Našteli smo samo tiste primere integracijskih procesov, kjer so do sedaj prišli najdlje. Vsekakor velja omeniti, da bodo v bodoče združevanje vključene tudi trgovske organizacije, saj se mnogo delovnih organizacij že zaveda, nujnosti povezave po vertikali. Vendar na tem področju razen primera Commerca, ki je v Polikemu, ne vemo za primer dogovarjanja o II. jugoslovansl; razstava »mova yii n Od 8. do 15. oktobra >1 bo v Tehničnem muzej11’ greb, Savska cesta 18, raZS., inventivne dejavnosti, ki s izumiteljstvo, tehnične1 ^ vciuu z.a F.,n,w ~ tehničnih unapredenja Mj ^ povezovanju specalizirane trgo- vije, Zagreb, Dalmatinska^ vine s kemičnimi proizvodnimi organizacijami. Vendar kljub ugodni oceni dosedanjega poteka povezovanja v kemični industriji ne moremo mimo nekaterih pojavov, ki še zavirajo združevanje. Sindikati in druge družbenopolitične organizacije v podjetjih bodo morale v procesu združevanja posvetiti veliko pozornosti kadrovskim vprašanjem. Prijave sprejema: Teh^.,, lQ muzej, Zagreb, Savska cests W telefon 041-423-750. , «eto; Delovnim organizacija)^ »rIQ1 poročamo organiziran ow razstave, ki bo pripom0^. >t pospeševanju razvoja invei*,^ dejavnosti v našem f> darstvu. K ( Republiški odbor $ \ ^ kata delavcev indus™ pri rudarstva Slovenije Sp, »d ALI SE JE ZNAŠLA JUGOSLOVANSKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA V SLEPI ULICI? KDO H KOMU V ZELJE? -4 K ' ______________________________________________________________________________________________________________ Pravijo, da je izdelati avtomobil včasih laže, kot ga prodati. Ljudje iz avtomobilske industrije celo trdijo, da so naša licenčna cestnogospodarska vozila na domačem trgu za 20 do 25 odstotkov cenejša, kot domicilna, na primer v Zvezni republiki Nemčiji. Vprašanje, kako je to mogoče ob visoki inflacijski stopnji in nenehnemu zviševanju cen surovin in reprodukcijskega materiala, je po- vsem umestno. Odgovor je preprost: zamrznjene cene (res je sicer, da so lahko letos aprila povišali cene za 16 odstotkov, res pa je tudi, da je ležala prošnja proizvajalcev na zveznem zavodu za cene že od decembra leta 1972). In še drugi del odgovora glede nizkih cen v primerjavi z tujimi: izguba. Vozila zaradi nerednih dobav materiala čakajo, na kompletiranje, prodaja stoji. Primer mariborske tovarne avtomobilov je dovolj Omejiti slap zaposlovanja zgovoren. Če ne bo resnično hitrih sistemskih ukrepov, bo znašala letos izguba v tem kolektivu 110 milijonov dinarjev, novih seveda. Kje najti izhod iz tega nezavidljivega položaja, so vprašali predstavniki TAM tudi člana ZIS Janka Smoleta in republiškega sekretarja za gospodarstvo Draga Petroviča. Ko sta odgovarjala na splet vprašanj o krizi naše avtomobilske industrije, sta se najprej dotaknila trhlih nogah. Še najv^s. na trhlih nogah, se naj''1'-čas napravili v Mariborč’ sklenil 10-letno P0gD. ^BA. Delavci Embe so na ; tovarno lahko upravičeno po-I |>twSal so jo prislužili s svojim de-O 'n delali zanjo 18 let. Marsi-P i se odpovedali v teh letih, 4\ aelali za nove prostore in mo-’ ||, ž^toje. Sa]6** So *cot o1:irtno podjetje P ltka leta 1956. Z desetimi de- v prvem letu na 420 kva- rjc J K ;uetnh j 10 je 7 ton na zaposlenega. , J k Potrebe so narekovale, da Petrih dosegli proizvodnjo ton na zaposlenega. (f štiri leta svojo dejavnost (fKana predelavo, sortiranje in a'“Jc prehrambenih proizvo-A, ^imenovali K^je - 'A |'einienovali so se f % so se pripojili k veletr-4 C^ator v Embo. so v teh letih zamenjali težko fizično delo. Nekdanji hlevi v Šiški so jim omogočili nadaljnji razvoj in uresničenje končnega cilja - nove tovarne. Že pred dograditvijo novih prostorov so lani s 77 zaposlenimi dosegli proizvodnjo 4120 ton ali 54 ton na enega delavca. Novo tovarno so začeli graditi junija leta 1972. Veljala jih je 28 milijonov dinarjev. Nadaljnjih 18 milijonov pa so dali za nov avtomatiziran trak praženja kave in pretočnih regalov. Od celotne investicije so sami prispevali kar 80 % sredstev. V novih prostorih imajo sedaj v štirih eta- • žah 10 tisoč kvadratnih metrov delovnih površin. Čeprav prostori še niso funkcionalno izkoriščeni in opremljeni s stroji, načrtujejo, da bo letošnja proizvodnja za 40 % večja od lanske. ^eJ proizvodnje kolektiva EMBA je predelava kave. S sta- strojem predelajo 6 ton kave na uro, od tega je tri sPtažijo. [ovo tovarno so začeli graditi 1972. leta. Ima štiri etaže s skupno 10 tisoč kvadrat-imi metri površine , V načrtih za nadaljnja leta ali na-mčneje do leta 1980, pa predvide-ijo za 680 milijonov dinarjev inve-icijskih vlaganj. Predvsem bodo agali v nove predelovalne stroje, ki odo deloma zamenjali tudi tiste, ki h imajo sedaj in so že zastareli. Pri 'ojih nadaljnjih investicijah raču-ajo, da bodo najmanj polovico -edstev zagotovili sami. Povedati pa je še treba, da je snovna proizvodnja EMBE prede-iva in embaliranje kave. Poleg tega a še embaliranje sladkorja, mand-ev, lešnikov, rozin, arašidov in vseh rst začimb. S svojimi proizvodi so oslej dobili 19 oskarjev za emba-ižo in številna priznanja za kvali-.‘to. „Vsega tega pa prav gotovo ne bi osegli v tako kratkem času," so dedi pri EMBI, „brez združenih sil as vseh ob načrtih in cilju, ki je bil iaš cilj ter načrt vsakega izmed ias.“ In ko vidiš novo tovarno, nji-' ovo samoupravno organiziranost in ehnično usposobljenost, se kaj biro prepričaš, da s svojo izjavo niso iretiravali. A. A. Poleg strojev za pakiranje kave imajo tudi vso potrebno mehanizadjo za mletje in pakiranje raznih začimb in tudi čaja Proizvodne hale v novi tovarni so še prazne. Po srednjeročnem načrtu naj bi do leta 1980 vložili v nove stroje 680 milijonov dinaijev IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV STARI ODNOSI SE ZA ZDAJ ŠE NISO BISTVENO SPREMENILI: Še vedno na pol poti V Dravogradu ugotavljajo, da v organizacijah združenega dela niso najbolj dosledno in celovito uveljavili ustavnih določil. Le ena organizacija združenega dela, ki ima sedež v tej koroški občini, je ustanovila temeljne organizacije združenega dela. Drugod pa so se konstituirali kot organizacija združenega dela brez temeljnih organizacij, kljub temu, da zaposlujejo tudi 600 oziroma 250 delavcev. Skoraj vse dislocirane enote in obrati organizacij združenega dela, ki imajo sedež v drugih občinah, so se konstituirali kot temeljne organizacije združenega dela, izjemi sta le Elektrarna Dravograd in Pekarna Intes Dravograd. Uveljavljanje ustavnih določil spremljajo v organizacijah združenega dela tudi še nekateri drugi odpori. Položaj skupnih služb se za zdaj bistveno še ni spremenil, v veljavi je še zmeraj centralistično odločanje o ekonomskih vprašanjih, razvojni programi temeljnih organizacij združenega dela oziroma organizacij združenega dela so še zmeraj redkost, solidarnost je premalo poudarjena itd. Le v 4 organizacijah združenega dela so ustanovili posebne strokovne službe, ki omogočajo uveljavitev vseh organizacijskih oblik samoupravljanja. Ko so nedavno tega v Dravogradu ocenjevali uresničevanje ustavnih določil v tamkajšnjih organizacijah združenega dela in v temeljnih organizacijah združenega dela, so ugotovili, da so povsod ustanovili organe samoupravnega delavskega nadzora, v 7 organizacijah združenega dela pa so tudi že sprejeli splošne akte o pristojnostih in načinu dela teh organov. Ob tem pa je mogoče ugotavljati, da si prizadevajo ponekod spremeniti organe samoupravnega delavskega nadzora v organe za dajanje „zaupnic“ vodilnim strukturam v delovnih organizacijah. Sicer pa se je v zadnjem času v tej koroški občini precej izboljšala obveščenost zaposlenih. V teh organizacijah združenega dela izdajajo glasila, povsod drugod pa najmanj dvakrat na leto objavijo podatke o gospodaijenju, sicer pa poteka obveščanje zaposlenih tudi preko sestankov informativnih skupin v posameznih organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela. ^ ^ DELEGATI GOVORE Glavna ovira je neznanje Ni še minilo niti leto dni, ko smo začeli uresničevati delegatski sistem. Prav gotovo ga ni mogoče izvesti čez noč, saj tudi delavsko samoupravljanje izpopolnjujemo že skoraj 25 let. Pivi koraki delegatskega sistema, to je odločanja delavcev o najpomembnejših življenjskih vprašanjih, so vendarle narejeni. Da bi zvedeli kakšni in kolikšni so ti koraki, smo obiskali eno od občin, oziroma občinskih konferenc delegatov in poskušali dognati, kako so novo ustavo in delegatski sistem začeli izvajati v praksi. Pogovarjali smo'se s Francijem Novakom, delovodjem v železokrivnici gradbenega podjetja Obnova, sicer pa predsednikom XII. konference delegatov zbora združenega dela občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje ter z VIKTORJEM KELNERJEM, visokokvalificiranim tesarjem pri SGP Obnova in predsednikom osnovne sindikalne organizacije TOZD gradbeni obrati ter prav tako članom delegacije. treh TOZD Obnova, pa iz SGP Pionir in SGP Gorica, ki delajo v Ljubljani. Konferenco delegatov smo formirali kasneje, ko ■ smo izvolili tudi predsednika delegacije in namestnika.14 Viktor Kelner „Nisem si natanko predstavljal, kako bo naše delo potekalo, ko so me pravzaprav brez vprašanja izvolili v delegacijo,44 je dodal Franci Novak. „Tudi si nisem mislil, da bo to delo tako obsežno in zahtevno, čeprav sem se s političnim delom ukvarjal že prej.44 „V naši konferenci je torej 5 delegacij in od občinske skupščine dobimo materiale za seje zbora združenega dela le 7 do 10 dni pred razpravo. To pa je po mojem mnenju odločno prekratek rok. Ti materiali so največkrat napisani tako strokovno44, da jih pri obravnavi v naši delegaciji, kjer je več kot polovica nekvalificiranih oziroma kvalificiranih delavcev, ne razumemo. Pa tudi problemi, ki jih ti materiali obravnavajo, so za nas tuji in nas pravzaprav ne zadevajo.44 Pri Obnovi so priporočilo, naj bodo v delegaciji neposredni proizvajalci, vzeli resno. Zdaj pa ugotavljajo, da neposredni proizvajalci ne morejo ali pa zelo težko odločajo o stvareh, ki zadevajo celotno občino. občinske skupščine. To sodimo iz ustaljene praksi P gotovo ne bo pogost primef-„Težko je torej poslati v ^ ^ n činsko skupščino človeka> >>1^ bo prepričal druge deleg31, |en( pravilnosti nasprotnega P.' p; loga TOZD prizadetih org^ ^ Has zacij. Prav tako pa iman'°_j,J ?.a “ et u žave tudi s tem, da v p0831^ ^ijsk nih TOZD naše konferenc^ ^ legatov zainteresiramo za Y, Sa SV( mezne probleme, ki jih 0 !aletI1 nava občinska skupščina-,(t Sar sebno v gradbeništvu je fl\| Se § to eden od osrednjih Pr0 j; trjje mov. Izobraževanje,44 je P°% istav. ril tovariš Novak, „bi rn.j toVar Ul IVJvaiM liuvaiv, I -uyar biti tisto vprašanje, s kateri'1. se občinski sindikalni sve' t 'Ovi SZDL morala najprej ukvaP. ilta ^ Saj je nepoznavanje sisteij13 kj r problemov med našimi dekjjj |0(ja vzrok, da brez premisleka. Sa. gajo roke za posamezne s,c^ |v|j( oziroma se ne udeležujejo j, prave o določenih prohl®^ ^0ll prave o aoiocemn pu^*- j m Mislim, da smo še zelo dal® JVa tistega, kar bi po idealnih P m. ■] „Naša konferenca, ki smo jo izvolili spomladi, šteje 25 članov,44 je povzel Franci Novak. „V njej je 5 delegacij s po pet člani. Od tega so 3 delegacije iz „Lahko bi rekel,44 je poudaril Viktor Kelner, „da smo delegate izvolili bolj na hitro in brez pomisleka. Šele sedaj se je pokazalo, da delo delegacije ni tako enostavno.44 PODJETJE KVARNERPLASTIKA BO GRADILO TOVARNO ČOLNOV DOSLEJ SMO GRADILI LE VELIKE LADJE „Čeprav preučujemo materiale občinske skupščine skupaj z- vsemi izvoljenimi delegati, se o njih sami zelo težko odločamo. Sklenili smo, da jih bomo dah na vpogled našim strokovnim službam v podjetju, ki naj bi o njih dale svoje strokovno mnenje. Na ta način bi se potem laže odločali in zastopali koristi našega delovnega kolektiva. Drugače bi lahko naš delegat v zboru združenega dela občinske skupščine samo slepo prikimaval predlaganim sklepom. Za našo delegacijo seveda mnenje naših strokovnih služb ni obvezno, je pa lahko pomoč za boljšo presojo in tudi za lažje odločanje o problemih.44 videvanjih moral pokazahjL ' Zanimanje domačega in tujega gosta za čolnaijenje ob obali v najširšem pomenu besede raste iz leta v leto. Tovarna motorjev in avtomobilov Tomos v Kopru je že pred leti presenetila trg s proizvodnjo malega krmnega motorja domače konstrukcije, ki je pravzaprav prvi pospešil zanimanje za nove zvrsti vodnih športov in rekreacije. Potem je begunjski Elan začel s proizvodnjo plov- odločila za proizvodnjo čolnov iz plastičnih mas in steklenih vlaken. Ko so načrtovalci te proizvodnje izbirali med prvimi modeli, so se odločili za tip ribiškega čolna z večstoletno tradicijo na otokih srednje Dalmacije. Tako je nastala „pasara“, jadrnica ali motorna- ladjica, ki je že v prvem naletu osvojila širok krog ljudi. Hkrati je začel Elan še z izdelavo raznovrstnih tipov manjših in večjih čolnov Nekdanji rudarji so potemtakem s srečno izbiro zamenjali premog s poliestrom! Tej izbiri so znali utrditi pot; sprva so se lotevali izdelave preprostejših čolnov na vesla, pozneje že konstrukcijsko zahtevnejših motornih čolnov, z uspehom so se lotili izdelave prve jahte, ki jo danes že s pridom proizvajajo v sedemdesetih inačicah, in naposled, kar je zlasti pomembno, so se v Kvarnerplastiki dokopali krmnih motorjev, še zlasti ob napovedi, da bo Tomos že v naslednjem letu ponudil tržišču nov, močnejši model motorja. Tako se tiho spletajo vezi med dvema proizvajalcema, ki sta se pravzaprav znala ob pravem času prilagoditi okusu, potrebi in kupni moči potrošnika. Proizvodnja vseh treh — Elana, Tomosa in Kvarnerplasti-ke - pa je zanesljivo trdna Posamezne konference delegatov, ki jih je v občini Moste-Polje 23, so iz delovnih organizacij s povsem različnimi interesi, prav tako pa tudi z različnimi aktivnostmi. Predlog strokovnih služb občinske skup- delegatski sistem. Zato nl1‘ji31 ucicgaioivi aiaicm. - p, ^ da bi morala biti naša ^ 7 loga izobraževanje del®? j Prav gotovo pri tem ne ^ denar, saj imajo delovne ^ j; saj imajo delovne . zacije za to določena sre A. prostor prav gotovo vprašanje, prav tako pa ^ ^ prosti čas izvoljenih delef ^ ---------------r piusu čas izvuijemn u .'.j)' ščine je torej zelo težko ovreči Sam, denimo, bi šel tudi J* ^ v minar v popoldanskih ur j/ J « rti i rl r» 1 r i * » Tv rt« r /-\-t & Til D .An. oziroma spremeniti, če je za drug predlog le ena ali dve konferenci delegatov, ki jih tak V mislim, da kljub svojernUfA'-danjemu družbenopolh'j? ^ išissi Psus s*»§i »ssaš zavoljo katerega se je skromno podjetje Kvarnerplastika v Raši odločilo, da zgradi pravo tovarno za čolne v Labinu. Vse k vsemu, v Izoli razmišljajo o Marini, prvem jahting-klubu širše razsežnosti ob naši obali, o podobnem centru za ljubitelje morja razsojajo tudi v Seči pri Portorožu. mačega trgaje Elan spodbudilo, da je letošnji proizvodni program še obogatil z novim tipom motornega čolna, gliserja ter s tipom jadrnice „flamingo“. Vendar pa Elan ostaja izključno pri čolnih-za športne namene, ker je pač tovarna izključno tovrstne opreme. pa motorni čoln. Ta vodni objekt - imenovali so ga „Istranka“, naj bi postal podobno ljudsko vozilo za morje, kot je to na cesti fičko. spodarstva, ki mu radi očitamo, da le malo nudi domačemu in tujemu gostu ob soncu in morju. D. KRALJ sobnega človeka, da bo morda prepričal druge delegate, da ima prav on, ne pa strokovna služba spodbuda občinskega nega sveta.44 siflW le, H Proizvodnja čolnov je zdaj še značilno obrtniško delo, ki terja veliko strokovnjakov. Zato tudi — pravijo v Elanu in v Kvarnerplastiki - so jadrnice ali motorni čolni domače proizvodnje razmeroma dragi. Proizvodnja čolnov zahteva tudi konstruktorje, arhitekte, oblikovalce ...!, ki pa jih doma še nimamo! Zanimivo je pravza-rav, da ob našem morju gradimo velike čezoceanske ladje, da smo svetovno priznani mojstri v izdelavi različnih specializiranih plovnih objektov, v izdelavi malih jezerskih ali morskih plovil pa zaostajamo za malone vsemi obmorskimi deželami naše celine. Tovarna športnega orodja in opreme - Elan v Begunjah na Gorenjskem - se je med prvimi Korak dlje so šli v Kvarnerplastiki. To podjetje je nastalo v kočljivih razmerah, ko v Raši niso vedeli, kam z rudarji iz rudnika, obsojenega na ukinitev. Tako so v Raši pričeli pred štirimi leti s skromno proizvodnjo čolnov kar v poslopju stare rudniške uprave. Ves ta čas so počasi širili proizvodnjo s poudarkom na izdelavi različnih tipov ribiških čolnov in motornih plovil, za katere je raslo povpraševanje v bližnjih ribiških ter seveda turističnih naseljih. V kolikšni meri je Kvarnerplastika uspela, je dovolj zgovoren podatek, da je bilo v Ra-bacu, v neposredni bližini Raše, pred leti komaj 30 ribiških čolnov, danes jih je v Rabacu kakih 300; tako je še marsikje v Kvarnerskem zalivu ... V Kvarnerplastiki z letno izdelavo kakšnih 1000 plovnih enot - od plastičnih kajakov za hitre vode do težjih ribiških čolnov in jaht - pa vse pčitneje zaostajajo za povpraševanjem domačega trga, kije tako rekoč čez noč oživel. Zatorej so se v tem raškem podjetju odločili za dvoje: najpoprej so poiskali najboljšega ponudnika licence za proizvodnjo gliserjev. Izbrali so neko angleško tvrdko, ki jim z licenco daje tehnologijo proizvodnje in konstrukcijo za približno pet tipov 'čolnov. Obenem se je Raša odločila za gradnjo nove tovarne čolnov — ta bo prva ozko specializirana na Jadranu sploh — v Labinu, v novem delu starega rudarskega, mesta. Kvarnerplastika načrtuje z novogradnjo možnost proizvodnje 4 tisoč plovnih enot letno, kar pomeni nekajkratno povečanje odkupa Tomosovih Nov tip jadrnice „Flamingo‘ ŠPORT IN REKREACIJA Sl ŠPORTNE IGRE KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH DELAVCEV SLOVENIJE KOLINSKA ZMAGOVALEC 'Porinem parku na Kodeljevem v Ljubljani se je prejšnjo soboto zbralo 330 športnikov iz 13 kmetijskih in živilskih delovnih organizacij ____________. “hasto vreme, ki so ga od ..do časa spremljali močni 1 ni niti najmanj vplivalo ^liko tekmovalno vnemo, i j^nost in borbenost, kajti Pa tudi na prijateljsko in (i tlško vzdušje, tako značil->* prve letne športne, igre Ji 'jiiskih, živilskih in tobač-s» Ipavcev Slovenije. 1' ^ ^oji prvi „letni olimpiadi so se srečali pravza-i(1 sanio kmetijci in živilci, ,Se. športniki iz tobačne in-J "je (pri tem mislimo na y "avnike ljubljanske Tobač-.1 šmarne) sploh niso prijavili > peljem, čeprav so znani dosežki na področju i|"ain rekreacije. Najsi so bili ' razlogi upravičeni ali ne, jgKoda, ker se niso udeležili :1| Saj bi verjetno krepko po->C|* V ^oje za najvišja mesta, njihovi odstotnosti je ';onkurenca skoraj v vseh °valnih panogah izredno To še posebno velja za °vanja v kegljanju, roko- I balinanju in streljanju, —za prva mesta padle Itve, lahko bi rekli, „pet Pred dvanajsto". S tem II želimo zmanjševati vred-l’ bolje povedano zavidljive ravni in izenačenosti, ostalih panogah, kjer so t| ko potekali ostri boji in «. zaključna srečanja med ? Posameznih skupin dala Walce. krnimo paleto letošnjih fetnih iger kmetijcev in :V: na igriščih športnega 'ta Kodeljevem je nasto-"•toli 330 tekmovalcev in "''alk iz 13 organizacij ^ega dela. Med njimi smo 1 športnike Intesa, Slo-j^roge, Pivovarne Union, Hmezada, Fructal-^erxa, Žita, Etola, Emo-"k Gornja Radgona in J Pomerili so se v lil J" Panogah: kegljanju (mo-ženske), namiznem te-ji 'j "jalem nogometu, roko-tO* t,’, balinanju, streljanju (v , ^L^nkurencah) in v šahu. 'J. množična so bila tek-!(<)«ja v kegljanju (12.moških j ! (j "nske vrste), namiznem j^}0'v dveh skupinah je nato' 12 ekip), malem nogo- 1 i o# metu (v dveh skupinah je igralo 18 moštev) ter v balinanju in rokometu, vendar s tem nebelimi podcenjevati nastopajočih v ostalih panogah, kjer ni bila udeležba nič slabša. Po srditih in izredno izenačenih bojih, kar velja še posebej za uvrstitve od tretjega mesta navzdol, so si najdragocenejšo lovoriko, naslov moštvenega prvaka prvih letnih iger kmetijcev in živilcev Slovenije, priborili športniki ljubljanske Kolinske. Čeprav so na tihem kot prireditelji iger upali na visoko uvrstitev, na prvo mesto sploh niso računali. Še predno so stekla tekmovanja, so nam „za-upali“, da bodo v vseh disciplinah „šli na prvo mesto", da pa bi ostali zmagovalci iger, na to niso upali niti pomisliti. Toda zgodilo se je, da bo prehodni pokal obeh organizatorjev iger — ŠD Kolinske in Republiškega odbora Sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Šlovenije ostal za eno leto v njihovih vitrinah. In čeprav je v športu že od nekdaj veljalo pravilo, da je „lovoriko laže osvojiti, kot pa jo obraniti", je verjetno ob letu, na drugih poletnih igrah, zlepa ne bodo dali iz rok. Zmagovalci prvih letnih iger kmetijcev in živilcev so osvojili štiri prva mesta, eno drugo in eno tretje mesto, njihovi najhujši tekmeci športniki mariborskega Intesa, pa so zmagali samo dvakrat, in sicer v. malem nogometu in v streljanju za moške ekipe. Poglejmo vrstni red ekip: Kolinska 76 točk, Intes 58, Slovin 49, Fructal-Alko 44, Hmezad 31, Merx 31, Žito 31, Etol 14, Emona 7, KK Gornja Radgona 6, Pivovarna Union 4, KŽK Kranj 4 in Droga 2 točki. V posameznih disciplinah pa je bil vrstni red najboljših takle: Kegljanje, moški: Slovin 2470 kegljev, Kohnska 2424, Intes 2390, Žito 2335, in Hmezad 2323 kegljev. Kegljanje, ženske: Kolinska 548 kegljev, Žito 464, Merx 415 m Fructal-Alko 327 kegljev. Namizni tenis: Kolinska, Slo- gonita pokal Polikema 'VW^° so v organizaciji ijA ^ delavcev tovarn Color in "iedvodah I. športne igre "uit s " SOZD Polikem, na kate-JV .elovalo več kot 300 tek-. jV.1" tekmovalcev iz delovnih . oV K^l A.rbo, Color, Commerce, jS SVjjb.0s> tub. Kreda, Melamin, Rii y in Jugocryl, ki so se po-. bt)ye,Sedmih športnih panogah. t'it^Uspeha so imeli športniki s° osvojili pokal pokrovi-rS jL?etleralnega direktorja Po-|, Janeza Beravsa. Nasled-^bodo prihodnje leto v organizaciji tamkajšnje L gov, 2. Toplišek (Sava) 156, 3. Stu-den (Sava) 155; ženske ekipno: 1. Sava Kranj 378, 2. Donit 303, posamezno: 1. Cvetkovič (Sava) 150, 2. Kopač (Donit) 127, 3. Zajc (Sava) 120; šah: 1. Svit Kamnik, 2. Helios Domžale, 3. Sava Kranj; rokomet: 1. Donit, 2. Sava, 3. Svit, 4. Melamin; mali nogomet: 1. Melamin, 2. Helios, 3. Color; kegljanje: moški ekipno: 1. Helios 2326, 2. Sava 2302, 3. Melamin 2270, posamezno: 1. Sturm (Mel) 427, 2. Zemljič (Sava) 417, 3. Jenko (Donit) 408; ženske ekipno: l. Color 192, 2. Helios 1865, 3. Donit 1762; posamezno: 1. Jeretina (Helios) 358, 2. Pirc (Helios) 350, 3. Ilijaš (Color) 347; balinanje: 1. Color, 2. Helios, 3. Donit. Skupni vrstni red: i. D^nit 61, 2. Sava 61, 3. Helios 50 itd. F. R. vin, Fructal-Alko, Hmezad in Jntes. Mali nogomet: Intes, Fructal-Alko, Kolinska, Slovin in Žito. Rokomet: Merx, Slovin, Intes, Kolinska in Fructal-Alko. Balinanje: Kolinska, Fructal-Alko, Pivovarna Union in Žito. Streljanje, moški: Intes 724 krogov, Fructal-Alko 699, Emona 645, Kolinska 635 in Etol 622 krogov. Streljanje, ženske: Kolinska 335 krogov, Žito 304 in Slovin 165 krogov. Šah: .Hmezad 19,5 točke, Intes 18,5, Merx 16,5, Kolinska 16 in Slovin 6 točk. Na zaključni prireditvi združeni z razglasitvijo rezultatov v hotelu Union, je med domala vsemi udeleženci prevladovalo mnenje, da je bila organizacija prvih letnih športnih iger kmetijcev in živilcev na izjemni rav- Tekmovanje kegljačev Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Idrija je priredila izbirno tekmovanje v borbenih igrah, ki se ga je udeležilo 6 prvoplasira-nih ekip iz občinskega prvenstva v disciplini 6 x 100 lučajev mešano. Največ uspeha je tokrat imela ekipa Slovenijalesa, ki je podrla 482 kegljev, druga je bila ekipa tovarne Kolektor, tretje mesto pa je pripadlo ekipi rudnika živega srebra. Obe sta podrli 446 kegljev. Ekipa Slovenijalesa iz Spodnje Idrije si je tako priborila pravico, da zastopa idrijsko občino na medobčinskih igrah v Postojni. RENAT ŠKARABOT ni, častno razsodišče pa je k temu dodalo, da je bUa odgovorna naloga prirediteljev, članov ŠD Kolinska, tako v organizacijskem kot v tehničnem pogledu, opravljena vestno in kvalitetno. Ob tem je razsodišče v svojem zaključnem poročilu ugotovilo, da je bila športna disciplina tekmovalcev na zavidanja vredni višini, zato je izreklo vsem sodelujočim posebno priznanje. Pozabiti pa ne smemo tudi na Mira Plaznika, prizadevnega sodelavca ŠD Kolinske, ki je bil na igrah dobesedno ..deklica za vse". Zato mu je vodstvo RO sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije dalo skromno nagrado za njegovo požrtvovalno in vestno delo pri organizaciji iger. Prireditelj drugih letnih iger' kmetijcev in živilcev Slovenije, ki bodo prihodnje leto_ spet v Ljubljani, bo kombinat Žito. -iv Želja po tesnejšem sodelovanju Športna srečanja med Zavarovalnico SAVO PE Celje in PE Ljubljana postajajo že tradicionalna. Lanskemu prvemu obisku pri PE Celje v Kozjem je sledilo povratno srečanje v Ljubljani. Tekmovalci so se pomerili v petih disciplinah: malem nogometu, košarki, kegljanju, streljanju in namiznem tenisu. Celjani so bili boljši v malem nogometu in košarki medtem ko so Ljubljančani prevladovali v ostalih disciplinah. Vsa srečanja so bila na športnem igrišču Ilirije v Zgornji Šiški. Kljub obsežnemu programu so tekmovanja potekla brez zastojev. Ljubljančani, ki so šele lansko pomlad pričeli s športno rekreacijo v svoji poslovni enoti, so v letu dni vidno napredovali in zaslužijo pohvalo. Celjani pa so že po svoji tradiciji pokazali, da so dobri športniki. Ob koncu srečanja so vsi udeleženci izrazili željo po še tesnejšem sodelovanju, predvsem,pa so poudarili pomembnost srečanja vseh poslovnih enot Zavarovalnice SAVA, ki v sedanjih pogojih same iščejo oblike rekreacije in športa za svoje delavce. Strinjali so se v tem, da bi morala Zavarovalnica SAVA z več kot 20 poslovnimi enotami in predstavništvi, po vsej Sloveniji in drugih republikah, organizirati svoje letne igre, kot jih organizirajo druga podjetja. Na ta način bi se tudi delavci Zavarovalnice Sava ined seboj bolje spoznali, razen tega pa bi z načrtnim delom še bolj vzpodbudili športno aktivnost v svojih delovnih enotah. D. KAMPJUT Nogometaši PE Celje in PE Ljubljana PETE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE PRIMORSKIH IN NOTRANJSKIH OBČIN LOVORIKA PREDSTAVNIKOM NOVE GORICE Sav “anuzm-lenis: i- u'>-J) eki a’ Melamin; streljanje: l| l 0: 1. Sava 456, 2. Color ' ( 6 437; moški posamez- ‘"črnik (Color) 162 kro- ^CIJA »NAUČIMO SE PLAVATI« TUDIVGORENJl^^^^ konferenca organizacije sindikata Gorenje TGO Kte^^tganizirala akcijo „Naučimo se plavati". Tečaj imajo v i- 2enu v Velenju in je za delavce Gorenja brezplačen. v i1*111 plavalnim tečajem so že začeli, tečajniki so raz-! fitia6 skupini in pričakujejo, da se bo tečajev udeležilo t?* "0v kolektiva. alj^ "čajniki v glavnem delavci iz neposredne proizvodnje, je 'V ^ganizacija sklenila v celoti poravnati tečajnino v višini "čaj bo trajal skupno 15 ur. H. J. V organizaciji komisije za delavske športne igre pri občinskem sindikalnem svetu Postojna in pod pokroviteljstvom predsednika RS Zveze sindikatov Slovenije inž. Janeza Barbariča, so bile minulo nedeljo v Postojni V. delavske športne igre 'sindikatov Primorske in Notranjske za moške. „Letošnje sindikalne igre delavcev Primorske in Notranjske »G0ST0L« ZMAGOVALEC V Novi Gorici seje končalo letošnje sindikalno prvenstvo v balinanju. Komisija za balinanje pri TTKS Nova Gorica in Občinski sindikalni svet, ki sta vodila letošnje tekmovanje, sta bila nad udeležbo izredno zadovoljna, saj je nastopilo kar 38 ekip iz delovnih kolektivov, kar dokazuje, da si ta zvrst športa zelo hitro in uspešno utira pot v osnovne organizacije združenega dela. V finalnih borbah so imeli daleč največ uspeha balinarji Gostola iz Nove Gorice, ki so tudi letos dokazali, da so upravičeno najboljši v naši občini, saj so v omenjenem tekmovanju zmagali že trikrat zapored. Končni vrstni red: 1. Gostol Nova Gorica, 2. Vozila Šempeter, 3. Cestno podjetje Gorica, 4. Gostol II. Nova Gorica, 5. SGP Gorica. R. KOLFNC se odvijajo v času intenzivnih priprav vsega sindikalnega članstva in sindikalnih organizacij na VIIJ. kongres slovenskih sindikatov. Te tradicionalne igre pomenijo zato tudi člen v verigi raznih predkongresnih aktivnosti. ki so si jih zastavile sindikalne organizacije na področju oddiha in rekreacije zaposlenih. Z veseljem ugotavljamo, daste m primorsko-notranjskem področju pravilno razumeli sprejeta stališča sindikatov Slovenije glede športno-rekreacijske dejavnosti zaposlenih in da se že nekaj let zbirate na teh igrah kot predstavniki in zmagovalci široko zastavljenih dejavnosti v vaših delovnih organizacijah in v občinah. Tu ste zbrani najboljši športniki in najboljše ekipe v posameznih športnih panogah. Torej, s seboj prinašate rezultate rednega in načrtnega dela ne samo vaših ekip, pač pa tudi vseh drugih delavcev, ki se niso mogli uvrstiti in sodelovati na letošnjih igrah v Postojni. Ob kongresu smo z zadovoljstvom ugotovili, da zajema tovrstna rekreacijska dejavnost že vsakega šestega delavca oziroma delavko, kar pomeni blizu sto tisoč aktivnih udeležencev v letošnjem letu. Seveda se v prihodnje ne smemo ustaviti pri tej številki, saj morajo biti naše želje usmerjene na še širši krog zaposlenih, predvsem v obliki vključevanja delavcev v redno vsakodnevno aktivnost.. .“je v imenu pokrovitelja iger dejala Ivanka Vrhovčak, generalna sekretarka republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Sekretar občinskega sindikalnega sveta Poštojna. inž. Franc Smrdelj, pa je ob tej priložnosti izjavil naslednje: ,J)elavske športne igre, ki bi morale predstavljati pregled stalne in organizirane oblike rekreacije, so dosegle velik razmah in upravičeno pričakujemo, da se bodo v prihodnje še bolj uveljavile. Igre primorskega in notranjskega območja so osrednja športna rekreacijska manifestacija naših delovnih ljudi. Vse večje število sodelujočih in zahteve po novih oblikah tekmovanj dokazujejo, da športne igre niso enkratnega značaja, temveč, da so le zaključek bolj ali manj stalnih oblik dejavnosti zaposlenih v temeljnih in drugih delovnih skupnostih. Naše sindikalne športne igre, ki so edine regionalnega značaja v Sloveniji, le potrjujejo našo pripravljenost do tovrstne dejavnosti. . .“ S temi besedami sta Ivanka Vrhovčak in inž. Franc Smrdelj povedala skoraj vse o pomenu sindikalnih športnih iger primorskih iri notranjskih občin, ki nedvomno štejejo med najpomembnejše v Sloveniji. Uclele- žujejo se jih namreč predstavniki devetih sindikalnih svetov in poleg tega še obalnega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Letos so se športniki omenjenih sindikalnih svetov pomerili v devetih disciplinah: odbojki, namiznem tenisu, balinanju, malem nogometu, kegljanju, košarki, rokometu, streljanju in šahu. Tekmovanje je žal nekoliko motilo slabo vreme, drugače pa so vsa srečanja potekala v glavnem po predvidenem urniku. Organizacija je bila m višini, nastopajoči pa solidno pripravljeni. Zato so igre z zanimanjem spremljali tudi številni gledalci. Ekipe so bile v mnogih disciplinah zelo izenačene, zato vse do konca ni bilo jasno, kdo bo to pot odnesel najbolj dragoceno lovoriko. Na igrah je namreč sodelovalo kar 52 sindikalnih organizacij z blizu 700 tekmovalci! Priznanja so organizatorji podelili v dvorani Jamske restavracije. Lep prehodni pokal so letos premočno osvojili predstavniki Nove Gorice, ki so zbrali kar 456 točk! Na zavidanja vredno drugo mesto so se uvrstili špormiki Postojne s 390 točkami Slede: 3. Koper 362, 4. Ilirska Bistrica 336, 5. Idrija 324, 6. Tolmin 306, 7. Sežana 274, 8. Cerknica 264, 9. Ajdovščina 252 in 10. Logatec 172 točk. A. UL. Ogenj je prav gotovo eden od človekovih najboljših prijateljev, je pa tudi največji sovražnik. Iskra lokomotive, odvržen cigaretni ogorek, vžigalica ob vnetljivih hlapih, slaba električna napeljava in še mnogo je vzrokov, ki iz prijatelja naredijo sovražnika Skoraj vedno pa je človekova nepazljivost, ki bi ji največkrat lahko rekli malomarnost, kriva, da ogenj v nekaj minutah uniči dolgoletno delo in trud. Škoda, ki so jo povzročili požari, gre v milijarde dinarjev. Če pogledamo samo statistič-nne podatke zadnjih 10 let, ugotovimo, da je nepazljivost oziroma malomarnost kriva za več kot polovico požarov, pri katerih so ugotovili vzrok. Pri tem pa nismo upoštevali tistih požarov, ki nastanejo zaradi gradbenih pomanjkljivosti, otroških iger in slabe električne napeljave, ki jih mirno lahko prištejemo človekovi malomarnosti. Število vseh vrst požarov pri nas je v zadnjih desetih letih približno enako in se giblje od 1128 v letu 1963 do 1520 leta 1971 in 1313 lani. Če pa pogledamo škodo, ki jo požari povzroče, vidimo, da je od nekaj več kot 3 milijone dinarjev v letu 1963 porasla na dobrih 95 milijonov dinarjev v letu 1973. Od tega je bilo leta 1973 kar 634 požarov na družbenih objektih, ki so povzročili za 75,5 milijona dinarjev škode. Pri tem pa je treba seveda upoštevati, da je to dejanska škoda na objektih in strojih in da škoda zavoljo izpada proizvodnje sploh ni vračunana; ta škoda pa se po mednarodnih cenitvah računa s faktorjem 5. Torej moramo 75,5 milijona dinarjev pomnožiti s faktorjem 5, da bi dobili škodo, ki jo je ogenj povzročil v naših delovnih organizacijah. Človekova malomarnost v tej ali oni obliki je torej zelo draga. Pa saj imamo zakone in predpise o požarni varnosti, ki naj bi malomarnosti stopili na prste. In kdo je odgovoren za to? „Od 400 delovnih organizacij v Sloveniji, ki bi po predpisih morale imeti organizirano gasilsko službo, jih je polovica brez nje, ali pa je ta služba zelo pomanjkljiva," je povedal Milan Vrhovec, načelnik operativne gasilske zveze Slovenije. Pa požarno-varnostni inšpektorji pri občinskih skupščinah? Le kakih 10 jih je, ki imajo ustrezno izobrazbo. Sicer pa to funkcijo le naložijo komu, ki se ukvarja z drugim delom. V Sežani, denimo, so to dolžnost naložili referentu za potne liste, kar pa ni osamljen primer. No, in ...? delu z njimi. Prav neznanje pogosto povzroči katastrofo. Kar spomnimo se požara v Laškem. Avtogeno varjenje poleg izdelkov, ki so gorljivi skorajda kot bencin. Neznanje in potem - katastrofa. Upajmo, da bodo temeljne požarne skupnosti v občinah bistveno izboljšale razmere," je na koncu razgovora poudaril tovariš Lenarčič. „Iniciativni odbori so že ustanovljeni, in računamo, da bodo skupnosti v prihodnjem letu že zaživele. Aktiviranje vseh odgovornih dejavnikov v občini bo prav gotovo pospešilo požarno-varnostne ukrepe ter izobraževanje delavcev v delovnih organizacijah." „Res je,“ je v razgovoru povedal Boris Lenarčič, šef sektorja za požarno varnost pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve, inšpektorjev, ki bi imeli ustrezno izobrazbo, ni dovolj. Ljudje se neradi odločajo za ta poklic, saj je šola za gasilske inženirje le v Novem Sadu. Tudi osebni dohodki niso stimulativni." O vzrokih za požare pri nas je tovariš Lenarčič poleg malomarnosti poudaril še neznanje oziroma nepoučenost ljudi. „Iz dneva v dan - posebno v industriji - imamo opraviti z novimi surovinami in novimi materiali, toda le v redkih delovnih organizacijah poučijo delavce o njihovih lastnostih in o nevarnostih, ki prete pri V petek, 6. septembra, je ob 10.30 iz mešalca za lunkerit v tovarni Eksoterm na Polici pri Kranju nenadoma izbruhnil velik plamen. Alojz Pučko, kije delal ob stroju, je z vso naglico odskočil. „Seveda sem najprej pomislil, da bi ogenj kar sam pogasil, vendar se je ogenj iz mešalca hitro razširil na pakimo mizo, tako da na gašenje ni bilo več moč misliti." „Lunkerit L 150 je snov, ki jo izdelujemo za železarne," je razložil glavni direktor Eksoterma, magister dipl. inž. Bojan Urlep. ,,Lunkerit se pri visoki temperaturi vžge in s tem, ko gori v kokili, preprečuje prehitro ohlajevanje tekočega jekla, kar bT sicer povzročilo nastajanje mehurčkov v jedru ingota. Lunkerit sestavljajo tudi primesi, ki vsebujejo kisik, tako da je gašenje gorečega lun-kerita neuspešno. Tudi pena za gašenje pri lunkeritu ne pomaga. Gašenje z vodo pri tako visoki temperaturi pa bi povzročilo nastajanje pokalnega plina in s tem eksplozijo. Tako smo morali samo počakati, da je ves lunkerit, ki ga je bilo skoraj tri tone, zgorel. Reševali smo le stavbo in skušali preprečiti, da se ogenj ne bi razširil na vse poslopje." Lunkerit, kot zatijujejo v Ekso-termu, pri nižjih temperaturah ni vnetljiv. Izdelujejo ga že od leta 1958 poprečno po 2 tisoč ton letno. Doslej se še ni primerilo, da bi se lunkerit vnel. Kaj je bil vzrok za nastanek požara, bo zato najbrž težko ugotoviti. Gre pa še za nekaj drugega: mešalci za lunkerit so bili nameščeni v prostorih, ki so bili prvotno namenjeni za skladišče in niso ustrezali požamo-vamostnim predpisom. „Pred mesecem smo dobili kredit za gradnjo novih prostorov, kamor naj bi preselili tudi proizvodnjo lun-kerita V načrtih zanjo so upoštevani vsi požarno-varnostni predpisi," je zatrdil direktor Eksoterma. Po požaru so v Eksotermu hitro ukrepali. Deset dni zatem je proizvodnja normalno stekla. Nabavili so nov mešalec in sami popravili poškodovane naprave. Kljub škodi, ki znaša po njihovih ugotovitvah skoraj 3,5 milijona dinarjev, proizvodnja ne bo bistveno manjša. Že nekaj dni po požaru je del proizvodnje stekel tako rekoč na pogorišču. Saj so izolacijske plošče delali kar v prostorih brez strehe. Učinkovita akcija vseh delavcev Eksoterma je tako preprečila večji izpad proizvodnje, ki bi lahko težko prizadel vse jugoslovanske železarne. Nastalo škodo bo deloma krila zavarovalnica, deloma pa jo nameravajo premostiti z bančnimi krediti. mu je prišel pod roke in usmeril curek prahu proti ognju. Nič. Zagrabil je drugega, in spet nič. Gorelo je naprej. Poklical je postajo milice. Tudi miličnik je poskušal z gasilnim apa- nulicnik je poskusa! z gasilnim apa- ................ _ . ctotCfl ratom, vendar brez uspeha. Potem Kljub temu, da je požar v Eksotermu v Kranju skoraj popolnoma uničil proizvodne pro '||l so poklicali gasilce. Ob 4.07 je zatu- proizvodnja že v nekaj dneh stekla skoraj normalno. Sicer pod milim nebom, toda delo se ni t® ■■ prostora ima za posledico veli^j trpanost prostorov, kar prav S , ne povečuje požarne varnost'-j tako tudi ne kuhanje kave ob j lila sirena na Domu prostovoljnih gasilcev v Sežani. Tri minute zatem so bili gasilci s prvim avtomobilom že na mestu požara. Predelna stena, ki je bila namenjena zvočni izolaciji in med lesonit-nima oblogama napolnjena s poliuretansko maso, je pogorela v celoti. Vročina je uničila bližnje stroje, izdelke, polizdelke, ki so bili v bližini, ter dele strehe. Gasilci in delavci tovarne, ki so takoj po znaku za požar prihiteli v tovarno, so bili brez moči, saj je bil dim tako gost, da se ni bilo možno približati žarišču požara. Šele ko so razbili del strehe, so lahko začeli gasiti z vodo. Nizek pritisk vode pa ni dopuščal, da bi z močnimi vodnimi curki ogenj hitro pogasili. Ob 6. uri zjutraj je bil požar v glavnem pogašen. ,,Po prvih ocenah je znašala škoda na strojih, polizdelkih ter izdelkih skoraj 5 milijonov dinarjev," je povedal direktor Tovarne radijskih sprejemnikov, dipl. inž. Stanislav Pavlin. ,,Sedaj, ko smo natančneje pregledali stroje in s sušenjem rešili del izdelkov, ki jih je poškodovala voda, smo ugotovili, da je škoda nekaj manjša. Kake 4 milijone dinarjev. Pri tem pa seveda ni upoštevana škoda, kije nastala z izpadom proizvodnje, saj je bila najbolj prizadeta navijalnica transformatorjev, ki jih izdelujemo tudi za druge Iskrine tovarne." ,,Težko je predvsem to, da je dobavni rok za nabavo novih strojev, ki so bili uničeni v požaru, osem mesecev. To pa pomeni izpad proiz- vodnje za več kot pol leta. In ne samo nam." O vzrokih požara v tovarni ni hotel nihče povedati ničesar določenega. „Bržčas je prišlo v stroju do kratkega stika," ugibajo delavci. Še posebej zato, ker so že v popoldanski izmeni zaznali čuden vonj, ki pa mu kljub iskanju niso našli izvora. Zanimiva pa je najdba preiskovalne komisije, ki je v bližini izvora ognja našla velik kup ožganih izvodov statuta podjetja, ki bi ga morali že zdavnaj razdeliti delavcem!? Sedanji požar pa v sežanski Iskri ni bil prvi. Le nekaj dni pred tem so delavci sami uspešno pogasili ogenj, tako da ni bilo večjih posledic. Povečanje proizvodnje v zadnjih treh letih in zaradi tega pomanjkanja nih strojih, da ne govorimo da odpadke zažigajo le neka] “L od tovarne in skladišča f0 snovi. Kako pa je s poučenost0 iK cev o požarni varnosti, la^Lj dimo po tem, da že nekaj le* “h. poklicnega gasilca in da tudi jajo predpisa, ki določa, da1® vsakega novega delavca poUc leg predpisov o varnosti P® tudi o požarni varnosti. . Škoda, ki je nastala v poZ bo tokrat bržčas izučila in šli sredstva in čas tudi za P01 varnostne ukrepe. sfer V soboto, 7. septembra, ob 4. uri zjutraj, je na svojem rednem obhodu vratar Iskre - Tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani, zaslišal močno eksplozijo v novih proizvodnih prostorih. Stekel je tja in ko je odprl vrata, je zagledal dim in ogenj. Ob stroju, ki so ga montirali pred dnevi, je gorelo. Gasilski aparat! mu je butnilo v zavest. Zgrabil je prvega, ki DELAVSKA ENOTNOST Slovenija ima zdaj že 41 kilometrov hitre ceste! Sredi septembra so graditelji predali svojemu namenu še nov odsek Postojna' dolžini 9 kilometrov ... Sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 23. januarja 1974 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov