KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48"—, polletno din 96’—B celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
50.	kos.	V	LJUBLJANI	dne	22.	junija	1988.	Letnik	IX.
VSEBINA:
307. Pravilnik o izvrševanju zakona o sladkovodnem ribarstvu (psr.).
308. Spremembe v občnem pravilniku o voznih in prevoznih ugodnostih.
309. Spremembe v statežu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
307.
Na podstavi § 74., t. 1., zakona o sladkovodnem ribarstvu (zsr.) iz 1. 1937. in v zvezi z odstavkom 2. člena 2. zakona o notranji upravi (znu.) predpisujem tale
pravilnik
o izvrševanju zakona o sladkovodnem ribarstvu (psr.).*
L Proglašanje voda za zaprte.
Clen 1.
1. Za zaprto vodo po § 2. zsr, velja samo lista voda, ki je proglašena za zaprto vodo po pristojnem oblaštvu, izvzemši ribnike, ki morajo, če imajo značaj, opredeljen v § 37., t. 1. zsr., takoj veljati za zaprte vode. Pristojno oblastvo sme kako ribolovno vodo proglasiti za zaprto ali na prošnjo interesentov ali pa samo od sebe.
2. Prosilec, ki zahteva, da se proglasi kaka voda za zaprto, mora poslati prošnjo za to prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu. V prošnji je treba navesti meje in približno površino vode, za katero se zahteva, da se proglasi za zaprto, in vsa dejanstva, iz katerih se vidi, da spada ta vodna površina k zaprtim vodam po § 2., t. 1. zsr. Prav tako mora prosilec v prošnji navesli tudi vse posestnike ali zakupnike sosednjih ribolovnih voda.
3. Prvostopno občno upravno oblastvo mora razgrniti prošnjo neutegoma na javni vpogled v občini, v katere
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. marca 1938., št. 60/XX/145. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 24. marca 1938., št. 6d/XXI/153. — Zakon glej Službeni Ust« št. 52/8 iz 1.193S.
območju je ta voda, če pa sega voda v območje dveh ali več občin, pa v tisti občini, kjer je največji del te vode. O tej razgrnitvi obvesti prvostopno občno upravno oblastvo posestnike in zakupnike zasebnih ribolovnih voda. Obenem objavi prosilčevo zahtevo, da se proglasi voda za zaprto, v občini ali v občinah, na katerih območje se ta voda razteza, na način, ki je tam običajen. V obvestilu posestnikom oziroma zakupnikom sosednjih ribolovnih voda kakor tudi ob objavljanju prošnje mora prvostopno občno upravno oblastvo pozvati interesente, naj podajo v določenem roku svoje ugovore prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu bodisi pismeno bodisi ustno na zapisnik s pripombo, da se poznejši ugovori ne bodo upoštevali.
4. Če se v določenem roku ne podajo prigovori in ko se prvostopno občno upravno oblastvo po svojem strokovnem organu (§ 70., t. 2. zsr.) uveri, da so podani pogoji iz § 2., t. 1. zsr., izda odločbo, s katero se ta voda proglasi za zaprto. Prepis odločbe se vroči prosilcu, občinam, v katerih območju je ta voda, in pa banski upravi. Če je kaj ugovorov, ne izda prvostopno občno upravno oblastvo nikakršne odločbe, marveč predloži ves predmet s svojim obrazloženim predlogom banu, da izda odločbo v prvi stopnji (§ 2., t. 3. zsr.).
5. Če leži vodna površina v območju dveh ali več prvostopnih občnih upravnih oblastev, je uporabiti določbe zakona o občnem upravnem postopku (zup.), da se določi, katero prvostopno občno upravno oblastvo je pristojno za uvedbo postopka.
6. Če želi oblastvo samo od sebe proglasili ribolovno vodo za zaprto vodo, je uporabiti postopek skladno s t. 3. do 5. tega člena.
7. Če zgubi zaprta voda značaj zaprte vode, jo je proglasiti za odprto skladno s postopkom, navedenim v t. 2. do 6. tega člena.
8. Za območje uprave mesta Beograda izda, če se poda ugovor iz t. 4. tega člena, odločbo minister za kmetijstvo (§ 67,j t. 2. zsr.).,
II. Ukinitev ribniških pravic iz § 5., t. 3. in 4. zsr.
Clen 2.
Odločbe o ukinitvi ribarskih pravic, označenih v § 5., t. 3. in 4. zsr., izda prvostopno občno upravno oblastvo. Za postopek veljajo predpisi zakona o občnem upravnem postopku.
III. Cenitev letne zakupne vrednosti ribarskih pravic
radi odkupa po §§ ti. in 7. zsr.
Clen 3.
Pri določitvi ali cenitvi vrednosti ribarskih pravic, ki naj se po določbah § G. zsr. odkupijo, in sicer če gre za primer, ki ga imata v mislih t. 2. in 3. § 7. zsr., morajo oseba ali osebe, določene od bana, da vrednost določijo ali ocenijo, upoštevati vse okolnosti, ki vplivajo na zakupno vrednost ribarskih pravic, kakor tudi višino zakupnine, ki se je dosegla za druge podobne ribar-ske pravice. Ob tej priliki je treba zaslišati tudi posestnika ribarske pravice. Za postopek veljajo določbe zakona o občnem upravnem postopku.
IV. Izdajanje dovolitev za vodne naprave po §§ 9. in
27. do 29. zsr.
Clen 4.
1. Oblastvo, ki ije po veljavnih zakonih o vodah pristojno, izdajati dovolitve ali koncesije za gradnjo vodnih naprav, je dolžno zaprositi bana, naj pošlje na razpravo za podelitev take koncesije ali dovolitve tudi ribarskega strokovnjaka. Ban sme za te primere odposlati ribarskega strokovnjaka banske uprave ali pa odrediti v primerih manjše važnosti namesto njega ribarskega strokovnjaka pristojnega prvostopnega občnega upravnega oblastva. Prav tako mora oblastvo, ki je pristojno, dajati take dovolitve ali koncesije po veljavnih zakonih o vodah, obvestiti pred razpravo pravočasno ribarskega upravičenca s pozivom, naj prisostvuje razpravi radi zaslišanja.
2. Oblastvo prouči mnenje ribarskega strokovnjaka in se ravna v mejah možnosti po njem.
3. Ce opravlja država ali banovina taka dela sama, je tudi postopati po t. 1. in 2. tega člena.
4. Ribarski upravičenec sme, če se izdajo take dovolitve ali koncesije, po katerih se ima za oškodovanega, zahtevati odškodnino po redni sodni poti, kolikor mu ni ta pravica po § 9., t. 3. zsr. odvzeta.
[V. Pravica ribolova v vodah, ki nastanejo od poplave.
Clen 5.
1. V primeru, navedenem v § 10., t. l.b) zsr., je treba za določitev začetka poplave vzeti ustrezno koto vodne višine na najbližjem javnem vodomeru, iznad katere nastane poplava (§ 10., t. 4. zsr.). Začetek poplave se šteje od trenutka, ko prestopi voda to koto.
2. Ce (je pravica ribolova na poplavljenem zemljišču, katera se omenja v § 10., t. l.b) zsr., prišla v sestav ribarske pravice, pripoznane po § 72. zsr. in vpisane v ribarski kataster, veljajo glede te pravice ribolova tudi vse ostale določbe, ki sicer veljajo za ribarske pravice po zakonu o sladkovodnem ribarslvu.
3. Ko se izdaje odločba o tem, komu pristoji pravica ribolova v vodah, ki nastanejo od poplave, je treba glede postopka uporabljati določbe zakona o občnem upravnem postopku.
VI.	Razdelitev ribolovnih voda na ribarske okraje in
odseke.
Clen 6.
1. Ne glede na to, ali se je na posameznih vodah ugotovila posest ribarskih pravic po § 72. zsr. ali ne, odredi ban izdelavo načrta o razdelitvi ali porazvrstitvi odprtih voda na ribarske okraje in odseke (§§ 11., 12. in 13. zsr.). Ta načrt se mora izdelati ne glede na obstoječe ribarske pravice v teh vodah.
2. Za izdelavo tega načrta odredi ban komisijo dveh članov, in sicer referenta banske uprave za ribarstvo in ribarskega referenta (§ 70., t. 2. zsr.) tistega prvostopnega občnega upravnega oblastva, v čigar območju se opravlja razdelitev. Ban sme, če treba, dodeliti tej komisiji še enega ribarskega strokovnjaka s kvalifikacijo, ki jo določa § 70., t. 3. zsr. in ki posluje pri ribarstvu v državni ali banovinski službi.
3. Komisija, odrejena po banu, razdeli predhodno odprte vode na ribarske okraje ali odseke po določbah §§ 11., 12. in 13. zsr.
4. Pri določanju ribarskih okrajev ali odsekov, ki ležijo v območju dveh ali več banovin, je treba uporabljati določbo § 69. zsr.
5. Zahteve posestnikov ribarskih pravic za proglasitev samosvojih okrajev in odsekov po določbah §§ 14. in 18. zsr., se morajo vročiti komisiji, imenovani v t. 2. tega člena, da bi se mogla pri izdelavi načrta o razdelitvi voda na okraje in odseke nanje ozirati.
6. Preden se odprte vode dokončno razdelijo ali po-razvrstijo na ribarske okraje in odseke, razgrne banska uprava javno načrt o tej razdelitvi, obvesti ribarske organizacije kakor tudi interesente o tem, kje je ta načrt razgrnjen in kdaj ga ije moči vpogledati, in pozove interesente, naj v 30 dneh od dne razgrnitve načrta predlože banski upravi svoje morebitne pripombe na izvršeno razdelitev.
7. Banska uprava prouči te pripombe, zavezana je pa po njih postopati samo, če se zahteva ustanovitev samosvojega okraja ali odseka po § 14., t. 1. glede na t. 2. ali po § 18., t. 1. in 2. zsr.
8. Dokončni načrt za razdelitev ali porazvrstitev voda na ribarske okraje in odseke se predloži banu v končno odobritev. Ce gre za ribarske okraje in odseke, ki ležijo v območju dveh ali več banovin, velja določba § G9. zsr.
9. V območju uprave mesta Beograda razdeli ribolovne vode na okraje in odseke komisija, ki jo odredi minister za kmetijstvo. Ta odobri tudi načrt o razdelitvi.
I
Clen 7.
1.	Pri razdelitvi voda na ribarske okraje mora gledati komisija v mejah možnosti zlasti na to:
a) da pridejo v sestav enega okraja vse tiste vodne površine, ki služijo za naravna plodišča ribam, ki žive v tem okraju, tako da ribe ob drstitvi ne prehajajo v drug okraj;
b) da je v vsakem ribarskem okraju dovolj pripravnih mest za razplod rib kakor tudi mest, kjer. se mladice
in odrasle ribe dalje razvijajo; prav tako, da ije pripravnih mest za ribolov;
c) da se določijo meje okrajev po možnosti tam, kjer je naravna ali umetna ovira za prehod rib iz ene vode v drugo ali iz enega dela vode v drugi njen del;
C) da pridejo v sestav okraja tudi vsi manjši pritoki in stranske vode, ki niso pripravne za samostojen okraj.
‘2. Pri razdelitvi voda na ribarske odseke mora gledali komisija v mejah možnosti zlasti na to:
a) da pridejo v sestav enega odseka vsi manjši pritoki in stranske vode (§ 12., t. 3. zsr.);
b) da se določi meja odsekov tako, da ne odhajajo ribe, če pride večja voda, radi drstitve, prehrane ali zavetja iz enega odseka v drug odsek ali okraj, kolikor se da to v posameznem primeru sploh doseči;
c) da je v mejah enega odseka dovolj mest, pripravnih za ribolov z raznimi ribiškimi pripravami.
3.	.Jezera morajo biti kolikor le moči en sam ribar-ski okraj ali odsek; toda komisija mora upoštevati obstoječe načine njih izkoriščanja in mora, če treba, po tem določiti okraje ali odseke tudi na jezerih.
.Vil. Proglašali je ri barskih okrajev in odsekov za samosvoje in načrt za njih izkoriščanje.
Clen 8.
1. Ce se vpišejo v ribarski kataster (členi 21. do 26. tega pravilnika) tisti ribarski okraji ali odseki, ki ustrezajo pogojem iz § 14., t. 1. glede na t. 2. ali § 18., t. 1. in 2. zsr., je treba takoj o tem obvestiti osebe, ki so upravičene zahtevati proglasitev okraja ali odseka za samosvojega, s pripombo, da smejo v 30 dneh od dne prejema obvestila zahtevati proglasitev tega okraja ali odseka za samosvojega, če so za to pogoji iz § 12., t. 1.,
2.	in 3. kakor tudi iz § 14. in § 18. zsr. Če posestniki ribarski h pravic v določenem roku ne zahtevajo proglasitve okraja ali odseka za samosvojega, je ravnati z njim kakor z zakupnimi ribarskimi okraji in odseki.
2. Če sp more odsek proglasiti za samosvojega po § 18., t. 2. zsr., ban to stori, če zahtevajo to v določenem roku (t. 1.) tisti posestniki ribarskih pravic, ki imajo nad 50% površine odseka. V tem primeru pozove ban posestnike ribarskih pravic v tem odseku, naj ustanove ribolovno zajednico po t. 3. tega člena, in jim določi za to rok. Če ne ustanove v določenem roku ribolovne za-jednice tisti posestniki ribarskih pravic, ki imajo vsaj nad 50% površine odseka, proglasi ban tak odsek za zakupnega in postopa z njim kakor z ostalimi zakupnimi odseki. Če se zajednica ustanovi, veljajo določbe t. 3. tega člena.
3. Ban predpiše na podstavi § 12., t. 4. zsr. obliko združevanja posestnikov ribarskih pravic v velikih vodah radi skupnega izkoriščanja ribarskih odsekov. Take združbe dobijo naslov »ribolovne zajednice«, Zajednica se mora ustanoviti, če to zahtevajo tisti posestniki ribarskih pravic v enem odseku, ki imajo nad 50% površine vsega odseka. Za ribolovno zajednico kot posestnika samosvojega odseka veljajo vsi predpisi, ki veljajo za ostale posestnike samosvojih odsekov.
Člen 9.
1.	Posestniki samosvojih ribarskih okrajev morajo v G mesecih po pravnomočni proglasitvi svojega okraja za samosvojega predložili po prvostopnem občnem upravnem oblustvu banu v odobritev načrt o umnem
izkoriščanju tega okraja. Če posestnik tega ne stori, ga ban pozove, naj predloži načrt najdalj v enem mesecu od dne prejema poziva. Če posestnik tega načrta niti v tem roku ne predloži, proglasi ban tak okraj za zakupni okraj (§ 14., t. 4. in 5. zsr,).
2. Načrt o izkoriščanju se predloži v dveh primerkih, kateri ti eden ostane pri banski upravi, drugi pa se vrne vložilcu.
3. Določbe t. 1. in 2. tega člena veljajo tudi za posestnike samosvojih odsekov (jj 18., I. 3. zsr.).
Clen 10.
1. Načrt o izkoriščanju ri barskega okraja ali odseka mora obsegati tele podatke:
a) naziv okraja uli odseka po določbah člena 23. tega pravilnika in številko in dan odločbe, s katero je bil proglašen za samosvojega, kakor tudi kdo ga je proglasil za samosvojega;
b) popis voda, ki spadajo v njegov sestav;
c) važnejše vrste rib, ki so v okraju ali odseku;
č) glavni načini ribolova, po katerih se bodo okraji ali odseki izkoriščali;
d) najvišje število ribolovnih dovolilnic, ki se bodo izdajale, oziroma najvišje število važnejših ribiških priprav, za katere bo izdajal posestnik dovolilnice, če n® bi izkoriščal okraja ali odseka z oddajanjem v zakup;
e) ali bo okraj ali odsek zasajal, v kateri meri in s kakimi vrstami rib; ati bo sam proizvajal ikre ali ribe za nasad kakor tudi morebitna naravna plodišča, ki se urede za boljši razplod rib;
f) morebitne druge naprave, ki jih misli postaviti radi mirnejšega izkoriščanja ribarskega okraja ali odseka;
g) ali in kako bo nadziral posestnik izvrševanje določb zakona o sladkovodnem ribarstvu in predpisov, izdanih na podstavi tega zakona; ali postavi svoje zaprisežene ribolovne čuvaje in v katerem številu.
2. Ban odredi, če spozna to za potrebno, z odlokom, naj vnese posestnik okraja ali odseka v ta načrt določene spremembe ali dopolnitve v smislu določb zakona o sladkovodnem ribarstvu, pazeč pri tem, da ne naloži posestniku dolžnosti, ki bi ne bile v razmerju z ribolovno vrednostjo okraja ali odseka. V odločbi je tudi določiti rok, v katerem se morajo vnesti v načrt o izkoriščanju določene spremembe ali dopolnitve. Ta rok ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni. Posestnik, ki ni zadovoljen z banovo odločbo, s katero se zahteva sprememba ali dopolnitev načrta o izkoriščanju ribarskega okraja ali odseka, se sine zoper njo pritožiti v 15 dneh od vročitve odločbe na ministra za kmetijstvo. Spremembe in dopolnitve, ki jih odredi minister za kmetijstvo, mora vnesti posestnik okraja ali odseka v gačrt o izkoriščanju v roku, ki ga določi minister za kmetijstvo.
3. Če se posestnik ribarskega okraja ali odseka ne ravna po banovi odločbi ali če je podal pritožbo na ministra za kmetijstvo, pa se ne ravna po odločbi ministra za kmetijstvo, proglasi ban njegov okraj ali odsek za zakupnega po določbah člena 9. tega pravilnika in postopa z njim kakor z ostalimi zakupnimi okraji ali odseki,
4. Če ban spozna, da sprememb ali dopolnitev načrta o izkoriščanju okraja ali odseka ni treba, ali če vnese posestnik v določenem mu roku v načrt o izkoriščanju spremembe ali dopolnitve, ki jih je odredil ban ali minister za kmetijstvo, odobri ban ta načrt o izkoriščanju ribarskega okraja ali odseka, posestnik pa se ga je dolžan povsem držati,
5.	Za okraje in odseke, ki leže v ob morju uprave mesta Beograda, odobruje načrt o izkoriščanju minister za kmetijstvo (§ 07., t. 2. zsr.).
MII. Oddajanje ribarskili okrajev in odsekov v zakup.
Člen 11.
1. Samosvoj ribarski okraj ali odsek sme oddati posestnik v zakup drugemu po določbah § 14., t. 6. in § 19., t. 3. zsr. na 10 let, upoštevaje ostale določbe, ki jih ima zakon o sladkovodnem ribarstvu za oddajanje samosvojih ribarski h okrajev in odsekov v zakup.
2. Ob oddaji v zakup je treba napraviti pismeno pogodbo med posestnikom in zakupnikom, ki se mora v 8 dneh po sklenitvi predložiti v odobritev pristojnemu oblastvu, in sicer prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu, če gre za ribarski okraj, banski upravi pa, če gre za ribarski odsek. V pogodbo se mora sprejeti tudi določba, da sprememba posestnika samosvojega okraja ali odseka ne more bili vzrok za odpoved pogodbe pred pretekom roka, za katerega pogodba velja, kakor tudi obveznost zakupnika, da se bo povsem držal odobrenega načrta o izkoriščanju (člena t). in 10. psr.).
3. Pristojno oblastvo preveri pred odobritvijo pogodbe, ali je napravljena povsem v smislu določb, ki jih imajo za to zakon o sladkovodnem ribarstvu in predpisi, izdani na podstavi tega zakona; če spozna, da je, odobri to zakupno pogodbo in ukrene, česar treba, da se vpiše v ribarski kataster (člen 24., t. 2. psr,, § 14., t. 6. in § 19., t. 3. zsr.). Ce pristojno oblastvo spozna, da je treba pogodbo spremeniti ali dopolniti, pozove zakupodavca in zakupnika, naj v najdalj 15 dneh pogodbo spremenita ali dopolnita, in se šele po opravljenih spremembah in dopolnitvah pogodba odobri.
Clen 12.
1. Zakupni ribarski okraji (§ 15. zsr.) in odseki (§ 20. zsr.) se oddajajo v zakup praviloma z javno dražbo.
2. Na isti način se izkoriščajo tudi ribarski okraji ali odseki, ki se proglasijo za zakupne po določbah § 14., t. 5. in § 19., t. 1. zsr.
3. Javna dražba se mora razpisati po določbah zakona o državnem računovodstvu.
4. Dražbe ribarskili okrajev opravljajo prvostopna občna upravna oblastva, dražbe ribarskili odsekov pa banske uprave. Oblastvo, ki opravlja dražbo, določi dan in kraj, kjer naj se dražba opravi.
5. Po opravljeni dražbi se predloži zapisnik z vsemi prilogami v odobritev banu, v območju uprave mesta Beograda pa ministru za kmetijstvo.
6. Ce ban dražbo odobri, je treba napraviti pismeno zakupno pogodbo.
7. Zakupna pogodba se mora napraviti po obrazcu, predpisanem s tem pravilnikom (obrazec I).
8. Zakupnino razdeli banska uprava med posestnike ribarskili pravic po določbah § 17., t. 2., 3., 4. in 5., oziroma po § 20., t. 7. zsr., ko se od nje odtegne ribarski prispevek (§ 23., t. 2. zsr.).
Clen 13.
Ce se oddajajo v zakup banovinski okraji ali odseki (§ 21. zsr.), se morajo oddati po določbah člena 12. tega pravilnika. Razen tega sme oddati ban v zakup banovinske ribarske okraje ali odseke tudi po določbah § 21., t. a) in § 22. zsr,
IX.	Izkoriščanje ribarskili okrajev in odsekov z izdajanjem ribolovnih dovolilnic.
Clen 14.
1.	Posestniki	in zakupniki	ribarskili	okrajev	so
upravičeni, izdajati ribolovne dovolilnice za ribolov v svojih okrajih po določbah § 14., t. 3.c) in 8. in § 15., t. 9. oziroma § 33. zsr. in členov 33., 34. in 36. tega pravilnika.
2.	Posestniki	in zakupniki	ribarskili	odsekov	so
upravičeni, izdajati ribolovne dovolilnice za ribolov v svojih	odsekih po	določbah § 18.,	t. 3. in §	20., t. 3.	zsr.
in z utesnitvami,	ki jih navajajo	§ 33. zsr.	in členi	33.,
34. in 36. tega pravilnika.
Clen 15.
1. Za ribolov v zakupnih okrajih ali odsekih, ki niso oddani v zakup, marveč se izkoriščajo s prodajo ribolovnih dovolilnic (§ 17., t. 1. in § 20., t. 10. zsr.), prodajajo te dovolilnice prvostopna občna upravna oblastva po ceni, ki jo določi ban.
2. O prodaji teh dovolilnic morajo izdati prvostopna občna upravna oblastva priznanice in jih imeti v razvidu na obrazcih, ki jih natisne v obliki bloka banska uprava (obrazec II). Unikat priznanice se da vplačilen; duplikat se pošlje banski upravi, triplikat pa ostane v bloku pri-znanic, ki rabi istočasno kot razvidnica o izdanih dovolilnicah. Konec koledarskega leta se pošlje ves blok banski upravi. Za vsak okraj ali odsek je treba imeti poseben blok. Dohodke od prodanih ribolovnih dovolilnic pošlje prvostopno občno upravno oblastvo neutegoma v banovinski ribarski sklad in obvesti hkrati pristojno bansko upravo o tem na duplikatu priznanice. Banska uprava odtegne konec vsakega leta od dohodkov od prodanih ribolovnih dovolilnic ribarski prispevek (§ 23. zsr.), ostanek pa razdeli med posestnike ribarskih pravic v teh okrajih ali odsekih po določbah § 17. zsr. Vsote, pobrane za izdane ribarske izkaznice in ribolovnice, se pošiljajo posebej v banovinski ribarski sklad, o čemer je treba bansko upravo natančno obveščati (člen 28., t. 6. in člen 29., t. 5. tega pravilnika).
Clen 16.
Za banovinske ribarske okraje in odseke, ki se izkoriščajo z izdajanjem ribolovnih dovolilnic, izdajajo dovolilnice prvostopna občna upravna oblastva po določbah § 33. zsr. po ceni, ki jo določi ban, dohodek pa pošljejo v celoti neutegoma v banovinski ribarski sklad. O izdanih dovolilnicah izdajo prvostopna občna upravna oblastva priznanice in jih imajo v razvidu na isti način, kakor je to določeno v členu 15., t. 2. tega pravilnika (obrazec II).
Clen 17.
1. Za ribarske okraje in odseke iz členov 15. in 16. lega pravilnika, ki so v območju uprave mesta Beograda, določa minister za kmetijstvo ceno ribolovnih dovolilnic. Tudi te dovolilnice izdajajo prvostopna občna upravna oblastva na način, določen v členu 15., t. 2. in členu 16. tega pravilnika; pobrane vsote za prodane dovolilnice pa pošiljajo Državni hipotekarni banki za sklad za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo.
2. Katera prvostopna občna upravna oblastva naj izdajajo ribolovne dovolilnice za okraje in odseke iz členov 15. in 16. tega pravilnika, če leže v območju dveh ali več banovin, določi po § 69. zsr. minister za kmetijstvo,
X. Cenitev zakupne vrednosti ribniških okrajev in odsekov radi pobiranja ribarskega prispevka.
Clen 18.
1.	Ce se oddajo samosvoji okraji in odseki v zakup brez ijavne dražbe (§ 14., t. 6. in § 1!)., i. 3. zsr.), znaša ribarski prispevek (§ ‘23. zsr.) 15% prijavljene zakupnine.
‘2. Ce se zdi prijavljena zakupnina prenizka, odredi ban cenitev zakupne vrednosti ribarskega okraja ali odseka. Ta cenitev se mora opraviti, upoštevaje vse okolnosti, ki vplivajo na zakupno vrednost okraja ali odseka, kakor tudi višino zakupnine, ki se dosega za druge podobne okraje ali odseke, ki se oddajajo v zakup z javno dražbo. Obrazložena ocenitev, ki mora vsebovati vse te elemente s predlogom o višini zakupne vrednosti vred, se mora predložiti banu, da odloči o višini dejanske zakupne vrednosti tega okraja ali odseka. Ribarski prispevek znaša 15% zakupne vrednosti, ki jo je določil ban, in se pobira od posestnika ribarskega okraja ali odseka.
3. Ce samosvoj okraj ali odsek vobče ni bil oddan v zakup, se mora višina zakupne vrednosti ugotoviti na isti način, kakor je to navedeno v t. 2. tega člena. Od te vrednosti se pobira od posestnika ribarskega okraja ali odseka 15% kot ribarski prispevek.
4. V primerili, navedenih v I. 2. in 3. tega člena, sme zahtevati posestnik okraja ali odseka, naj se ugotovi zakupna vrednost okraija ali odseka po redni sodni poti (§ 23., t. 3. in 4. zsr.). Dokler se ne izda dokončna odločba o višini zakupne vrednosti, se vzame za osnovo odmeri ribarskega prispevka tista vrednost, ki jo je določil ban.
5. Ce posestnik ribarskega okraja ali odseka spozna, da se je letna zakupna vrednost njegovega okraja ali odseka medtem zmanjšala, odredi ban na prošnjo in ob stroških posestnikovih novo cenitev letne zakupne vrednosti ribarskega okraja ali odseka, tudi za te primere je treba uporabiti postopek, določen v t. 2. do 4. tega člena.
XI.	Pobiranje ribarskega prispevka.
Clen 19.
1. Ribarski prispevek (§ 23. zsr.) se pobira za koledarsko leto.
2. Posestniki samosvojih ribarskili okrajev in odsekov morajo plačati la prispevek najkasneje do dne 31. decembra vsakega leta za to leto. Ban določi, kje in kako naj se vplačujejo; določi pa tudi lahko, da se mora plačati ribarski prispevek v dveh obrokih, in sicer prvi do 30. junija, drugi pa do 31. decembra vsakega leta, za to teto. Ce posestnik v določenem roku ne plača prispevka, ga banska uprava opomni, naj plača ribarski prispevek najkasneje v 15 dneh po prejemu opomina. Ce posestnik tudi do tega roka prispevka ne plača, se prispevek izterja od posestnika z izvršbo ob njegovih stroških in se mu v tem primeru zaračunajo tudi obresti za ne plačani prispevek v znesku % % za vsak, tudi le začeti mesec, in to od dne, ko bi bil moral plačati prispevek brez opomina. Ce se dolžni prispevek tudi z izvršbo ne da izterjati, sme uporabiti ban določbe § 14., t. 5. ih § 19., t. 1. zsr.
3. Pri zakupnih okrajih ali odsekih se pobira ribarski prispevek od pobrane zakupnine za okraj ali odsek. Oblastvo, ki prejema zakupnino (§ 15., t. 1. in § 20., t. 1. zsr.) za zakupne okraje in odseke, jo mora neute-
goma poslati v banovinski ribarski sklad. Ce je prejelo zakupnino prvostopno občno upravno oblastvo, obvesti o pošilijatvi denarja hkrati pristojno bansko upravo. Banska uprava odtegne od pobrane zakupnine ribarski prispevek, ostanek zakupnine pa izroči, komur gre (§ 17., I. 2. do 5. in § 20., t. 7. zsr.). Ce se pobira po zakupni pogodbi letna zakupnina v dveh ali več kratili, se mora od nje najprej odtegniti ribarski prispevek za vse leto.
4. Pri zakupnih okrajih ali odsekih, ki se izkoriščajo z izdajanjem ribolovnih dovolilnic (§ 17., t. 1. in § 20., t. 10. zsr.), pobira ribarski prispevek banska uprava od prodanih ribolovnih dovolilnic, in to tako, kakor je določeno v členu 15., t. 2. tega pravilnika.
5. Ribarski prispevek za ribarske pravice, ki so v območju dveh ali več banovin, se mora deliti razmerno z vrednostjo te pravice v posameznih banovinah. O tem odloči minister za kmetijstvo po § 69. zsr.
6. Ribarski prispevek za ribarske pravice v območju uprave mesta Beograda se steka v sklad za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo.
7. Banske uprave morajo skrbeti za pravočasno plačevanje ribarskega prispevka za svoje območje in imeti to v razvidu. Za območje uprave mesta Beograda opravlja ta posel ministrstvo za kmetijstvo.
8. Dokler se ne razdelijo ribolovne vode na okraje in odseke, se pobira ribarski prispevek od vseh posestnikov ribarskili pravic v odprtih vodah, ki so prijavili svoje pravice po določbah § 72. zsr., in sicer z zneskom 15% letne zakupne vrednosti ribarske pravice, ki jo oni označijo. To se ne nanaša na posestnike ribarskili pravic v krajinah, kjer se je pred uveljavitvijo zakona o sladkovodnem ribarstvu pobirala ribarska taksa. V teh krajinah se pobira ribarski prispevek v znesku 15% in se vzame pri tem za osnovo vrednost letne zakupnine, ki se je doslej jemala za osnovo pobiranju ribarske takse. Ce je plačeval doslej to takso zakupnik ribarskega okraja, se mora do prestanka zakupne pogodbe pobirati še nadalje od njega in šele nato se začne pobirati od posestnika ribarske pravice.
XII.	Pristop do ribolovne vode in uporaba tujega zemljišča pri ribolovu.
Clen 20.
1. Za postopek, da se ustanovi pravica pristopa do ribolovne vode in pravica uporabe tujega zemljišča pri ribolovu kakor tudi obseg teh pravic (§ 24., t. 2. in 4. zsr.), je pristojno prvostopno občno upravno oblastvo, ki da v svojem odloku tudi dovolitev za vknjižbo pravice v zemljiški knjigi. Ce gre za primer iz § 24., t. 3. zsr., pošlje prvostopno občno upravno oblastvo spise banu, potem ko je opravilo ovedbe za pristojno odločitev.
2. Za ta postopek kakor tudi za postopek, ki ga mora uporabljati prvostopno občno upravno oblastvo po § 25., t. 2. in 4. zsr., veljajo določbe zakona o občnem upravnem postopku.
XIII.	Voditev ribarskega katastra.
Clen 21.
1. Banske uprave vodijo kataster ribarskili okrajev in odsekov in vseh ribarskili pravic v odprtih vodah in njih posestnikov za območje svoje banovine (§ 30., t. 1. zsr.).
2. V ministrstvu za kmetijstvo se vodi tak register za vso državo (§ 30., t. 2. zsr.).
Clen 22.
Banske uprave in odsek za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo vodijo ribarski kataster v posebnih knjigah po predpisanem obrazcu (obrazec III).
Clen 23.
1. Ko se razdele ali porazvrsle ribolovne vode na ribarske okraje in odseke po določbah §§ 11., 12. in 13. zsr. in členov 6. in 7. tega pravilnika, dobi vsak revir in odsek svoj naziv.
2. Naziv obsega:
a) ime glavne vode, po možnosti z navedbo lokalnega imena vode ali kraja;
b) označbo banovine, ki vodi ta okraj ali odsek v svojem ribarskem katastru; te označbe so:
za vardarsko banovino Var.
za vrbasko banovino Vrb.
za dravsko banovino D ra v.
za drinsko banovino Drin.
za donavsko banovino Duu.
za zetsko banovino Zet.
za moravsko banovino Mor.
za primorsko banovino Prim.
za savsko banovino Sav.
za območje uprave mesta Beograda U. G. B.
c) črko »R«, če gre za ribarski okraj, ali črko >0<r, Če gre za ribarski odsek;
č) številčno oznako okraja ali odseka z rimskimi številkami.
Clen 24.
1. V knjigo ribarskega katastra se vpiše na levi strani naziv ribarskega okraja ali odseka po določbah člena 23. tega pravilnika kakor tudi, ali je okraj ali odsek samosvoj, zakupen ali banovinski. Razen tega se vpišejo tudi še podatki o vodah, ki jih okraj ali odsek obsega. Pod tem je narisati ali nalepiti situacijo okraja ali odseka v merilu 1 :50.000.
2. Na desni strani knjige ribarskega katastra se vpišejo podatki o posestnikih ribarske pravice, o ribar-skih pravicah, o njih vrednosti v razmerju do letne zakupne vrednosti vsega okraja ali odseka in je navesti tudi odločbo, s katero so bile te ribarske pravice priznane. Razen tega se vpišejo na isti strani, podatki o zakupni vrednosti okraja ali odseka in njegov način izkoriščanja; če je oddan v zakup, tudi zakupnik, čas trajanja zakupa in pripombe (glej obrazec III).
3. Vse spremembe, ki nastanejo pri podatkih, vpisanih v ribarski kataster, se morajo takoj prijavili pristojnemu obl a st v u, ki ukrene, česar je treba, da se vpišejo nastale spremembe v ribarski kataster.
4. Posestnikom ribarskih pravic mora dovoliti banska uprava oziroma ministrstvo za kmetijstvo vpogled v knjigo ribarskega katastra, da se morejo uvei'iti, ali je njih ribarska pravica v ribarski kataster točno vpisana.
5. Podatki o nazivu katastrskih občin, na katere se razteza ribarska pravica, kakor tudi številke parcel, od katerih in do katerih se ta pravica razteza, se vpišejo v ribarski kataster po označbah v odloku, s katerim je bila ta ribarska pravica po določbah člena 35. tega pravilnika priznana.
Clen 25.
V knjigi ribarskega katastra se morajo na situaciji ribarskega okraja ali odseka označiti približne meje ribarskih pravic v njem. Ob sporu o mejah ribarske
pravice se poistovetijo meje na podstavi katastrskih načrtov ob stroških osebe, ki je spor sprožila.
Clen 26.
1. Ce se razteza okraj ali odsek na območje dveh ali več banovin, določi minister za kmetijstvo, katera banska uprava naj vpiše ta okraj ali odsek v svoj ribarski kataster (§ 69. zsr.).
2. Odsek za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo vodi knjigo katastra ribarskih okrajev in odsekov za območje uprave mesta Beograda kakor tudi poseben kataster vseh ribarskih okrajev in odsekov v državi. Za ta kataster pošiljajo banske uprave ministrstvu za kmetijstvo potrebne podatke in tudi podatke o vseli spremembah, ki se vpišejo v njih knjige ribarskega katastra.
XIV.	Vpisovanje v ribalsko matico in v spisek ribičev
in izdajanje ribarskih izkaznic in ribolovnic.
Clen 27.
Prvostopna občna upravna oblastva morajo osnovati in po predpisnih obrazcih (obrazca IV in V) voditi tele knjigi:
a) ribarsko matico;
b) spisek ribičev.
Clen 28.
1. V ribarsko matico morajo bili vpisane vse osebe, ki so obsežene z določbo § 31., t. 1. zsr., kakor to predpisuje § 32., t. 1. zsr.; drugače se jim ne sme izdati ribarska izkaznica.
2. V ribarsko matico sme vpisati prvostopno občno upravno oblastvo samo tiste osebe, ki spolnjujejo pogoje iz § 32., t. 2. zsr.
3. Podatki, ki jih je vpisali v ribarsko malico, so lile:
a) številka lista ribarske matice;
b) ribarjevo ime in priimek in očetovo ime;
c) leto rojstva;
č) kraj stalnega bivališča ribarjevega;
d) datum vpisa v ribarsko matico;
e) potrdila, po katerih je bil opravljen vpis v ribarsko matico;
I) ribiške priprave, za katere mu je bila izdana ribolovna dovolilnica, izvzemši priprave, navedene v členu 38., t. 1. tega pravilnika, in dan, ko je bila dovolilnica izdana;
g) prevozna sredstva, ki se pri ribolovu uporabljajo;
h) kazni, s katerimi je bil rihar kaznovan za pre-greške zoper zakon o Sladkovodnem ribarstvu in zoper predpise, izdane na podstavi tega zakona;
i) pripombe;
j) spremembe, ki nastanejo pri teh podatkih.
4. Potrdila, po katerih je kdo vpisan v ribarsko matico, se morajo hraniti pri tistem oblastvu, ki ga je vpisalo v ribarsko matico. Izdajajo se brez plačila kakršne koli takse (§ 32., t. 8. zsr.).
5. Kdor je pravnoveljavno vpisan v ribarsko matico, velja za ribarja po zakonu o sladkovodnem ribarstvu. Tako vpisanemu ribarju izda prvostopno občno upravno oblastvo ribarsko izkaznico na obrazcu, ki ga dobi na zahtevo pri pristojni banski upravi (obrazec VI). Za ta obrazec se pobira od ribarjev, ki niso člani ribarskih zadrug, združenj ali društev, znesek po 20,-‘- dinarjev, za osebe, ki so člani ribarskih zadrug, združenj ali društev, pa znesek po 10-— dinarjev. Za ribarsko izkaznico
se ne sme pobirati nobena druga ne državna ne samoupravna taksa (§ 32., t. 8. zsr.).
6.	Znesek, pobran za izdane ribarske izkaznice, pošlje prvostopno občno upravno oblastvo neutegoma v banovinski ribarski sklad in mora obvestiti o tem hkrati tudi bansko upravo.
Clen 29.
1. Vse osebe, ki lovijo ribe v odprtih vodah, ki pa niso ribarji po § 31., t. 1. zsr., marveč spadajo pod opre-delbo § 31., t. 2. zsr., morajo biti vpisane v spisek ribičev; sicer se jim ne more izdali ribolovnica.
2. Prvostopno občno upravno oblastvo sme vpisali v spisek ribičev samo tiste osebe, ki spolnjujejo pogoje iz § 32., t. 6. zsr.
3. V spisek ribičev se vpisujejo podatki po'obrazcu V.
4. Osebi, ki (je pravnoveljavno vpisana v spisek ribičev, izda prvostopno občno upravno oblastvo ribolovnico na obrazcu, ki ga dobi na zahtevo pri pristojni banski upravi (obrazec VII). Obrazec ribolovnice stane 20'— dinarjev, za osebe, ki so člani ribarskih zadrug, združenj ali društev, pa 101— dinarjev. Izjemoma sme minister za kmetijstvo na banov predlog zvišati ta znesek za obrazec ribolovnice za posamezne banovine. Razen zneska za obrazec se ne sme pobirati za ribolovnico nobena druga, ne državna ne samoupravna taksa (§ 32., t. 8. zsr.).
5. S pobranim zneskom za te obrazce ravna prvostopno občno upravno oblastvo po določbi Člena 28., t. 3. tega pravilnika.
Člen 30.
Prvostopna občna upravna oblastva, ki izdajajo ribarske izkaznice in ribolovnice osebam iz območja uprave mesta Beograda, jih izdajajo po istem postopku in vodijo knjigi, navedeni v členu 27. tega pravilnika; obrazce pa dobijo na zahtevo pri odseku za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo. Za izdane obrazce pobrani znesek morajo poslati ta oblastva neutegoma Državni hipotekarni banki v Beogradu v dobro skladu za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo.
Člen 31.
1. Ribarska izkaznica ali ribolovnica se glasi na ime osebe, kateri je izdana, in se ne sme drugemu odstopiti, mora se pa vsako leto obnoviti. Obnoviti se more že od
1.	decembra vsakega leta dalje za naslednje leto. Ribarska izkaznica velja za eno koledarsko leto v vsej državi.
2. Oseba, ki stalno spremeni svoje bivališče, mora, Če je bila vpisana v ribarsko matico ali v spisek ribičev, to izjaviti pri prvostopnem občnem upravnem oblastvu, pristojnem za njeno novo bivališče. Prvostopno občno upravno oblastvo mora po službeni dolžnosti zahtevati potrdila in podatke od tistega oblastva, pri katerem je bila ta oseba vpisana, in jo na podstavi tega vpisati v svojo ribarsko matico ali v svoj spisek ribičev; črtati jo je pa iz poprejšnje ribarske matice ali spiska ribičev.
Člen 32.
Obrazce ribarskih izkaznic (obrazec VI) in ribo-lovnic (obrazec VII) tiskajo banske uprave, vsaka za svoje območje. Platnice ribarske izkaznice se tiskajo na svetlomodrem platnenem papirju, platnice ribolovnic pa fta rožastem platnenem papirju.
XV.	Izdajanje ribolovnih dovolilnic.
Člen 33.
1. Ribarska izkaznica oziroma ribolovnica ne daje nikomur pravice, lovili ribe, če nima poleg nje tudi še ribolovne dovolilnice (§ 33., t. 1. zsr.).
2. Ribolovne dovolilnice se izdajajo za določen okraj ali odsek. V njih mora biti natančno naveden okraj ali odsek, za katerega je dovolilnica izdana, kakor tudi ribiške priprave, za katerih uporabo se daje dovolilnica.
3. V ribarsko izkaznico ali ribolovnico se sme vpisati na določenem mestu ribolovna dovolitev za tčle ribiške priprave:
a) ribnice na enega ali več trnkov;
b) blestivke;
c) male obrežne obrede na največ 20 trnkov;
č) metalnice do 3 m v premeru;
d) sake do 1 m'-' površine;
e) male obrežne perutnjake do 1 m’ površine;
f) zapadne mreže (vlake) do 4 m dolžine in 1)4 m višine;
g) rogače;
h) vse priprave za lov rakov;
i) druge priprave, za katere to na banov predlog predpiše minister za kmetijstvo.
4. Za vse ostale ribiške priprave se sme dati ribolovna dovolilnica samo na obrazcu, ki je za to predpisan (obrazec VIII), in to samo ribarjem, ki imajo ribarsko izkaznico. Te ribolovne dovolilnice, če jih izdajo posestniki ali zakupniki ribarskih okrajev ali odsekov, mora overiti prvostopno občno upravno oblastvo; sicer jih je imeti za neveljavne. Za overitev teh dovolilnic se ne pobira nobena, taksa, ne državna ne samoupravna (§ 33., t. 5. zsr.). Obrazce teh dovolilnic natisnejo banske uprave na belem papirju.
Člen 34.
1. Ribolovne dovolilnice za ribiške priprave, navedene v členu 33., t. 3. tega pravilnika, smejo izdajati posestniki in zakupniki ribarskih okrajev in odsekov za ribolov v svojih okrajih in odsekih. Te dovolilnice se smejo dati samo osebam, ki imajo ribarsko izkaznico ali ribolovniBo, v katero se taka dovolitev vpiše.
2. Ribolovne dovolilnice, ki jih omenja člen 33., t. 4. tega pravilnika, se smejo izdajati samo na predpisanih obrazcih. Te obrazce dobe posestniki in zakupniki ribarskih okrajev ali odsekov na pravočasno zahtevo pri prvostopnem občnem upravnem oblastvu v potrebnem številu. Obrazci se oddajajo brezplačno. Izpolnjene obrazce morajo predložiti posestniki in zakupniki ribarskih okrajev in odsekov prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu v overitev. Prvostopno občno upravno oblastvo jim vrne te dovolilnice najdalj v 8 dneh. Za overitev teh dovolilnic se ne pobira nobena taksa (§ 33., t. 5. zsr.).
3. Prvostopno občno upravno oblastvo vodi spisek (obrazec IX) o vseh ribolovnih dovolilnicah, overjenih med letom po točki 2. tega člena, za posamezne okraje in odseke in nadzira, ali se izdajajo v skladu z načrtom o izkoriščanju ribarskega okraja ali odseka (člen 10., t. l.d tega pravilnika), kakor tudi da se izdajajo samo osebam, ki imajo ribarsko izkaznico.
Člen 35.
1.	Ribolovne dovolilnice za tiste banovinske ribarske okraje in odseke, ki se izkoriščajo z izdajanjem ribo-
lovnih dovolilnic [§ 21. c) zsr.], kakor tudi zn tisto zakupno ribarske okraje in odseke, ki niso oddani v zakup, marveč so izkoriščajo z izdajanjem ribolovnih dovolilnic (§ 17., t. 1. in § 20., t. 10. zsr.), izdajajo prvostopna občna upravna oblastva.
2.	Kdor želi dohiti dovolilnico iz t. 1. tega člena, naj se obrne s pismeno prošnjo ali z, ustno prošnjo, ki se mora sprejeti na zapisnik, do prvostopnega občnega upravnega oblastva. Obrne se do prvostopnega občnega upravnega oblastva lahko naravnost ali pa po svojem občinskem oblastvu. V prošnji naj navede okraj ali odsek, kjer želi izvrševati ribolov, ribiške priprave, za katere prosi dovolitve, in ribiška plovila, ki jih bo uporabljal pri ribolovu. Če ima prosilec ribniško izkaznico ali ribolovnico za tisto koledarsko leto, za katero zahteva ribolovno dovolilnico, mu izda prvostopno občno upravno oblastvo zahtevano dovolilnico, upoštevaje določbe člena 33., t. 3. in 4. tega pravilnika, in pobere pri tem določeno ceno za dovolilnico. Ta znesek je treba prošnji za dovolilnico priložiti. Ribolovne dovolilnice se smejo izdajati že od 1. decembra enega leta dalje za naslednje lelo, veljajo pa šele od 1. januarja.
XVI.	Dnevne ribolovne dovolilnice.
Clen 36.
1. Za ribolov s samim trnkom se smejo izdajati tudi dnevne ribolovne dovolilnice, ki veljajo 1 do največ 15 dni. Te dovolilnice se sinejo izdajati tudi osebam, ki nimajo ribarske izkaznice ali ribolovnice. Take dovolilnice se smejo izdajati samo na predpisanih obrazcih (§ 33., t. 8. zsr.).
2. Obrazce za dnevne ribolovne dovolilnice natisnejo banske uprave na rumenem papirju po obrazcu X. Oddajajo jih v potrebnem številu prvostopnim občnim upravnim oblastvom. Cena obrazcu je 10-— dinarjev. Minister za kmetijstvo sme na banov predlog ceno za obrazec zvišati.
3. Posestniki ali zakupniki ribarskih okrajev ali odsekov smejo izdajati take dnevne ribolovne dovolilnice na predpisanih obrazcih, ki jih dobe pri pristojnem prvostopnem občnem upravnem oblastvu.
4. Za tiste zakupne revirje in odseke, ki niso oddani v zakup, marveč se izkoriščajo z izdajanjem ribolovnih dovolilnic (S 17., t. 1. in § 20., t. 10. zsr.), kakor tudi za tiste banovinske ribarske okraje in odseke, ki se izkoriščajo z izdajanjem ribolovnih dovolilnic [§ 21.c) zsr.], izdajajo dnevne ribolovne dovolilnice prvostopna občna upravna oblastva po določbah t. 1. tega člena. Znesek, ki se pobiraj za te dnevne ribolovne dovolilnice, določi ban. S tem zneskom morajo ravnati prvostopna občna upravna oblastva in banske uprave po določbah člena 15., t. 2. ali člena 16. lega pravilnika. Če gre za dnevne ribolovne dovolilnice za okraje ali odseke v območju uprave mesta Beograda, veljajo določbe člena 17., t. 1. tega pravilnika.
5. Z dohodki, dobljenimi za prodane obrazce dnevnih ribolovnih dovolilnic, je ravnati po določbah člena 28., t. 6. in člena 30. tega pravilnika.
XVII.	Odstopanje ribolovne dovolilnice drugemu.
Člen 37.
1.	Kdor ima ribolovno dovolilnico, izdano na posebnem obrazcu, jo more odstopiti drugemu sanro po predpisih § 34., t. 3. zsr. proti pismenemu potrdilu o odstopu,
ki mora bili izdano po predpisanem obrazcu (obrazec XI).
2.	Ribolovno dovolilnico, izdano na posebnem obrazcu, more odstopiti njen imetnik drugemu samo, če ima le-ta ribarsko izkaznico. Ribolovna dovolilnica, ki so vpiše v ribarsko izkaznico ali v ribolovnico (člen 33.,
I.	3. tega pravilnika) kakor tudi dnevna ribolovna dovolilnica se drugemu vobče ne smeta odstopati.
XVIII.	Popis priprav, ki se vpisujejo v ribarsko matico,
iu ozuanicnovanjc ribiških priprav in plovil.
Clen 38.
1. V ribarsko matico se vpisujejo vse ribiške pripravo, razen:
a) ribnic na enega ali na več trnkov;
b) malih obrežnih obredov na največ 20 trnkov;
c) sakov;
č) blestivk;
d) malih obrežnih perutnjakov do 1 n c površine;
e) rogačev;
I) zapadnih mrež (vlakov) do 4 m dolžine iu m višin«;
g)	metalnic;
ti) vseh priprav za lov rakov.
2. Pod oznamenovauje po prvostopnem občnem upravnem oblastvu ne spadajo priprave, navedene v t. 1. tega Člena kakor tudi ne navadni obredi (navadni sestavi) iu bobni.
3. Ban sme izjemoma odrediti, da je treba ozname-novati tudi ribiške priprave, navedene v točki 2. tega člena.
4. Vse ribiške priprave, ki se morajo oznamenovati, morajo prijaviti lastniki radi oznamenovanja prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu.
5. Oznamenujejo se z zalivko na delu mreže, kjer so okenca najdrobnejša, ali na kakem drugem primernem delu ribiške priprave. Zalivke in prebijače za ozna-menovanje priskrbi pristojna banska uprava za potrebe njej podrejenih prvostopnih občnih upravnih oblastev.
6. Prvostopna občna upravna oblastva morajo zlasti paziti, da se oznamenujejo stalne naprave, s katerimi se ribolovna voda do neke mere ali pa popolnoma pregraja radi ribolova, če je izdana dovolilnica za tako pregraje-vanje po določbah § 53., t. 5. zsr.
7. Ribiške priprave se oznamenujejo brez kakega plačila po lastniku; zavezan pa je omogočiti njih ozna-menovanje na krajih, ki jih določi prvostopno občno upravno oblastvo.
Člen 39.
1. Vsa ribiška plovila, ki služijo za lov rib ali njih prevozu, morajo prijaviti lastniki radi njih oznamenovanja pristojni pristaniški kapetaniji, če se uporabljajo ta plovila za ribolov na plovnih rekah, kanalih in jezerih, prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu pa, če se uporabljajo za ribolov na neplovnih vodah. Oznamenujejo se s črko »R< in z zaporedno številko. Zaporedna številka tistih plovil, ki se registrirajo pri pristaniških kapetanijah, se vpiše v pregledno knjigo ribiških čolnov. Razen tega se vpiše zaporedna številka vseh ribiških plovil v ribarsko matico. Oznamenujejo se na obeh straneh kljuna s črkami in številkami, ki morajo biti visoke 10 cm, in sicer tako, da se lahko vidijo.
2. Po registraciji ribiškega plovila izda pristaniška kapetanija xlovolilo za posest ribiškega čolna«, prvo-
stopno občno upravno oblastvo pa vpiše številko čolna v ribolovno dovolilnico.
3.	Na ribarska plovila so no plačuje nobena, ne državna nc samoupravna laksa (§ 65., t. ‘2. zsr.).
XIX. Dovolitve za napravo ribnikov in olajšave zanje.
Clen 40.
1. Za napravo ribnikov.in pol ribnikov je treba predhodno zaprositi dovolitve pri pristojnem hidrolehničnem oblastvu. To oblastvo izda dovolitev:
a) če se z napravo ribniku ali polribnika ne ovira prost pritok in odlok vode toliko, da bi lo utegnilo škodovali okolnemu zemljišču;
b) če se s tem ne povzroča zamočvirbu okolnega zemljišča;
c) če se ravna pri prošnji za dovolitev povsem po določbah zakona o vodah.
2. Preden se taka dovolitev izda, zahteva oblastvo, ki jo (je pristojno izdati, od ribarskega strokovnjaka banske uprave mnenje, ali je ribnik v strokovnem pogledu projektiran tako, da ustreza zahtevani uspešne gojitve rib.
3. Za dovajanje vode v ribnike in polribnike, ki so v območju vodnih zadrug, in za odvajanje vodo iz njih se ne pobira noben izreden prispevek, razen določenega rednega vodnega prispevka, če se to godi po prirodni poti; če se pa lo godi na umeten način, se pobirajo samo dejanski stroški za uporabo zadružnih črpalnih naprav.
4. Posestnikom in zakupnikom ribnikov in polrib-nikov sme prepustiti ban iz banovinskih vališč ali od-gojišč brezplačno ali po znižani ceni ribe za nasajanje ribnikov ali polribnikov in tudi dovoliti lov takih rib v odprti vodi v določeni količini po predpisih §57., t. 3. zsr.
5. Nadzorstvo banovo nad ribniki, označeno v § 38., t. 3. zsr., se nanaša na odrejanje ukrepov, ki so potrebni, da se preprečijo ali omejijo na kraj nalezljive bolezni pri ribah.
XX. Potrdila za promet z ribami iz ribnikov, polribnikov
in zaprtih voda iz § 2., t. l.c) zsr.
Clen 41.
1. V ribnikih, polribnikih in zaprtih vodah, navedenih v § 2., t. l.c) zsr., se smejo lovili ribe, tudi če nimajo predpisane mere in tudi ob lovopustu; toda za prodajo ali prevoz ali za oddajo takih rib v promet vobče je potrebno potrdilo pristojnega občinskega oblastva, v katerem so navedeni količina, vrsta in izvor rib. Za taka potrdila se ne pobira nobena taksa. Občinsko oblastvo mora konec vsakega meseca prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu poročati, komu, za katero vrsto in katero količino rib je izdalo tako potrdilo (§ 38., t. 4. in 6. zsr.). Za lov, prodajo in oddajo rib v promet iz ostalih zaprtih voda velijajo vse tiste določbe, ki veljajo za ribe iz odprtih voda.
2. Občinska oblastva smejo izdajati potrdila iz t. 1. tega člena za ribe iz polribnikov in zaprtih voda iz § 2., t. l.c) zsr. samo, če so te vode proglašene za zaprte vode po določbah člena 1. tega pravilnika, za ribe iz ribnikov pa saind, če ustrezajo ribniki določbam § 37., t. 1. zsr. Ta potrdila izdajajo občinska oblastva posestnikom in zakupnikom teh voda in tudi trgovcem- z ribami.
3. Potrdilo iz t. 1. tega člena izdajajo občinska oblastva s pripombo, da velja samo 8 dni od dne izdaje. Brez takega potrdila ne smejo prometni organi po 5 dneh
od začetka lovopusta prevzemati ribe v prevoz ob času, ko je njih lov prepovedan. Prav tako ne smejo brez tega potrdila prevzemati v prevoz ribe, ki nimajo predpisane mere. Količino v prevoz prevzetih rib morajo prometni organi v potrdilu navesti. Potrdilo se izdaja na predpisanem obrazcu (obrazec XII).
4. Izjemoma smejo izdajati občinska oblastva potrdila iz t. 1. tega člena za promet rib tudi na daljši čas. Ta potrdila smejo dajati samo posestnikom in zakupnikom ribnikov (§ 37., t. 1. zsr.), kakor tudi tistih polribnikov in zaprtih voda iz § 2., t. l.c) zsr., ki so proglašene na podstavi člena 1. tega pravilnika za zaprle votle. Taka potrdila smejo izdajati občinska oblastva samo, če držijo ti posestniki ali zakupniki ribe za prodajo v posebnih bazenih (prezimiščih) ali v plovnih shranilih (polnjačah,
' tikvarah; barkah :), in prodajajo te ribe preprodajalcem. Potrdilo se izdaja na predpisanem obrazcu (obrazec XIII).
5. Preprodajalcem, ki prodajajo take ribe, morajo izdati ti posestniki in zakupniki umetnih ribnikov potrdilo, v katerem morajo bili navedene količina in vrsta kupljenih rib in številka potrdila občinskega oblastva, po katerem jim je bila dovoljena prodaja. Tako potrdilo velja samo 5 dni in ga mora preprodajalec pri prevozu in prodaji rib imeti pri sebi. Piše se v dveh primerkih; unikat se da kupcu rib, duplikat pa se izroči prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu obenem s potrdilom iz t. 4. tega člena, brž ko preteče rok, za katerega potrdilo velja.
6. Obrazci za ta potrdila so vezani v bloke, tiska jih pa banska uprava (obrazec XIV).
7. Občinska oblastva, ki izdajajo potrdila iz t. 3. in
4.	tega člena, so najkasneje konec vsakega meseca dolžna poslati prepise izdanih potrdil pristojnemu prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu (§ 38., t, 4. zsr.).
XXI.	Plodišča.
Clen 42.
Na proglašanje vodnih prostorov za plodišča je treba uporabljati postopek po členu 1., t. 2. in 3. tega pravilnika; odločbo o proglasitvi vodnih prostorov za plodišča pa izda na prvi stopnji ban. Glede odškodnine je uporabljati določbe § 39. zsr.
XXII.	Prepuščanje državnih ribolovnih voda radi naprave umetnih ribnikov, polribnikov in vališč.
Clen 43.
1.	Osebe ali ustanove, ki zahtevajo, da se jim prepusti kaka ribolovna voda po določbah § 42., t. 1. zsr., se morajo za to obrniti s prošnjo do pristojne banske uprave in morajo v prošnji navesti:
a) lastnosti vode, za katero žele, da bi se jim prepustila (ali je tekoča, stoječa, brzina v sekundnih metrih, vodna višina, toplina), kakor tudi sedanji način njenega izkoriščanja v ribarskem pogledu;
b) ribarske pravice, ki so na teh vodah;
c) načrt ribnikov, polribnikov ali vališč, ki jih želijo napraviti, in način dela v njih;
č) proračun stroškov, potrebnih za njih tehnično ureditev, in načrte tehničnih objektov, ki naj se postavijo;
d) terensko situacijo;
e) zavezo, da začno z deli v 6 mesecih, odkar se jim voda prepusti]
f)	jamstvo, ki ga dajo, da se izvrše projektirana dela v določenem roku.
2. S prošnjo je treba položiti tudi predjem za kritije potnih in ostalih stroškov komisije, ki jo odredi ban, da preveri navedbe na kraju samem in poda svoje poročilo in predlog.
3. Komisija prouči na kraju samem stanje in poda svoje predloge, oziraje se pri tem zlasti tudi na posledice, ki bi nastale za krajevne ribarje, če bi se prepustila ribolovna voda drugemu, kakor tudi oziraje se na dohodek, ki ga ima država ali banovina od takega ribolova, oziroma dohodek, ki bi ga imela, če bi se prepustila ribolovna voda po določbah § 42., t. 1. zsr.
4. Minister za kmetijstvo sme, ko prejme banov predlog za tako prepustitev, odrediti ob prosilčevih stroških še eno strokovno komisijo dveh do treh članov, katerih eden mora biti uradnik odseka za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo s kvalifikacijo, ki jo določa t? 70., t. 3. zsr., eden pa strokoven hidrotehnični inženir, ki ga predlaga minister za gradbe.
5. O prepustitvi je treba napraviti pismeno pogodbo, ki vsebuje vse pogoje, po katerih se določena ribolovna voda prepušča, vse obveznosti, ki jih prosilec prevzema, kakor tudi določbo o ukrepih, ki jili je odrediti, če bi prosilec ne spolnjeval pogojev. Za državo oziroma za banovino jo pogodba obvezna šele, ko jo odobri minister za kmetijstvo.
XXIII.	Ribolovu Škodljive živali.
Clen 44.
1. Za živali, škodljive ribolovu in ribarstvu, se štejeijo:
a) od ptic: kormoran;
potapljavci (vseh vrst); čaplje (vseh vrst); vodomec; povodni kos;
divje race in vodne putke (liske), toda samo na ribnikih, polribnikih in zaprtih vodah iz § 2., t. l.c) zsr.; čigra;
galebi (vseh vrst);
b) od sesalcev: vidra; pižmovka.
2. Na te živali se nanašajo določbe § 38., t. 5. in § 43. zsr.
XXIV.	Določbe za ustroj in poslovanje ribarskih združenj in društev.
Clen 45.
1. Ribarska združenja in športna ribarska društva (§ 46. zsr.) se ustanavljajo po veljavnih predpisih zakona o društvih, shodih in posvetih.
2. Drugostopno občno upravno oblastvo naj zahteva, preden odobri pravila takih združenj in društev, o njih mnenje svojega ribarskega odseka oziroma svojega referenta za ribarstvo glede določb pravil, ki se nanašajo na strokovno ribarsko poslovanje.
Clen 46.
1.	Obstoječa združenja in društva iz člena 45. tega pravilnika morajo predložiti po prvostopnem občnem upravnem oblastvu v mesecu dni po uveljavitvi tega
pravilnika kmetijskemu oddelku banske uprave svoja pravila kakor tudi imena članov uprave in število članov združenja.
2. Vsa taka združenja in društva ima banska uprava v razvidu.
3. Združenja in društva, ki imajo svoj sedež v območju uprave mesta Beograda, predlože svoja pravila in podatke, navedene v t. 1. tega člena, odseku za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo.
Clen 47.
1. Ribarska združenja in društva smejo ustanoviti za območje banovin svoje banovinske zveze.
2. Banovinske zveze ribarskih društev in banovinske zveze ribarskih združenj smejo ustanoviti osrednjo zvezo ribarskih združenj in društev za vso kraljevino s sedežem v Beogradu; pravila osrednje zveze se morajo poslati pred odobritvijo ministrstvu za kmetijstvo za mnenje.
3. V tej osrednji zvezi smejo biti včlanjena ribarska združenja in društva samo po svojih banovinskih zvezah; kjer teh ni, smejo biti združenja in društva izjemoma včlanjena naravnost v osrednji zvezi. Prav tako smejo biti včlanjena v osrednji zvezi tudi tista ribarska združenja in društva, katerih banovinske zveze niso včlanjene v osrednji zvezi.
4. Olajšave, ki jih predvideva zakon o sladkovodnem ribarstvu za ribarska združenja in društva, se dajejo predvsem združbam, ki so bodisi po svojih banovinskih zvezah ali pa naravnost včlanjene v osrednji zvezi ribarskih združenj in društev.
Člen 48.
Ribarska združenja in društva morajo poslovati po določbah § 46. zsr. in po odobrenih pravilih.
XXV.	Strokovne ribarske ustanove.
Člen 49.
1. Za obstoječe banovinske ribarsko-biološke in hidrobiološke zavode in postaje (§ 47. zsr.) predpišejo bani posebne pravilnike o njih ureditvi in poslovanju. Če že imajo take pravilnike, jih je treba povsem spraviti v sklad z določbami zakona o sladkovodnem ribarstvu.
2. Minister za kmetijstvo odloči o ustanovitvi osrednjega zavoda za ribarstvo (§ 47., t. 1. zsr.) in mu določi kraj in ureditev.
3. Ban vardarske banovine predpiše sporazumno z univerzo v Beogradu nov pravilnik za poslovanje hidrobiološke postaje v Ohridu, s katerim se uredi tudi način nadzorstva nad znanstvenim in strokovnim delom po univerzi v Beogradu in oblika sodelovanja univerze pri poslih te postaje (§ 47., t. 6. zsr.).
4. Pravilniki iz t. 1. in 3. in odločba iz t. 2. tega člena se morajo izdati najdalj v 6 mesecih od dne uveljavitve tega pravilnika.
XXVI.	Ribarska statistika.
Člen 50.
1. Vsaka banska uprava zbira za svoje območje podatke za statistiko sladkovodnega ribarstva po prvostopnih občnih upravnih oblastvih.
2. Za območje uprave mesta Beograda zbira te podatke na isti način ministrstvo za kmetijstvo,
Clen 51.
1. Statistika sladkovodnega ribarstva obsega ribar-stvo v odprtih vodah in ribarstvo v zaprtih vodah.
2. Podatki za statistiko sladkovodnega ribarstva v odprtih vodah (§ 2., t. 2. zsr.) se zbirajo po ribarskih okrajih in odsekih.
3. Podatki za statistiko sladkovodnega ribarstva v zaprtih vodah (§ 2., t. 1. zsr.) se zbirajo za vsako zaprto vodo posebej.
Clen 52.
1. Statistika ribarstva v odprtih vodah obsega dve skupini podatkov.
2. V prvo skupino spadajo:
a) podatki o številu oseb, ki se bavijo z ribolovom;
b) podatki o številu, vrsti in vrednosti ribiških plovil in plovnih shranil za žive ribe;
c) podatki o številu, vrsti in vrednosti ribarskih priprav;
e)	podatki o ribarskih združbah in podjetjih.
Ti podatki se zbirajo po stanju na dan 1. julija vsakega leta.
3. V drugo skupino spadajo:
a) podatki o količini, vrsti in vrednosti nalovljenih rib;
b) podatki o prometu, potrošku in predelovanju rib.
Ti podatki se zbirajo vse leto.
Clen 53.
Statistika ribarstva v zaprtih vodah mora obsegati:
1. podatke o površini vsake zaprte vode oziroma o površini posameznih ribnikov in bazenov;
2. podatke o vzrejenih in nalovljenih ribah po količini, vrstah in vrednosti;
3. podatke o morebitni porabi hrane za proizvedene ribe;
4. podatke o prometu in predelovanju rib.
Ti podatki se zberejo konec koledarskega leta.
Clen 54.
1. Podatke za statistiko sladkovodnega ribarstva v odprtih vodah zbirajo prvostopna občna upravna oblastva od posestnikov in zakupnikov ribarskih okrajev in odsekov. Za te podatke jim pošljejo potrebno število obrazcev. Podatke za statistiko ribarstva v ribarskih okrajih ali odsekih, ki se izkoriščajo s prodajo ribolovnih dovolilnic po § 17., t. 1., § 20., t. 10. in S 21. c) zsr., zbirajo prvostopna občna upravna oblastva ali naravnost ali pa po občinskih oblastvih.
2. Podatke za statistiko sladkovodnega ribarstva v zaprtih vodah zbirajo prvostopna občna upravna oblastva od posestnikov in zakupnikov teh voda in jim pošljejo za to potrebne obrazce.
Clen 55.
1. Prvostopna občna upravna oblastva morajo zbrane podatke za statistiko sladkovodnega ribarstva preveriti in jih predložiti pristojni banski upravi, za območje uprave mesta Beograda pa ministrstvu za kmetijstvo.
2. Podatke, naštete v členu 52., t. 3. psr., zbirajo prvostopna občna upravna oblastva mesečno in jih pošljejo banski upravi najdalj do 20. dne vsakega meseca za prejšnji mesec. Minister za kmetijstvo sme na banov predlog odobriti, da se zbirajo ti podatki enkrat za tri mesece ali enkrat za pol leta. V teh primerih jih je treba
predložiti banski upravi najkasneje mesec dni po preteku trimesečja oziroma po dovršeni polovici leta, na katero se podatki nanašajo.
3.	Podatke, naštete v členu 52., t. 2. psr., predlagajo prvostopna občna upravna oblastva banski upravi najdalj do 31. avgusta vsakega leta, podatke, označene v členu 53. psr., pa najdalj do 31. januarja vsakega leta za minulo leto.
Clen 56.
1. Na zahtevo pristojnega oblastva morajo ribarski upravičenci in podjetja, ki se bavijo z ribolovom ali s predelavo rib, dati podatke o lovu, predelavi in prometu z ribami (S 51., t. 1. zsr.).
2. Statistični podatki se uporabljajo samo za namene povzdige in proučevanja ribarstva (§ 51., t. 2. zsr.).
Clen 57.
Ministrstvo za kmetijstvo objavi vsako leto statistiko o sladkovodnem ribarstvu v vsej državi v posebni izdaji. Za potrebe vseh prvostopnih občnih upravnih oblastev priskrbi karto najvažnejših rib v državi.
XXVII.	Prijavljanje prekršitev in zaplemba ribiških priprav in rib.
Clen 58.
Organi, navedeni v § 71., t. 1. in 2. zsr., so dolžni prijaviti vse osebe, za katere zvedo, da so se pregrešile zoper določbe zakona o sladkovodnem ribarstvu ali pa zoper predpise, izdane na podstavi tega zakona. Prijave vlagajo pri pristojnih oblastvih občne uprave prve stopnje. Ce gre za kazniva dejanja iz § 59. zsr., postopajo ta oblastva po določbah !•, 35. in 375. zakona o sodnem kazenskem postopku; sicer pa uvedejo same postopek v svoji pristojnosti (§ 62. zsr.). Prijave se podajajo po obrazcu XV.
' Clen 59.
1. Ce opazijo organi, ki opravljajo neposredni nadzor nad ribolovom (j? 71., t. 1. in 2. zsr.), da uporablja kdo pri ribolovu sredstva in priprave, prepovedane s tem zakonom ali prepovedane po predpisih, izdanih na podstavi zakona, morajo odvzeti te priprave osebam, ki jih uporabljajo, in jih izročiti najbližjemu prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu, orožniški postaji ali občinskemu poglavarstvu. Oblastvo, kateremu se tako odvzete ribiške priprave iz roče, jih je dolžno prevzeti od organa tn mu dati o prevzemu potrdilo. Organi, ki so dolžni opravljati neposredni nadzor nad ribolovom, morajo priložiti to potrdilo prijavi.
2. Pristojno oblastvo mora uvesti po prijavi preiskavo in če se ugotovi, da je odvzeta priprava res prepovedana po zakonu o sladkovodnem ribarstvu ali po predpisih, izdanih na podstavi tega zakona, izreče v sodbi tudi zaplembo teh priprav ne glede na to, ali so last osebe, ki jih je uporabljala, ali ne (§ 63., t. 1. zsr.).
3. Tako zaplenjene priprave se morajo uničiti ob nadzoru osebe, ki jo odredi prvostopno občno upravno oblastvo, o čemer je treba napraviti zapisnik (§ Bik, t. 3. zsr.).
Clen 60.
1.	Ce se uporabljajo pri ribolovu priprave, ki niso> prepovedane po zakonu o sladkovodnem ribarstvu ali po predpisih, izdanih na podstavi tega zakona, toda se uporabljajo na nedopusten način, ali če se love ribe pod
predpisano mero ali ob času lovopusta (S 66., t. 2. zsr.), morajo postopati organi, ki opravljajo neposredni nadzor nad ribolovom (§ 71., t. 1. in 2. zsr.), na isti način, kakor je to navedeno v členu 59., t. 1. in 2. tega pravilnika.
2.	Ce se izreče v sodbi zaplemba teh priprav, jih je treba prodati na javni dražbi.
Clen 61.
1. Ce organi, ki morajo nadzirati ribolov (§ 71., t. 1. in 2. zsr.), koga dobe, da lovi ribe na način, ki je prepovedan po zakonu o sladkovodnem ribarstvu ali po predpisih, izdanih na podstavi tega zakona, ali da lovi ribe v času, ko je njih lov prepovedan, ali da kdo kupuje, prodaja ali vobče daje v promet take ribe, morajo ribe zapleniti in jih prodati na dražbi. Če nimajo ribe najmanjše predpisane mere ali če so bile nalovljene ob času lovopusta, jih tudi morajo zapleniti; toda če so še žive, jih ne smejo prodati, marveč jih morajo takoj spustiti v vodo (§ 63., t. 4. zsr.). Zaplenjene ribe, ki naj se prodajo na dražbi, se morajo spraviti do najbližjega občinskega oblastva ali do najbližjega oblastva občne uprave prve stopnje, ki opravi dražbo. Dobljeno ceno pošlje oblastvo, ki je ribe prodalo, v banovinski ribarski sklad (§ 52., t. 2.d zsr.).
2. Ce bi se zaplenjene ribe ne mogle prodati na dražbi, ker ni dovolj dražiteljev, ali če hi se dražba ne mogla opraviti pravočasno, tako da bi pretila nevarnost, da se ribe pokvarijo, jih sme prodati oblastvo tudi brez javne dražbe, z neposrednim dogovorom.
3. Ce je sedež oblastva predaleč od kraja, kjer so bile ribe zaplenjene, tako da bi organ, ki jih je zaplenil, zamudil preveč časa, da bi jih spravil do najbližjega pristojnega oblastva (t. 1.), ali če bi bil prevoz rib do kraja, kjer je pristojno oblastvo, predrag ali pretežaven ali če je kaj drugih opravičenih razlogov, smejo organi za nadzor nad ribolovom sami prodati ribe na kraju samem na dražbi ali pa z neposrednim dogovorom v primerih, navedenih v t. 2. tega člena. O tem morajo takoj obvestiti svoje nadrejeno oblastvo. Ce je to mogoče, mora krajevno občinsko poglavarstvo, orožniška postaja ali kako upravno oblastvo poročilo overiti, če pa to ni mogoče, ga morata overiti vsaj dve priči s svojim podpisom.
Oseba, ki je prodala ribe, mora za prodane ribe dobljeni znesek neutegoma izročiti svojemu nadrejenemu oblastvu, ki pošlje ta znesek takoj v banovinski ribarski sklad in o tem obvesti bansko upravo.
4. Če se prodajo zaplenjene ribe, ki so manjše od najmanjše predpisane mere ali za katere velja lovopust, se izda kupcu potrdilo o količini in vrsti njemu prodanih rib. To potrdilo mu izda ustanova oziroma oseba, ki je ribe bodisi na dražbi ali pa z neposrednim dogovorom prodala. Na potrdilu mora biti naveden dan izdaje kakor tudi, da velja potrdilo samo dva dni.
5. Organi, ki so ribe zaplenili, morajo podati zoper osebo, kateri so jih zaplenili, prijavo. V prijavi morajo navesti tudi, koliko in katere vrste rib so zaplenili. Pristojno oblastvo izreče v sodbi zaplembo teh rib (§ 63., t. 4. zsr.).
Clen 62.
Znesek, dobljen za zaplenjene ribiške priprave, za prodane zaplenjene ribe ali od denarne kazni, izrečene po zakonu o sladkovodnem ribarstvu, se mora neutegoma poslati v banovinski ribarski sklad. Urad, ki tak znesek pošlje, mora hkrati o tem obvestiti kmetijski oddelek
pristojne banske uprave oziroma njen odsek za ribarstvo, in navesti, za kaj se denar pošilja.
Člen 63.
Znesek, dobljen za prodane zaplenjene ribiške priprave, za prodane zaplenjene ribe ali od denarne kazni, izrečene po zakonu o sladkovodnem ribarstvu, v območju uprave mesta Beograda, se mora nemudoma poslati Državni hipotekarni banki v Beogradu v dobro skladu za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo. Urad, ki tak denar pošlje, mora obenem o tem obvestiti odsek za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo in navesti, za kaj se denar pošilja.
XXVIII.	Odvzem ribarske izkaznice in ribolovni«« po
§ 66. zsr.
Člen 64.
1. Osebi, ki je bila izvršno kaznovana po § 59., t. 1. in 2.a) zst\, odvzame prvostopno občno upravno oblastvo ribarsko izkaznico ali ribolovnico in mu tri leta ne izda druge.
2. Oselji, ki je bila v enem letu dvakrat izvršno kaznovana za prekršek ali prestopek po zakonu o sladkovodnem ribarstvu, sme prvostopno občno upravno oblastvo, če to niso prestopki, ki jih našteva § 59., t. 1. in 2.a) zsr., odvzeti ribarsko izkaznico oziroma ribolovnico; druga se ji ne more izdati eno leto od dne izvršitve kazni.
3. če ni izreklo kazni tisto prvostopno občno upravno oblastvo, ki je izdalo kaznovani osebi ribarsko izkaznico ali ribolovnico, marveč kako drugo, je to oblastvo dolžno obvestiti o kazni tisto prvostopno občno upravno oblastvo, ki je izdalo kaznovani osebi ribarsko izkaznico oziroma ribolovnico.
4. Če je kazen izreklo sodišče (§ 62. zsr.),"obvesti lo o izrečeni kazni bansko upravo, ki obvesti o tem pristojno prvostopno občno upravno oblastvo za postopek po t. 1., 2. in 5. tega člena.
5. Odvzem ribarske izkaznice oziroma ribolovnice je treba vpisati v ribarsko matico oziroma v spisek ribičev.
XXIX.	Prehodne določbe.
A.	Dostope k p r i ugot a v 1 j a n ju ribarski h pravic po § 72. z s r.
Člen 65.
1. Za ugotovitev ribarskih pravic v odprtih vodah imenuje ban strokovno komisijo.
2. Prijave o posesti ribarskih-pravic iz § 72., t. 1. zsr. morajo po možnosti vsebovati tele podatke:
a) pravno osnovo, na katero se opira posest ribarske pravice;
b) vsebino ribarske pravice;
c) vode, na katere se razteza ribarska pravica, in točne meje, do katerih sega. Površine, na katero se ribarska pravica razteza, morajo biti označene po katastrskih občinah, v katerih so, njih meje pa po številkah katastrskih parcel, do katerih segajo;
č) letna zakupna vrednost ribarske pravice po lastni cenitvi, najsi se oddaja v zakup ali ne;
d) vse listine v izvirniku ali v overjenem prepisu, katere želi uporabljati za dokaz teh podatkov;
e) način, kako okorišča prijavitelj v času prijavo svojo ribarsko pravico;
f) ali oporeka kdo v Pasu prijave prijavitelju posest ribarske pravice, kdo jo oporeka in po kateri osnovi;
g) ali in od kdaj je v dejanski posesti ribarske pravice. •
3. Ce presega letna zakupna vrednost znesek dinarjev 5000—, mora predložiti prijavitelj s prijavo tudi skico ribolovnih voda, na katerih prijavlja svojo posest ribarske pravice, izdelano od pristojnega katastrskega oblastva ali od pooblaščenega geometra ali inženirja v merilu, iz katerega je moči dobiti dovolj točen pregled o mejah teh pravic.
4. Banska uprava pošlje prijavo z vsemi prilogami vred pristojnemu prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu, da jo razglasi s pozivom, naj podajo osebe, ki oporekajo pravici, svoje ugovore prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu bodisi pismeno bodisi ustno na zapisnik v 30 dneh od dne, ko je bila prijava razglašena. Pripombe, ki se podajo po tem roku, se ne upoštevajo. Po preteku roka 30 dni predloži prvostopno občno upravno oblastvo prijavo z vsemi listinami in pripombami banu, ki izroči ves predmet komisiji, navedeni v t. 1. tega člena. Komisija prouči predmet in postopa takole:
a) Ce spozna to za potrebno, predlaga komisija banu, naj odredi razpravo, ki se vodi po določbah zakona o občnem upravnem postopku. Po opravljeni razpravi predloži prvostopno občno upravno oblastvo ves predmet takoj banu z zapisnikom o opravljeni razpravi vred. Ban odstopi ves predmet iznova komisiji, imenovani v t. 1. tega člena, ki ga prouči in predlaga banu, naj prizna prijavljeno ribarsko pravico, ki ji določi vsebino in obseg skladno s predpisi zakona o sladkovodnem ribarstvu, ali pa naj prijavljene pravice ne prizna. Predlog komisije mora biti izdelan v obliki obrazložene odločbe.
b) Če komisija spozna, da ni treba določiti razpravo, poda banu brez razprave predlog, naj določeno prijavljeno ribarsko pravico prizna ali ne prizna. Predlog mora biti izdelan v obliki obrazložene odločbe.
5. Ko izda ban svojo odločbo, je vročiti prepis prizadetim strankam s pripombo, da sme stranka, ki je z banovo odločbo nezadovoljna, v 30 dneh od prejema odločbe s tožbo pri rednem sodišču zahtevati, da se ji prizna posestna pravica. V odločbi je treba natančno navesti prostor, na katerega se ribarska pravica razteza, in navesti naziv vode in naziv katastrskih občin, v katerih je ta ribarska pravica, kakor tudi številke parcel, od katerih pa do katerih se ribarska pravica razteza.
6. Prijave ribarskih pravic po § 72., t. 2. zsr. odstopi ban komisiji, imenovani v t. 1. tega člena, da ugotovi, ali so pogoji za to, da se vpiše prijavljena ribarska pravica v ribarski kataster. Svoj predlog predloži komisija banu v obliki obrazložene odločbe. Odločbo je treba prijavitelju vročiti.
7. S prijavami ribarskih pravic, ki se raztezajo na območje dveh ali več banovin, je treba postopati po določbah zakona o občnem upravnem postopku, da bi se ugotovilo, katera banska uprava naj vodi postopek o njih.
8. Posestniki ribarskih pravic v območju uprave mesta Beograda prijavijo svojo ribarsko pravico po § 72. zsr. ministrstvu za kmetijstvo. Minister za kmetijstvo postopa po določbah tega člena na podstavi § 07., t. 2. zsr.
B.	Prevzem pristojnosti in poslovanja
v resor ministrstva za kmetijstvo.
Člen 66.
1.	Državna oblastva in ustanove, ki so opravljale do uveljavitve zakona o sladkovodnem ribarstvu posle
sladkovodnega ribarstvu, izroče, kolikor niso več pristojne za opravljanje teh poslov (§ 70. zsr.), neutegoma ministrstvu za kmetijstvo vse naredbe, predpise, spise, knjige itd., ki se tičejo poslov sladkovodnega ribarstvu. Kolikor so ta oblastva in ustanove še dalje pristojne za opravljanje poslov sladkovodnega ribarstvu, opravljajo te posle po določbah zakona o sladkovodnem ribarstvu in predpisov, izdanih na podstavi tega zakona.
2.	O prevzemu in predaji, če se vrši naravnost, je treba napraviti zapisnik, v katerem so navedeni vsi predani oziroma prevzeti predmeti; kjer se pa to izvrši pismeno, je v spremnem spisu našteti vse predmete, ki se predajajo, po prejemu pa je njih prejem potrditi.
Člen 67.
1. Oblastva, ki so oddajala ribolove v zakup za račun države, pošljejo neutegoma ministrstvu za kmetijstvo izvirne zakupne pogodbe o teh zakupih. Denar od varščin, položen ob sklepanju teh pogodb, je tudi treba poslati ministrstvu za kmetijstvo z natančno navedbo, od kod izvirajo posamezne vsote.
2. Zakupnine od zakupa državnih ribolovov, vplačane po uveljavitvi zakona o sladkovodnem ribarstvu (28. oktobra 1937.), se morajo tudi poslati ministrstvu za kmetijstvo; pri tem je treba natančno navesti, za kaj in od koga so bile posamezne vsote plačane.
3. Vsi ostali dohodki od ribarstva, pobrani po uveljavitvi zakona o sladkovodnem ribarstvu (28. oktobra 1937.), ki so našteti v t? 52., t. 2. zsr., se morajo tudi poslati ministrstvu za kmetijstvo z natančno navedbo, za kaj so pobrani.
Člen 68.
Ko prejme ministrstvo za kmetijstvo predmete in zneske, navedene v členih 66. in 67. tega pravilnika, postopa z njimi po ustreznih določbah zakona o sladkovodnem ribarstvu in po predpisih, izdanih na podstavi tega zakona.
Člen 69. -
1. y srezih, kjer so se doslej izdajale ribarske karte, ribolovnice, ribarske knjižice itd. z veljavnostjo od
1.	maja enega pa do 30. aprila drugega leta, veljajo te kljub določbam § 33., t. 1. zsr. še do dne 30. aprila 1938.; v srezih pa, kjer se izdajajo z veljavnostjo za eno koledarsko leto, jih izdajo prvostopna občna upravna oblastva še za leto 1938. po dosedanjih predpisih in dosedanjem postopku. Po teh rokih se smejo izdajati samo ribarske izkaznice, ribolovnice in ribolovne dovolilnice po določbah zakona o sladkovodnem ribarstvu in tega pravilnika.
2. Določbe t. 1. tega člena nikakor ne zadržujejo izvrševanje določb členov 66. in 67. tega pravilnika.
XXX.	Končne določbe.
Člen 70.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. Od tega dne prenehajo veljati dosedanji pravilniki, naredbe in predpisi o ribolovu, ki temu pravilniku nasprotujejo.
Minister za kmetijstvo Sv. Staukovič s, r.
S tem pravilnikom se je izrekel soglasnega minister za notranje posle pod III. št. 2528 z dne 24. januarja 1938.
Iz ministrstva za kmetijstvo, v Beogradu dne 21. januarja 1938.; št. 4279/1II.
(Obrazce gl. prilogo št. XX., sir. 279 do 292. : Službenih novin kraljevine Jugoslavije« za leto 1938.)
308.
Spremembe
v občnem pravilniku o voznih in prevoznih ugodnostih.*
Na podstavi § 3. uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji in po naredbi ministrstva za promet G. D. št. 29.031/38 z dne 16. aprila 1938. stopijo na mesto določb člena 25. občnega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih,** ki se ukinja, tčle določbe:
Člen 25.
>1. Aktivni redni uslužbenci osrednje uprave za posredovanje dela, oblastnih uprav (javnih borz dela) in krajevnih uprav (podružnic, ekspozitur in poverjeništev) za posredovanje dela kakor tudi njih naprav (delavska prenočišča), ki so postavljeni po pragmatiki za uslužbence posredovanja dela, imajo popust 50°/o redne voznine za neomejeno število potovanj v razredu in vrsti vlaka ali ladje po izbiri.
2. Upokojeni redni uslužbenci uprav in naprav iz odstavka pod 1. imajo popust 50% redne voznine 24krat na leto v razredu in vrsti vlaka ali ladje po izbiri.
3. Rodbinski člani oseb, navedenih v odstavkih pod 1. in 2., imajo popust 50°/o redne voznine 24krat na leto y razredu in vrsti vlaka ali ladje po izbiri.
4. Honorarni uradniki in dnevuičarji uprav in naprav, navedenih v odstavku pod 1., ki so postavljeni po določbah XII. poglavja te pragmatike, kakor tudi njih rodbinski člani imajo popust 50% redne voznine Gkrat na leto v razredu in vrsti vlaka ali ladje po izbiri.
Za rodbinske člane veljajo pogoji določbe člena 8. tega pravilnika.
Železniške legitimacije za okoriščanje ugodnosti iz tega člena, za katere veljajo sicer glede oblike in vsebine določbe členov 9., 10., 11. in 12. tega pravilnika, izdaja pristojna direkcija državnih železnic.
Legitimacije zahtevajo in podaljšujejo osrednja uprava za posredovanje dela za svoje uslužbence in njih rodbinske člane kakor tudi za upokojene uslužbence in njih rodbinske člane, oblastne uprave za posredovanje dela pa za uslužbence svojega območja in njih rodbinske člane.
Člen 25.a
1.	Aktivni redni uslužbenci osrednjega urada za zavarovanje delavcev, njegovih krajevnih organov (okrožnih uradov za zavarovanje delavcev) in njihovih ekspozitur, ki so postavljeni po službenem pravilniku za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kakor tudi redni uslužbenci glavnih in krajevnih bra-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	maja 1938., št. 101/XXXIII/247.
** »Službeni list« št. 540/69 iz leta 1936. in št. 58/9 k leta 1938.
lovskih skladnic, ki so postavljeni po pravilniku za uslužbence bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadujo pod rudarske zakone kraljevine Jugoslavije, imajo popust 50% redne voznine za neomejeno število potovanj v razredu in vršti vlaka po izbiri.
2.	Dnevničarji urada iz odstavka pod 1., ki so postavljeni po pravilniku o službenem razmerju med dnevničarji in osrednjim uradom za zavarovanje delavcev, kakor tudi pogodbeni uslužbenci bratovskih skladnic iz odstavka 1., postavljeni po določbah XI. poglavja pravilnika za uslužbence bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone v kraljevini Jugoslaviji, imajo popust 50% redne voznine Gkrat na leto v razredu in vrsli vlaka po izbiri.
Železniške legitimacije za ukoriščanje ugodnosti iz tega člena, za katere veljajo glede oblike in vsebine določbe členov 9., 10., 11. tn 12. tega pravilnika, izdaja pristojna direkcija državnih železnic.
Legitimacije zahteva in njih veljavnost podaljšuje osrednji urad za zavarovanje delavcev za svoje uslužbence, okrožni urad pa za svoje uslužbence in uslužbence svojih krajevnih blagajn.«
Tz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu; G. d. št. 29.081/88.
Banove uredbe.
309.
Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1938., 1. št. 5816/1, je bila Geržina Ana, zvaničnica I. položajne skupine pri tej banski upravi, postavljena za upravno-pisarniško uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1938., I. št. 1410/2, je bila Golob A del a, upravno-pisarniška uradnica IX. skupine pri lej banski upravi, postavljena za upravno-pisarniško uradnico VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1938., I. št. 5817/1, je bil K r a n č i č Janez, upravno-pisarniški uradnik IX. skupine pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. maja 1938., L'št. 2344/4, je bil Stein-man Josip, obrtni učitelj X. položajne skupine na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani, postavljen za obrtnega učitelja IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1938., I. št. 5824/1, je bila Vidmar Ivanka, upravno pisarniška uradnica X. skupine pri upravi policije y Ljubljani, postavljena za upravno
pisarniško uradnico IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
•
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 6204/1, je postavljen Bregar Franc za policijskega stražnika-pripravnika V III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom k/aljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 4301/2, je postavljen Demšar Anton za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. junija 1938., I. št. 4844/2, je bil na podstavi § 104/15 zakona o uradnikih upokojen D in ti* n j a n a Mihael, policijski stražnik I. razreda-zvanič-nik I. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., 1. št. 6205/1, je postavljen Grabnar Blaž za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 6206/1, je postavljen Gruden Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 6207/1, je p o S't a v 1 j e n Janžekovič Alojzij za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 2970/2, je postavljen Jarc Jernej za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 1. junija 1938., I. št. 6285/1, je postavljen J e s e n e k Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Maril>oru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravsl& banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 2373/2, je postavljen Kandrič Ivan za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., I. št. 6103/1, je postavljen Knavs Jožef za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. maja 1938., I. št. 3449/1, je bil Kokol Franc, policijski agent II. razreda-zvaničnik II. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega agenta I. razreda-zvaničnika I. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 3577/3, je postavljen Korošec Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., I. št. 2973/2, je p o s t a v lij e n Kozlevčar A n t o n za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 3256/3, je postavljen K r i ž a n M a r t i n za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policija X Ljubljani,
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 6210/1, je postavljen Lesjak Karol za policijskega stražnika-pripravnika v 111. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., I. št. 2648/3, je postavljen Lukšič Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljuhljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., I. št. 1903/2, je postavljen L uš tek Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., 1. št. 2974/2, je postavljen Marolt Stanko za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., 1. št. 6104/1, je postavljen Masnoglav Jurij za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., I. št. 2384/2, je postavijo n Muhič Anton za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., I. št. 6105/1, je postavljen Nučič Janez za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., I. št. 1907/2, je postavljen Pavli Valentin za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30.'maja 1938., I. št. 6212/1, je postavljen P e r n i š e k Jožef za policijskega stražnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., I. št. 5043/2, je postavljen Peterka Martin za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 6213/1, je postavljen Pislak Alojz za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 1861/2, je postavljen Pogorevc Jožef za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 6214/1, je postavljen Potokar Alojzij za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 6215/1, je postavljen Prudič Anton za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske bano-vine z dne 30. maja 1938., I. št. 36/3, ije postavljen Purg Ignac za policijskega stražnika-pripravnika X UL skupini zvaničnikov pri upravi policije g Ljubljani,
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1968., 1. št. 6106/1, je postavljen Rokave Janez za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., I. št. 1909/2, je postavljen Seliškar Anton za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 6216/1, je postavljen Senica Feliks za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 5971/1, je postavljen Simčič Jožef za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 5803/2, je postavljen Skrbinšek Leopold za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 1350/2, je postavljen Sovič Karl za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1938., I. št. 1827/3, je postavljen Š i s e r n i k Rihard za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., I. št. 1913/2, je postavljen Šuštar Ludvik za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. maja 1938., I. št. 4331/2, je postavljen Vrečar Alojzij za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. junija 1938., I. št. 3510/3, je bil na podstavi § 104/15 zakona o uradnikih upokojen Zabukov-šek Anton, policijski nadstražnik-zvaničnik I. a) položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. maja 1938., I. št. 5767/1, je bil postavljen Cestar Franc, pisarniški dninar banovinske bolnišnice v Mariboru, za banovinskega uradniškega pripravnika na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. junija 1938., I. št. 5377/2, je bil na podstavi § 104., točka 3., zakona o uradnikih upokojen dr. Ceh Franc, zdravnik združene zdravstvene občine Ljutomer in banovinski uradnik VI. položajne skupine.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. maja 1938., I. št. 4236/1, je postavljen Črnivec Miroslav, uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega geometra v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. junija 1938., I. št. 3885/1, je bil postavljen dr. H o uš k a Miroslav, asistent VII. položajne skupine banovinske bolnišnice v Šibeniku, za asistenta VI. položajne skupine banovinske bolnišnice v Murski Soboti.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 1. junija 1938., I. št. 2436/2, je bila premeščena na lastno prošnjo Mrak Rozina, banovinska arhivska uradnica IX. položajne skupine, od uprave banovinske kmetijske šole na Grmu h kraljevski banski upravi v Ljubljano.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. junija 1938., I. št. 6706/1, je bil premeščen po potrebi službe inž. Puh Maks, banovinski uradniški pripravnik VIII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za tehničnega organa k okrajnemu cestnemu odboru v Šmarje pri Jelšah.
Z. odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dnč 8. junija 1938., L št. 6276/1, je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal na banovinsko službo Rihar Štefan, banovinski uradniški pripravnik X. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. junija 1938., I. št. 6642/1, je na podstavi točke 16.	104. zakona o uradnikih odpuščen iz ba-
novinske službe Ronko Jože, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri okrajnem cestnem odboru v Dolnji Lendavi.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1938., I. št. 5822/1, je bila Sodja Anica, upravno-pisarniška uradnica X. skupine pri omenjeni banski upravi, postavljena za upravno-pisarniško uradnico IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1938., I. št. 5823/1, je bila Sola-rovič Marija, upravno-pisarniška uradnica X. skupine pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg, postavljena za upravno pisarniško uradnico IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. junija 1938., 1. št. 6710/1, je bil premeščen po potrebi službe Zrimšek Viktor, banovinski tehnik IX. položajne skupine, od sreskega načelstva v Kranju h kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. junija 1938., I. šl. 6711/1, je bil premeščen na prošnjo Zupe Ciril, banovinski cestni nadzornik, od okrajnega cestnega odbora Krško k okrajnemu cestnemu odboru v Ormož.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d, y Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 50. kosu IX. letnika z dne 22. junija 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
/VIII. No. 1345/2.	1806
Razglas.
Na podstavi $§ 15. in 16. akcijskega rcgulativa ter § 42. zakona o banski upravi sem Trgovsko industrijski d. d. »Merkur« v Ljubljani odobril izpre-meinbe §§ 6., 10., 11., 13., 14., 19., 32. in 33. družbenih pravil po sklepu rednega letnega občnega zbora delničarjev z dne 16. junija 1937.
Izpremembe se nanašajo na znižanje delniške glavnice od din 1,500.000'— na din 500.000'—, ter na zopetno zvišanje delniške glavnice od din 500.000-— na din 750.000 z emisijo 2500 novih delnic v nominalu po din 100’—, torej za din 250.000'— in na sestavo in posle upravnega sveta in nadzorstva.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 17. junija 1938. Namestnik bana, pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
H*
yill No. 3736/1.	1781
Razglas.
Na podstavi § 15. akcijskega regulati-va ter $ 42., t. 18., zakona o banski upravi sem Kolinski tovarni hranil d. d. v Ljubljani odobril izprcincmbo §§ 14.
in 30. družbenih pravil po sklepu rednega občnega zbora delničarjev z dne 16. junija 1937.
Izpremembe se nanašajo na nagrade članom upravnega sveta in na razdelitev čistega dobička.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 14. junija 1938.
Za bana pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
$
.V. No. 4857/57.	1778-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi in armatur za vodovod v Št. Vidu pri Stični V. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. julija 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami istotam, soba št. 46.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 145.742'—. Upoštevale se bodo le ponudbe nižje od din 134.855'80.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 17. junija 1938.
V. No. 238/67.	1779-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za preložitev banovinske ceste I. reda št. 2 v odseku Podvin—Lesce ponovno I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. julija 1938. ob 11. uri dopoldne v prostorih terenske tehnične sekcije za modernizacijo banovinskih cest v Ljubljani, Bleiweisova c. 3/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 8,936.97819.
Predpisana kavcija znaša din 497.000.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 14. junija 1938.
•g*
V.	No. 87/57.	1795-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za napravo betonske vodilne zgradbe na obmejni Muri pri Cmureku in za ureditev 11 mlinarskega kanala
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. julija 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša:
a) za napravo vodilne
zgradbe .... din 794.24U55
b) za ureditev 11 mlinarskega kanala .	„	648.905'19
skupaj . . din 1,443.44674
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 18. junija 1938.
Vlil. No. 2506/2.	1758—2—2
Razglas.
Splošna maložclczniška družba d. d. je zaprosila za odobritev enotirne proge k Sv. Križu, o čemer je banska uprava odredila z razpisom VIII. No. 5837/1 od 16. IX. 1937. komisijsko obravnavo in se je ogled projektirane trase vršil dne 28. IX. 1937.
Po tej obravnavi pa se je podjetje odločilo za dvotirno zgradnjo proge. Novi projekt predvideva dvotirni odcep v višini Prisojne in Bohoričeve ulice v km 0'975 proge na Jegličevi cesti
in dvotirni odcep na vogalu Jegličeve in Masarykove ceste v km 0'7 proge gl. kolodvor—Hrvatski trg, ter nato izpeljavo dvotirne proge vse do km 1765, kjer preide proga v enotirno do konca v km 1840.
Podrobnosti so označene v predloženih načrtih in tehničnem popisu.
Zato se na osnovi §§ 106., 109. in 122. ob. z., §§ 84. in 87. gradbenega zakona iz leta 1931. in čl. 1. zakona z dne 5. decembra 1931. (Sl. list štev. 616/81) odrejata
komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane naprave za četrtek dno 7. julija 1938. s sestankom komisije ob 14. uri pri odcepu Šniartinske in Jegličeve ceste.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kraljevski banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Obenem se interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kraljevske banske uprave do vštetega 5. julija 1938. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 14. junija 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Ul Og 21/38-2.	1775
Uvedba postopka v dokaz smrti.
Zlodej Matej, rojen 13. avgusta 1883., pristojen v Zreče, bivši posestnik v Bo-harini št. 20, je odšel leta 1914. v vojno službovanje k 87. pp. v Celje in nato na italijansko fronto. Tam je bil leta 1917. ujet in od takrat ni več glasu o njem.
Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl, se uvaja na prošnjo Slodej Frančiške, posestnice v Boharini št. ‘20, postopek v dokaz smrti ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča do 1. avgusta 1939. sodišču ali obenem postavljenemu skrbniku, Prelogu Mihaelu, viš. pis. oficialu v Celju.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. junija 1938.
•J*
S 34/38.	1803
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. maja 1938., opr. štev. III R 152/38—1, je bil Zupančič Anton,
stanujoč v Javorniškem rovtu št. 14, za-ladi zlorabe alkohola iz navade delno preklican
Za pomočnika je bil postavljen Rožič Franc, pos. pri Sv. Križu št. 14.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. I.,
dne 17. junija 1938.
•j*
S 44/88—3.	1773
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 10. marca 1938., opr. št.
R 192/88—1, je bil Ramšak .Josip, posestnik na Viču št. 25, zaradi zapravljivosti delno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Bauer Miha, p. d. Gaberšek, užitkar na Gradisu.
Okrajno sodišče v Prevaljah, odd. L,
dne 2. junija 1938.
H4
I R 144/38-3.	#	1792
Amortizacija.
Po prošnji Fedran Ane, zasebnice v Mozirju, se uvaja postopek za amortizacijo po prosilki baje izgubljenih vrednostnih papirjev, ter se tisti, ki jih ima, pozivlje, da uveljavi svoje pravice v teku 0 mesecev od dneva tega oklica, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papirji niso več veljavni. Oznainenilo papirjev:
Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Bočni, glaseča se na ime Fedran Ivan, Podhom-Bočna št. 264, s stanjem 1. januarja 1938. din 5580*53.
Okrajno sodišče v Gornjem gradil, odd. I..
dne 17. junija 1938.
Og 41/38-3.	1807
Amortizacija.
Na prošnjo Ledovskv Antonije, hišnice v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 2ti, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku ti mesecev po objavi v Službenem listu svoje pravice, sicer bi se po preteku lega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznainenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Mesine hranilnice ljubljanske v Ljubljani, štev. 1(14.881 z vlogo din 7000'1(4, glaseča se na ime Le-dovsky Antonija.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 15. junija 1938.
•j*
1 1330/38—8.	1757
Dražbeni oklic.
Dne 2(1. julija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. K) dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ritnik vi. št. 120.
Cenilna vrednost: din 45.260*50.
Najmanjši ponudek: din 30.307*—.
Vadij: din 4.526*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 10. junija 1938.
•j{
I 500/38.	3	785
Dražbeni oklic.
Dne 26. julija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Črna vi. št. 37.
Cenilna vrednost: din 78.813*38. Vrednost pritekline: din 2.230'—. Najmanjši ponudek: din 52.542*25. Varščina: din 7.881*33.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča
Okrajno sodišče v Kamniku dne 10. junija 1938.
I 925/37—13.	1719
Dražbeni oklic.
Dne 29. julija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ktalcerji vi. št. 27 in 164. Cenilna vrednost: din 21.282*49. Najmanjši ponudek: din 14.189*—. Varščina: din 2.129'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodiščo v Kočevju, odd. II..
dne 9. junija 1938.
I 414/38- 8.	*	1737
Dražbeni oklic.
1) n e 29. julija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stražišče vi. št. 663 pare. šl. 573/3, travnik in hiša z drvarnico in vodnjakom.
Cenilna vrednost: din 46.000'—. Najmanjši ponudek: din 23.000*—. Jamčevina znaša din 4.600'— in jo je plačati v gotovini ali v vrednostnih papirjih oz. hranilnih knjižicah, ki nudijo zadostno varnost.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče Kranj . dne 31. maja 1938.
I 968/36-26.	1733
Dražbeni oklic.
Dne 27. julija 1938. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Šmartno pod Šmarno goro vi. št. 203, 213 (hiša št. 59 v Šmartnem z gospodarskimi poslopji), 218 in 231 (podrobnejši podatki objavljeni v
Sl.	listu« 1. 1937., št. 16., str. 79.). Cenilna vrednost: din 158.739*—. Vrednost pritekline: din 6.690*—. Najmanjši ponudek: din 105.826'—. Varščina: din 15.884*— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo , zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
• dne 31. maja 1938.
1 266/38—8.	1753
Dražbeni oklic.
1) n e 25. julija 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Radoslavci vi. št. 20, zemljiška knjiga Moravci vi. šl. 41.
Cenilna vrednost: din 69.582'—. Vrednost pritekline: din 5.220'—. Najmanjši ponudek: din 49.868'—. Vadij: din 7.480120.
■ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ■ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru dne 14. junija 1938.
%
I 382/38-33.	1710
Dražbeni oklic.
D n e 27. j u I i j a 1938. ob osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Slov. Bistrica vi. št. 477 in polovica vi. št. 478, sesloječih iz stanovanjske hiše in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: din 99.607*—. Najmanjši ponudek: din 49.803*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 2. junija 1938.
sodišča.
I 569/37-14.
1709
Dražbeni oklic.
Dne 27. julija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dobrina vi. št. 133.
Cenilna vrednost: din 2.118'—.
Vrednost pritekline: din 420'—.
Najmanjši ponudek: din 1.412'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 4. junija 1938.
Konkurzni razglasi
615.	1791
Konkurzni oklic.
Razglasitev koukurza o imovini dolžnika Planinski dom« r. z. z o. z. v Tržiču, sedaj v likvidaciji.
Konkurzni sodnik g. Sfiligoj Josip, starešina okrajnega sodišča v Tržiču.
Upravitelj konkurzue mase g.dr. Gruden Josip, advokat v Tržiču.
Prvi upniški zbor za izvolitev upniškega odbora ali predlaganje drugega upravitelja mase pri okrajnem sodišču v Tržiču dne 25. junija 1938. ob 9. uri. Konkurzni upniki naj prineso dokazila za izkaz verjel nosil svojih terjatev s seboj. Pri istem sodišču je prijaviti do
9.	julija 1938. terjatve upnikov, tudi ako teče o njih pravda. Upnikom, ki prijavijo kasneje, se utegnejo naložiti s tem povzročeni stroški; tudi ne morejo prerekati prej ugotovljenih terjatev in se njih terjatve pri prejšnjih razdelitvah ne upoštevajo.
Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Tržiču dne 16. julija 1938. oh
9.	uri dopoldne.
Inozemski upniki morajo imenovati v tuzemstvu stanujočega pooblaščenca za vročbe, drugače se jim postavi na njihovo nevarnost in stroške. Kdor ima reči prezadolženca v hrambi ali je njegov dolžnik, naj mu ničesar ne izroči in tudi ne plača, marveč naj tiste stvari oziroma dolg in svoje izločitvene in ločitvene pravice takoj prijavi upravitelju konkurzne mase.
Nadaljnja naznanila v konkurznem postopku se objavijo v -Službenem listu«.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. junija 1938.
S 6/38—2.
H*
646.	1808
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Vidmarja Jožefa, ueprot. trgovca v Kranju.
Poravnalni sodnik: Pfeifer Josip, starešina okrajnega sodišča v Kranju.
Poravnalni upravnik: dr. Ženko Josip, advokat v Kranju.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kranju dne 20. julija 1938. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 15. julija 1938. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. junija 1938.
Por 12/38-2.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 1796 kraljevine Jusroslavije Stanje 15. junija 1938.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.828,647.366-71 (+	417.388-—)
Devize, ki niso v podlogi 341,631.980-28 (— 7,173.716-17) Kovani novec 442,276.760-— (+12,683.487.—) Posojila . . .1.529,173.771-38 (-20,043.826--) Vrednostni
papirji , , . 209,801.481-10 Prejšnji predjemi
državi ... 1.640,971.790.42(+ 160.899-86) Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000"—
Vrednosti rezervo. fonda 201,860.27833 (—	68.336"—)
Vrednosti ostalih fondov .......... 35,376.946"—
Nepremičnine ............ 177,162.990-34	(+	953.970-39)
Razna aktiva 2.267,088.302-50 (—	446.218'67)
9.273,880.667.15 Pasiva.	dinarjev
Kapital , . . 180,000.000-—
Rezervni
fond .... 202,057.034-97 (—	30.222-20)
Ostali fondi .	35,405.338-21
Novčanice v
obtoku . . 5.916,363.800-—(—110,953.100-—) Obveze na
pokaz 2.542,891.176-59 (+84,702.604-07) Obveze z rokom ....	50,000.000--
Razna pasiva 347,163.317-38 (+12,764.366'54)
9.273,880.667-15
Obtok In obveze .... 8.459,254.976-59 Celotno k ritje .... 27-77 \
Kritje v zlatu .... 27"52 °/„
Obrestna mera:
po eskomptu po zastavah: na zlato in varante ••••■•• 676 na vrednostne papir!* • ••••• 6%
*
1777
VII.	No. 71.807/37.
Razpis.
Mestno poglavarstvo Ljubljana razpisuje za mestno računovodstvo nabavo polno-avtomatičnega računsko-knjigo-vodstvenega stroja za predpisovanje, likvidiranje in saldiranje raznih občinskih davščin po načelih kameralistič-nega knjigovodstva.
Pravilno kolkovane ponudbe z vsemi predpisanimi prilogami, katerim je pri-
ložiti tudi podrobni organizatorični načrt o poslovanju, je vložiti pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 7/1, soba 21, v zapečatenih ovojih z označbo: »Računsko-knjigovodstve-ni stroj ponudnika N. N.« najkasneje do 11. ure dne 15. julija 1938.
Vse potrebne nadrobne pogoje dobe interesenti pri mestnem računovodstvu vsak delavnik od 12. do 13.30 ure.
Ljubljana dne 17. junija 1938. Predsednik mestne občine ljubljanske Dr. Juro Adlcšič s. r.
*
1809
VI—št. 22.951/38.
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku napravo toplovodne instalacije v šoli Moste. Licitacija bo dne 24. junija 1938. oh 11. uri v tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra 2/II.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 21. junija 1938.
Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r.
*
1798
VI.	No. 30.477/38.
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno dražbo za dobavo gumijastih avtomobilskih obročev z zračnimi prcdelbami.
Razpisni pogoji se dobe pri mestnem tehničnem oddelku v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra (Kresija), II. nadstropje, soba št. 7.
Pravilno kolkovane ponudbe je treba vložiti v mestnem tehničnem oddelku najkasneje do
30. junija 1938. do 11. ure dopoldne.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani
dne 14. junija 1938.
-j;
V.	No. 751/9.	1706—3—3
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu razpisuje drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni za
1. dobavo lesa za vzdrževanje I. mostu čez Krko v Kostanjevici s proračuna-uim zneskom din 15.616'70,
2. dobavo lesa za vzdrževanje II. mostu čez Krko v Kostanjevici s proraču-nanirn zneskom din 14.067'20,
na ponedeljek dne 27. junija 1938.
ob 10. uri.
Nadrobni pogoji za udeležbo na licitacijah so razvidni iz razglasa, nabitega na uradni deski tehničnega razdelka. Tehnični razdelek pri sreskem načelstva
v Novem mestu dne 9. junija 1938.
X.	št. 6693/1057—1938.	1774
Razglas
o II. javni pismeni ponudbeni licitaciji v roku 20 dni za težaška, zidarska, žo-lczobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela za novo carinarnico v Mariboru ob Einspielerjevi ulici, ki se bo vršila
dne IB. julija 1938. ob 11. uri dopoldne
v uradnih prpstorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8/1., soba št. 3.
Proračunska vsota za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela znaša
din 5,298.755‘96, kavcija za ta dela pa din 315.000'—. To polože jugoslovanski državljani pri blagajni mestne občine v Mariboru, Slomškov trg 11/1., najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na oglasnih deskah kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, mestnega poglavarstva v Mariboru in tehničnih razdelkov v Mariboru-levi breg, Celje, Karlovac, Kranj, Novo mesto, Varaždin in Zagreb.
Proračun in pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri mestnem gradbenem uradu v Mariboru, Frančiškan-, ska ulica 8/1., soba št. 3, kjer se lahko dobe tudi vsi ponudbeni pripomočki, in sicer proračuni in načrti proti plačilu napravnih stroškov din 300'— v gotovini, za kar je zaprositi s posebno vlogo, ki jo je kolkovati po tar. post. 1. in 260/a zakona o taksah z din 10’— oziroma z din 835'—, t. j. skupaj din 845'— (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 214/36 z dne
4.	maja 1938.).
Zapečatene ponudbe, kolkovane s kolkom za din 800'— in predpisane dokumente je izročiti licitacijski komisiji na dan licitacije med 10. in 11. uro dopoldne.
Mestno poglavarstvo v Mariboru
dne 14. junija 1938.
Štev. 1654.	1801
Razpis.
Občina Koroška Bela, okraj radovljiški, razpisuje dobavo cementnih cevi za kanalizacijo na Kor. Beli s sledečimi dimenzijami:
1. 300m	cementnih	cevi	o	40 cm,
2. 60 m	cementnih	cevi	o	30 cm,
3. 50 m	cementnih	cevi	o	20 cm.
interesenti naj vložijo	pismene po-
nudbe, pravilno kolkovane, na občinski urad na Kor. Beli do 8. julija 1938.
V ponudbi je navesti poleg cene tudi rok dobave.
Plačilni pogoji: Ker novi proračun še ni odobren, se bo izplačevalo po dvanajstinah proračuna za leto 1937.
Uprava občine Koroška Bela dne 20. junija 1938.
Št. 275/1.	1793
Razpis.
Občina Sromlje, okraj brežiški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: najmanj štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Mesečna plača din 500'—. Varščina din 5.000'—.
Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. Uprava v Sromljah dne 18. junija 1938.
-j.
ER št. 4436.	1797-3-1
Razglas.
Na podstavi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne
7.	junija 1938., O. št. 9107, ter ostalih zakonskih določil razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani za bolničnc potrebe do 30. sept. 1938. v skrajšanem roku 10 dni IV. ustno licitacijo za dobavo mleka in mlečnih izdelkov dne 4. julija 1938.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika bolnice. — Pogoji in vsa druga pojasnila z navedbo višine potrebne varščine za posamezne vrste blaga se dobe pri ekonomatu bolnice.
Uprava obče državne bolnice v Ljubljani
dne 18. junija 1938.
Razne objave
1802
Vabilo
na dvanajsto redno glavno skupščino delniške družbe »železni maj-dan in topilnica Topusko d. d.
v Ljubljani«, ki bo v četrtek dne 14. julija 1938. ob li. uri 30 min. dopoldne v prostorih Kranjske industrijske družbe na Jesenicah,
z dnevnim redom:
1. Poslovno poročilo in predložitev bilance za leto 1937.
2. Poročilo in predlogi revizorjev.
3. Odobritev bilance.
4. Slučajnosti.
Po § 9. družbenih pravil daje posest 10 delnic pravico do enega glasu. Glasovati sme le oni delničar, ki položi najkasneje 5 dni pred glavno skupščino potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred pri blagajni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah.
V Ljubljani dne 20. junija 1938.
Upravni svet.
*
1784
Vabilo na 59. redni občni zbor rudarskih družbenikov Rudnika in železarne v Štorah,
ki ga sklicuje upravni svet v ponedeljek dne 4. julija 1938. ob enajstih v tovarniških prostorih v Štorah.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o obratovanju od 1. januarja do 31. decembra 1937.
2. Predložitev bilance in računa o dobičku in izgubi z dne 31. dec. 1937.
3. Slučajnosti.
Upravni svet.
*	1750-3-2
Poziv upnikom.
Matija Heidenkumer & Maks Žunko-vič, družba z o. z., Rabelčja vas 23 pri Ptuju, obratni predmet mizarska obrt, se je razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo v teku treh mesecev od dne objave svoje terjatve likvidatorju Heidenkumerju Matiju, Rabelčja vas 23 pri Ptuju.
*
1803
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo na ime Babič Jože, Podgora 38, in jo proglašam za neveljavno.
Babič Jože s. r., Pijava gorica 13, p. Škofljica.
*
1810
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo št. 192, izdano od sreskega načelstva v Radovljici na ime: Langus Kristel, Sta-nežiče št. 39, in jo proglašam za neveljavno.
Langus Kristel s. r.
$
1804
Objava.
Izgubil sem odpustnice ljudske šole v Dol. Nemški vasi z dne 28. junija 1923., št. 14, ter jo proglašam za neveljavno.
Rugelj Inacij s. r.
*
1799
Objava.
Izgubil sem odpustnico, izdano od upraviteljstva drž. ljudske šole v Podzemlju dne 28. aprila 1927., štev. 29. Proglašam jo za neveljavno.
Rožman Anton s. r.,
Grm 35, p. Gradac.
*	1780
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo št. ev. tablice 36062, izdano od sreza Krško, in jo proglašam za neveljavno.
Štukelj Anton s. r., Zaboršt 5, obč. Kostanjevica.
1786
Objava.
Ukradena mi je bila šoferska legitimacija na ime: Zaman Franc iz Beriče-vega. Proglašam jo za neveljavno.
Zaman Franc s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Drednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.