Stari volk
(Basen.)
iptoliko preglavic je delal volk gospodarju! Zmirom S$|s je izginila kakšna ovca iz staje, pa kolikor so se trudili, hudodeka niso mogli nikoli zasažiti.
Ali volk se je postaral.
Lačen in mršav, da se je skoro akozenj videlo, priplazi se z največjo težavo do hiše in stopi pred gospodarja,
»Gospodar!« začne govoriti volk s slabim, treso-čim glasom, »vem. da setn ti veliko hudega prizadejal, toda trdno sem sklenil, da se poboljšam. Na stare dni si nečem \e6 nakladati grehov in zato sem prišel k tebi. da napraviva tole pogodbo: ti mi daješ hrano, kolikor je potrebujem, jaz pa. ti svečano obljubim, da se nobene tvoje ovce ve6 ne dotaknem.«
Gospodar mu pa odgovori:
»Dokler ai imel toliko moči, da si šii lahko kradel,
¦     nisi mislil na to. da bi se poboljSal, — kesaš se svojih
I     grehov  še-le zdaj,  ko si tako oslabel, da ne  moreš
več grešiti . . .  Poboljšal bi  se bil o pravem fiasu in
jaz bi ti odpustil; tako se pa poberi!«
Volk poveBi glavo in odido.                      Svečan