31. številka.
Ljubljana, v torek 9. februvarja.
XIX. leto, 1886.
Izhapi vsak dan ive^erj izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti projeniaii r.:i nI V ji %t\j a k o-6 grtfik a deželo M vse leto 16 jrld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poMljunja na dum /.a   so leto  lii #1d., za eetrt let* 8 gld. 30 kr.. Ka jeden mestu; 1 gld   10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. M četrt Ifcta. — Z* tujo dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje so od četiristopnc petit* \rnte po 6 kr., če se oznanil'* jed.-nkrat tiska, po S kr., če so dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankimti.   — Rokopisi g'» ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Kndolta Kirhiša hiši, .Gledališka stolbi". Upravnistvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Bismarckovanje.
Strune javnega mnenja, na katere je bil udaril govor Bismarckov o preganjanji pruskih Poljakov, se neso Še upokojile in viditi je, da bode njih glas še dolgo donel zlast v spominu avstrijskih politikov. Izustilo nemškega državnega kancelarja ima za nas neposreden in posreden pomen. Neposredno važen dokument nam je zategadelj, ker priča, kam v teoriji in praksi, v nazorih in dejanjih privede brezmejna oblast državna, a v državi vseob-lastje lednega človeka, — da takšno državno in ministersko polnooblastje mora konečno privesti do političnih aberrncij, ki nasprotujejo vsakej pameti, vsake j pravici in morali. Vsemogočni Prus svojega brezglavja in trinoštva ni le s tem razodeval, da je s topovi streljal v „sen mogoče vzstanove Poljske", mari več tudi s tem, da je Nemčijo oropal vseh ustavnih pravic in o posebnih pravicah Poljakov rekel, da se za-nje „Kleine Phfferling" ne zmeni. Nemška država je po tem takem Bismarck in njegovi volji če je tudi izrodek razburjenega temperamenta, klanjati se mora 40 milijonov državljanov. Jednota nemške države je draga stvar, ako se je morala plačati s svobodo, s konstitucijonaliz-mom in ako se more ohraniti le s „krvjo in železom". Ali pa Nemčija ima veliko Bismarckov, ki bodo v stanu z isto brezozirnostjo vladati njen konglomerat? In če jih ima, kako dolgo bode državljanstvo zdržalo v taki zavisnosti, v takem samo-zatajevanji? Lahko rečemo, da Nemčija nema povoda, biti ponosna na Bismarckov govor, z jedne Strani ne zategadelj, ker je v njej vzrasel polno-oblastnež s takimi paroksizmi, z druge ne, ker je sedaj še bolj očitno, da se mlada nemška jednota vzdržuje le z največjo težavo, s protipravnostjo in brutalnostjo. Poljaki v Prusiji bodo menda prebili tudi ta Bismarckov govor, ali govor ostane nam jeden najvažniših dokumentov tačasne zgodovine, dokument za teorijo ustavne in narodne razsvojitve, katera ima za očeta — prvega Nemca.
Bismarckove besede pa so tudi bile limanice, na katerih je obsedela gotova tropa avstrijskih naših Nemcev. To je d; uga stran znamenitosti govora Bismarckovega.
Da naši Nemci osobito na Češkem, Spodnjem
Avstrijskem in Štajerskem bismarckujejo, to je dognana stvar, o kateri evangelij pišejo Schonererjeve „Deutsche VVorte", povsem posvečene Bismar-ckovemu češčenju. Taka zabava avstrijskih državljanov bi se utegnila smeti dovoljevati, če se obhaja po društvih nepremišljenega in nezrelega politiko-vanja. Uzori so namreč različni in če se uzor iz tega ali onega razloga ne more prenesti v življenje, potem ravno ne Škodi. Drugo je, ako možje, ki 'majo kot zastopniki narodov še posebne državljanske dolžnosti, ako taki možje ignorujejo razmere svoje države, se vzpenjajo za protidržavnimi idejah, ako silijo državo pod tujo vlado. Bismarckov poslednji govor bil je blatobljuvnik sovraštva do Slovanov: Kdo bi torej našim slavofagom zameril, da so se Bismarckovih besedi j proti Poljakom veselili, kakor mane v puščavi Izraelci? Brez skrbi jim bi lahko privoščili tako veselje, ker proti tak--finemu platonično zvezanemu nemštvu se bode že ie ubranila Avstrija s svojimi Slovani. Ali ta pot je našim Bismarckovccm vino navdušenja takisto rnzveialo jezike, da več govorijo, kakor bi smeli še pod tako potrpežljivo vlado! Ne nezreli fantiči, ne opojeni Seliti ncrerjevi kramarji, nego „nemško-narodni klub", znaten sestavni del našega državnega /.bora, je čutil v svojih žilah tisto nepremišljeno drznost, katera je potrebna, da podložniki jedne države očitno in javno izrekajo zaupnico vna-njemu državniku ob priliki, ki tako zaupnico označuje za nezaupnico svojoj domačej vladi! V tej istini, da je „nemško-nnrodni klub" z veliko večino glasov pohvalil čestitko za kneza Bismarcka k proti -poljskerou govoril, tiči veliko ponižanje avstrijsko-uemškcga natrij otiznin, nov dokaz, da ima Avstrija tudi v svojih Nemcih drzovito „irredento", močno nemško „irredento" celo v svojem „državnem zastopa!" „Nemško-narodni klub" tedaj ni zabavni klub, katerega naj bi smeli smeje se opazovati, njegova izjava k Bismarckovcmu govoru je svarilen klic na adreso naše velepopustljive vlade!
Uprav divno pa je, kako se v tem bismar-ckovanji vede ostala levica. Saj bi bilo to vse lepo, si misli, samo da bi bilo ostalo tamo! Ako danes čitamo v monitorji „nemško-avstrijskega kluba", v „N. fr. Presse" njene komentar« k najnovejšemu nastopu Bismarckovemu, reči si moramo, da je v
njih veliko točniše povedano isto, kar hoče izreči resolucija „nemškega kluba". In to glasilo ima sedaj pogum, da se bori proti isti resoluciji! In če se sedai „nemško-avstrijski klub; hoče odločiti od „nemškega kluba'1, stori to zavoljo tega, ker je slednji isto povedal, kar osupneni „patrijotje" mislijo, ker so nemški nacijonalci le teorija neke-danje ustavoverne stranke, teorija nemške samovlade v praksi, ali ka-li? Sedaj se sramujejo in bojijo krvi od svoje krvi! Da bi le sram in bojazen izvirala od čistega avstrijskega domoljubja! Dvomimo.
Deželni zbor kranjski.
(XV. seja dne 16. januarja 18 8G.)
(Konec.)
Poslanec dr. Samec je predgovorniku prav hvaležen, da jo izjavil v svojem in v imenu druzih poslancev dolenjske strani, da bodo glasovali za nasvetovani predlog. Po preteklih 15 letih gradil se bode vender zopet kos železnice na Kranjskem. Bes je, da je ta kos namenjen Gorenjski, ki ima še nekako blagostanje, a treba je pospeševati blagostanje sploh tam, kjer ga je sploh še kaj. Govornik n«- dvomi, da bodo glasovali za predlog poslanci Ljubljanskega stolnega mesta, 'kajti čim več potov jt v stolno mesto, tembolj se isto razvija, večja korist je to za stolno mesto in vsi deželi v čast. Tudi poslanci iz onih krajev Kranjske, kjer je že železnica, bodo gotovo glasovali i za Kamniško železnico, kajti gotovo vedo najbolj ceniti velike koristi železnic, kakor tudi govornik upa, da poslanci desnice ne bodo nasprotovali nasvetom. V okraji Kamniškem bilo je prej dokaj več industrije, nego je je sedaj, ponehala je prej jako živahna obrt z železnimi izdelki, s porcelanskimi in cementnimi fabrikati, tudi sejmi imajo zdaj malo veljave itd. kar se bode po novi železnici zopet oživelo. Država pa ni dovolila za gradnjo te železnice 200.000 gld., ampak le 125.000 gld. Ker se ima porabiti 75.000 gld. za podaljšanje tiru do c. kr. tovarne za smodnik. Država je tedaj podporo nekako pristrigla, kajti ta tir bode jediuo le njej v korist. Država pa je odgovorna za varstvo življenja njenih držav-! ljanov in ako se spominja na dogodek lansko jesen,
LISTEK.
Ivan Zbog ar.
Zgodovinsk roman. (Spisal Charles Nodier,  poslovenil  J o s. Kržišnik.)
X.
(Dalje.)
To melanholično nagnenje duha, vkupno obema, udaljalo jo je javnim prostoriščem in šumnim veselicam, katerim se izročajo Benečani skozi večji del leta. Navadno jima je pohajal Čas šetajočima se po Lagunah, po tam razsejanih otokih ali po mičnih selih „Trde zemlje", stoječih ob krasnih bregeh Brente. Ali izmej vseh krajev, koder sta se rada sprehajala, ugajal jima je najbolj ozek in podolgast otok, katerega zovo Benečani L i do ali obrežje, ker v istini završuje Lagune proti strani širnega morja, ter je kakor njih mejnik. Zdi se, da je priroda dala temu kraju poseben značaj žalosti in slovesnosti, budeČe samo nežna čuvstva, rajajoče samo resnobne in sanjarske misli. Samo proti strani, koder se vidi
v Benetke, pokrivajo Lido vrtovi, mični ovočnjaki, male preproste a slikovite hiše. Če je lepo vreme, shaja se v praznike sem narod, da se opočije od napora celega tedna z igrami in selškimi plesi. Od tam razgledaš Benetke v vsem njih sijajstvi; z gondolami pokrit kanal kaže radi svoje prostrane širine podobo neizmerne reke, kopljoče vznožje doževega dvorca in stopnjice svetega Marka cerkve. Bridka misel ti stisne srce, ko uzreš nad temi veličastnimi kupljami s časom zatemnelo zidovje državne inkvizicije ter na tihem izkušaš prešteti nebrojne žrtve nepokojuega in sumnivega samosilstva, katere so požrle te jeee.
Če se obrneš proti rebri na Lidi, mika in privablja te hrastov gozdič, odevajoč ves vzvišeni del in razprostirajoč se kakor zebna zavesa nad poljano ali razdeljujoč se sem ter tja v sveže in senčne kope. Mislilo bi se na prvi pogled, da ta kraj, tako ugoden razkošju, ne prikriva drugih tajen razen tajna radovanja; a posvečen je smrtnim skrivnostim. Zdi se, kakor bi veliko število tam razsejanih grobov, oznamenanih s čudnimi ter večini šetalcev neumevniini črtami javljajo poslednje bivališče raz zemljo izginovšega naroda, ne ostavivšega
nikakih drugih spomenikov. Ta veličastna misel, katera druži ter spaja s čuvstvom o kratkosti ži-venja čuvstvo o starosti časa, nekako je neizmer-nejša in resnobnejša nego misel, rajajoča se na grobnem kameni človeka, katerega smo v živenji poznali; ali ona je samo zmota. Le korakaj še dva tri korake, in uzreš da ti razkadi to napačno mnenje belejši kamen, po novejšem načinu okrašen, velikrat še osejan z jedva usahlim cvetjem, katero je postavil nanj ljubeč soprog ali žalujoč otrok. Te neznane črke so vzete iz jezika naroda, kateremu je Bog obljubil, da nikdar ne pogine in kateri živi sredi ljudij, ločen od ljudij, ter ne smeje ni svojega prahu mešati z njimi. Židovsko pokopališče je tu. Na Benetkam nasprotnej strani drevesa nagloma redejo, trava, prašna in uvela, more se opaziti samo sem ter tja; naposled rastlinstvo povse izgine in noga se ti udira v droban, gibek, srebrolik pesek, pokrivajoč vso to stran Lida in segajoč do širnega morja. Tu se do cela premeni razgled, ali, da bolje rečem, oko, blodeče po neomejenem prostori, išče zaman onih dragih spomenikov, onih krasno zidanih stavb, onih gibičnih gondol, mikajočih ga baš s toliko laskavim in čarovitim raz no ličjem. Nijedne
ko je zletelo neko poslopje v smodnišnici v zrak, je pač nujno potrebno, da se smodnik, kakor hitro mogoče odvaža, tudi z ozirom na to, da sovražnik naši državi lai ko iz Italije v dveh dneh pride do nas in vso smodnišnico uniči. Da je mogoče hitro in varno odvažati smodnik, za to treba v prvi vrsti trdnega mostu Čez Savo pri Črnučah. Sedanji most je tak, da se s prižgano žveplenko lahko zapali.
Vzdržavanje tega mostu stoji vsako leto erar do 2900 gld., tedaj je pač umestno, da se napravi nov trden most. Dr. Samec nasvetuje sledečo resolucijo: »C. kr. vlada se naprosi, da predloži državno cesto mej Jezico in Črnučami v traso projek tovane železnice v Kamnik in naredi nov, stalen, se danjemu časa primeren most čez Savo, ki bi služil tudi železnici, eventuvalno da stopi z družbo za zgradbo Kamniške železnice vdjgovor zaradi zgradbe skupnega mostu."
Dr. P oklu kar polemizuje v daljšem govoru s poslancem Šukl jejem. V prvi vrsti trdi, da ni razmera, kako naj prinaša dežela, kako pa državni zaklad k gradnji te železnice, v nikakem pravem razmerji. Dolenjske ni deželni zbor nikakor zanemarjal, sklepal je mnogo v ist i korist, a če prizadevanje doslej še ni imelo povoljnoga vspeha, ni temu kriv deželni zbor. Kadar gre za občno koristne namene dežele, takrat ne gre se postavljati na stališče poslanca jednega okraja, na takozvano vaško stališče. (Pohvala poslancev.)
Prof. Š u k 1 j e se čudi neosnovanim opazkam predgovoi ivtka in misli, da ne gre komu na jezik polagati besed, katerih ni govoril. Trditev, da se je za Dolenjsko vse premalo storilo, je re nična. Iies, da se je dolgo govorilo o železnici, o vinarski šoli itd., kar stoji v stenogranenih zapisnikih, a dejanska resnica se s temi govori ni odpravila. On da ne stoji na omejenem stališči dolenjskega poslanca, in vsak, kdor ga je razumeti hotel, ga je lahko razumel.
Poročevalec poslanec Krsni k pravi, da ni želeti pri tako važnem vprašanji disonacij, opomniti pa je treba, da Gorenjci plačujejo tudi 3/a davkov vse dežele. Pri glasovanji se vsprejmo predlogi i odsekovi in resolucija dra. Samca jednoglasno. Mestni občini Kranj se dovoli, da pobira za 1886 i leta naklado 60 kr. od vsacega hektolitra v občini porabljenega, domačega ali tujega piva. Vsprejme pa se tudi resolucija poslanca Luckmana, da se občini nazn ni, da se njej naklada na pivo dovoljuje izjemno samo za jedno leto.
Potem se reši še več prošenj za občinske naklade in potem se seja sklene.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 9. februvarja.
Hem&ki kini* mislil je poslati adreso na Bismarcka, a pozneje se je premislil in sklenil samo resolucijo, ki se nikomur ne bode izročila, v kate-rej izreka svoje priznanje nemškemu kancelaru. Da so si naši Nemci premislili, temu je uzrok, ker se je nemški veleposlanik na Dunaji, princ Rouss, proti poslancu Chlumeckemu izrazil, da Bismarck adrese ne bode vsprejel. Chlumecki je to povedal nemškemu klubu. Nemško-avstrijski klub pa tudi ne odobrava resolucije nemškega kluba in je zaradi
tega navstalo nasprotje mej obema levičarskima kluboma.
Po vsej C^alioiji nabirajo se podpisi za adreso na \Vindthorsta, v katerej se mu izraža hvaležnost in priznanje, da se je tako odločno potegoval za Poljake v pruskem deželnem in nemškem državnem zboru. V Levovu bil je shod poljskih trgovcev in obrtnikov ter sklenil pretrgati vse zveze z nemškimi trgovci in tovarnarji, zato pa stopiti v zvezo z ogerskimi trgovci.
Levičarski listi proslavljajo govor ogcr*ke<ra ministerskega predsednika, v katerem se je nasproti srbskim poslancem nekako izjavil, da mora vsaka država imeti svoj državni jezik. Pri tej priliki obirajo ministerstva grofa Taaffeja, da neče nemščine priznavati državnim jezikom. Nekateri celo trdijo, da je Tisza, ko je govoril o državnem jeziku, mislil na cislitvanske razmere, da je hotel tako Dunajskemu ministerstvu dati nekako lekcijo. Mi mislimo, da bi za Avstrijo bilo slabo, ko bi se morala hoditi učit v Pešto državniške modrosti, kajti bas v Ogerskej je še toliko nerodnosti, kakor v malo katerej evropskej državi.
Vnniije države.
Francija, Anglija in Italija so kar vsprejele l»olg;ir*ko-tinSki dogovor. Nemčija in Avstrija sta pa izjavili željo, da se morata poprej mej sabo in z Rusijo sporazumeti. Rusija nekda zahteva mesto personalne unije popolno zjedinenjo Bolgarije in Vzhodne Rumelije. Rusi bajj ne morejo privoliti, da bi se Bolgari naredili za janičarje Turčije Nadalje se spodtika Rusija na tem, da se je pogodba sklenila v imenu kneza Aleksandra, ne pa v imenu kneza bolgarskega, kakor to zahtevajo ustavne naredbe. S tem hoče Rusija spraviti ob veljavo bolgarskega kneza, ki sklepa pogodbe v svojem lastnem imenu, ne pa kot vladar bolgarski in tako ponižuje bolgarski narod, ki je na bojišči prilival kri za zjedinenje. Ko se bode doseglo mej vclevlastini popolno sporazuinljenje, sešla se bode konferenca v Carigradu, da odobri premembe v Vzhodni Rmneliji.
Gladstona si na vso moč prizadeva, da bi C4rško odvrnil od vojne. Turčiji je objavil, da bode nova vlada ravno tako se ozirala na turške koristi, kakor se je Salisburry-jeva. Grška pa ne sluša angleških svetov in nadaljuje svoja oboroževanja. Mej velevlastmi zatran postopanja proti Grškej ne vlada popolno sporazuinljenje. Zlasti mej Rusijo in Anglijo čutiti je neko nasprotje. Ko je angleški admiral John Huy prišel v Sudo, je ruski podadmiral takoj ostavil to pristanišče. Ko ga je vprašal John Hay po uzroku tacega postopanja, odgovoril je, da je dobil povelje odjadrati. Druga ruska ladija, ki je bila zasidrana v Pireji, dobila je isti dan povelje, da odrine v Srnirno. Taki dogodki, ki kažejo nasprotje mej Rusi in Angleži, dajo Grkom pogum. — Angleški vladni listi odločno zani-kavajo vest, da bi Gladstone mislil predlagati, da se grški kralj imenuje krečanskim ali pa epirskim generalnim guvernerjem. To so izmislili le Glad-stonovi nasprotniki. — Turški generalni guverner na Kreti dobil je posebna pooblastila za slučaj ustaje ali pa ko hi Grška skušala izkrcati vojake na tem otoku.
Turčija ima nekda zbranih 500.000 vojakov. Vsi ti vojaki pa neso v Evropi, ampak mnogo jih je v Aziji. Turki se namreč boje da bi Perzi v sporazumi jenj' z Rusi ne napali Bagdada. Pa tudi v Armeniji se kaže nezadovoljnost mej prebivalstvom in Turki se že boje ustaje. Zadnje čas so več Armencev deli v zapor, ki so narod ščuvali k uporu.
Angleškimi državnimi podtajnik! so imenovani : za indijski departement Schuttlevvorth, za departement notranjih zadev Broadhurst, za departement kolonij, Osborne Morgan; Herbert Gladstone imenovan je finančnim podtajnikom v vojnem mini-sterstvu.
Vojaški attnche angleškega komisarja v Egiptu* sir Drumonda Wolfa, kapitan Stuart Wort-ley odpotuje prihodnje dn i v London. Poročal bode angleške! vladi v doseda.njih pogajanjih z Muktar pašo in o razmerah v Sud.inu, novo ministerstvo mu bode pa izročilo instrukcije za komisarja. Kapitan bode le malo časa ostal v Londonu, potem se bode naravnost vrnil v Kajiro.
Dop
181.
V CelJI 8. februvarija. [Lev. dop.] Na interpelacijo, katero je g. poslanec dr. Neckermann dne 8. pr. in. v štajerskem deželnem zboru radi raz« mer na Celjski gimnaziji stavil je talcoj cesarski namestnik odgovoril ter zavrnil nekatere neosnovane napade in kar naravnost izrekel, da m nekatere trditve g. poslanca „geradezu unriehtig*. Ker ta interpelacija prav dobro osvetljuje nemško resnico, ljubje, jej dodamo še nekaj podrobnosti j, iz katerih bode razvidno, da je tudi marsikaj ostalega, na kar ni odgovoril cesarski namestnik, „geradezu un-ricbtig", in katere bodo ob jednem pojasnile res čudne in neznosne razmere na našem zavodu — saj zdaj po tem fanioznem javnem obrekovanji slo« venskih dijakov nemamo uzroka prikrivati izgredov in prestopkov nemških dijakov.
G. poslanec trdil je v svoji interpelaciji mej drugim, „<lass den deutschen Schtiiern gegenilber nicht nur nicht dieselbe Milde vvaltet, sondern die Behandlung eine ungleichmassig strengere sei". Ta trditev že a priori ni verjetna, če pomislimo, do je večina učiteljskega zbora nemška; a dokazati se da, da spada ta trditev, če morda ne pod rubriko „denuncijacije" — o katerej je g. doktor takoj potem govoril — vsaj mej one „nazore, ki so popolnem napačni " Kako drakonično se slovenski dijaki kaznujejo, to je dovolj znano, in če primerjamo postopanje proti nemškim dijakom z onim proti slovenskim, res ne vemo, kako naj sodimo človeka, kateri se o rahlem in ljubeznivem ravnanji s slovenskimi dijaki pritožuje. Naj se nam dovoli samo nekaj fakt.
Dvn slovenska dijaka sta izključena radi afere 19 novembra; kaj pa se je zgodilo nemškemu di-juku, ki je na napitnico, namenjeno našemu vladarju, zaničljivo odgovoril „Was geht das micb an" ? — no, on je res tudi izključen, pa samo lokalno! Kako je bil oni dijak kaznovan, ki je v razredu cesarsko podobo raztrgal in raziezal? dobil je dve ali tri ur* zapora, in vender mislimo, da sta se omenjena dva bolj „in hoeht illovaller Weise* obnašala, kakor naši dijaki, ko so proti ukazu slovenski peli cesarsko pesem. A ona sta bila Nemca in ta sladka beseda jih je rešila veče kazni. — Nekateri slovenski dijaki so dobili consilium abe-uudi ali pa 10 do 16 ur zapora, radi pijančevanja — radi stvari tedaj, katere nikakor ne moremo odobravati — a nemški so v tem slučaji bili veliko manj kaznovani in v drugem takem slučaji je pa bila kazen: — dve uri zapora, v tretjem ravno takem slučaji se še ni nobena preiskava proti njim pričela, nego stvar je zaspala ! Dva nemška dijaka, katera sta imela mensuro - - mesto, da bi se „8 Homerom, Horaeijem in drugimi koristnimi stvarmi" pečala — pri katerej je bil jeden tako močno ranjen na roki, najbrž se je slučajno usekal s sekiro!
čeri ni, nobenega proda, da bi se opočilo na njem v tem širnem prostranstvi. To ni več ravna in ne-prozorna površina mirnih kanalov, katere običajno brazdi samo čolnarjevo lahno krmilo ter kateri okrašajo s svojim vedno jednakim tokom ponosne ceste, ob katerih je vsaka hiša podobna kralje vej palači. To so viharni valovi nezavisnega morja, morja, nikakor ne priznavajočega človeških zakonov in spirajočega ravnodušno bogata mesta in nerodo-vite in puste obale.
Take misli so bile zelo kočljive za boječno Toničino dušo; toda privadila se je bila polagoma tudi najmračnejših prizorov in podob, ker je vedela, da vesele Lotarja in da on samo v najbolj divjih samotah uživa s celim srcem zaupno razgovarjanje. Sovražen vsem puhlim formam, stiskajočim in ve-zočim krila ognjevitega mu duha in čuvstva, bil je v istini on sam le, kedar je bil udaljen mnogobroj-nej družbi, sam z naravo in prijateljstvom, ter so 86 mu mogle svobodno razvijati njegove burne misli, velikrat čudne, a vedno čvrste ter iskrene, včasih velike in divje, kakor navdihajoča ga pustinja. Posebno v takih slučajih se je zdelo, kakor bi bil Lotar nekaj višjega od človeka. Tedaj se je zdelo,
kakor bi bil, prost človeka ponižujočih pristojnost-nih vezij, posebno prestvarjen in kakor bi se od-dihal od teže socijalnih uredeb v kraji, kamor še niso prodrli. Opiraje se na negojeuo drevo, na tleh, na katera še ni nikoli stopila potnikova noga, spo-minal je nekako na krasoto grešivšega Adama. Mnogokrat motrila ga je Tonica tako slonečega na tem vzvišenem kraji otoka Lida, kjer se nahaja židovsko pokopališče. Kedar je stal tam ter obračal zaporedoma svoje poglede na Benetke in na morje, javljala je njegova toliko gibka, toliko oduševljena, toliko izrazij iva hzijomija, kar se je godilo v njem, s toliko natančnostjo in preciznostjo, kolikor bi bila jedva dopovedala beseda, čitalo se je v njegovih pogledih, kako njegov duh razmučen primerja te grobove, ležeče mej hrumovitim svetom in vedno jednoličnim morjem s koncem človeškega živenja, tudi morebiti postavljenim mej neprestano gibanje in neskončno brezdelje. Oko se mu je upiralo bolestno v poslednje meje obzorja proti strani zaliva, kakor bi jih izkušalo udaljiti še bolj ter dozreti tam zadi kak dokaz proti ničavosti.
Nekega dne se vrže Tonica, uverjena, kakor bi jej bil prijavil, da razmišlja take misli, proti
njemu s hribca, na katerem je sedela, ter ga prime za roko z vso svojo močjo:
Bože, Bože ? vsklikne, kazoč mu s prstom nedoločno črto, koder se je dotikal poslednji val prve megle . . . tam le je!
Lotar, menj osupnen nego ganjen, da ga je umela, pritisne si jo na prsi.
— Oe bi ne bilo Boga nikder v vsej prirodi odgovori jej, nahajal bi se v Toničinem srci.
Gospo Albertovo, svedoka vseh njiju razgovorov, zanimali so menj oni, kateri so se sukali okolo teh velikih predmetov razmišljanja, ker je verovala brez truda, z neko najivno vero, in ker ni nikedar mislila, da bi se kdo mogel dvojiti o idejah, na katere same so osnovane človeške nadeje in sreča. Nekatere okolnosti so jej obudile uiuenje, da Lotar jevo verovanje ni do cela soglasno s Tomčinim,; ali ni sanjalo se jej ni, da bi se razlikovala osnovna načela njiju verovanij, in ono rahlo nesozvučje src, kateri je hotela združiti, vznemirjalo jo je pač malo. Vedela je, da se more motiti i Lotar, naj je še toliko sovršen, toda bila je uverjena, da se tako so vršen človek, kakor je on, ne more motiti vedno.
(Dalje prih.)
da je še le po dvatedenskem poleganji toliko okreval, da je mogel zopet v šolo, nesta bila samo nič kaznovana, temveč se proti njima še preiskava radi te afere neče pričeti, baje radi njunih rediteljev. Neki nemški dijak, kateremu se je pri sprejemu odločno reklo „dio Drohung, dass beim geringsten Disciplinarvergehen Ilire Ausschliessung erfolgt, hat auch heuer ihre volle Giltigkeit", kar se mu je večkrat tekom leta ponavljalo, je že trikrat od tistega časa bd kaznovan, ker se je udeleževal po-nočnega pijančevanja in ker je proti ukazu obiska-val nemška društva, a i.ikoli ne več, kakor na osem ur zapora. Ouo pletenje je samo „ein leeres Wort". Pa pustimo to naštevanje; kar smo hoteli dokazati, smo dokazali in nečemo dalje raesariti po ške-lečih ranah nemških. Le Čudno se nam dozdevn, da pri takih razmerah g. dr. Neckermann še ni zado-dovoljen s „tolerantnim" poscopanjem nemških profesorjev in da je še interpelacijo, kar iz trte izvil. Difficile est satiram non scribere.
Na dalje je g. doktor tudi trdil, ,,die deutsche Gvmnasialjugend meiilet den Gesangsunterricht, nur um nicht Anlass zum Streit zu geheu " Da je nemško dijaštvo tako miroliubno, ni nam bilo do zdaj znano, a verjeti moramo, saj se to javno v interpelaciji trdi, dasi nam je dobro znano, da nemški dijaki svoje slovenske kolege v telovadnici z ,,win-dische TrotteP' psu jejo. A ni se čuditi temu netolerantnemu duhu, ki veje mej omenjenimi dijaki, če pomislimo, da je celo neki profesor, kateri se po svoji telesni velikosti odlikuje, v šoli v veliko zadoščenje m v posmeh nemških (lijakov trdil, da je v Mozirji ciganska kolomja! G. doktorju tudi najbrž ni znano bilo, „da ima nemška gimnazijska mla dina svoboden ustop" v nemško kazino, če ,,untcr den Augen ihrfl Lehrer", tega ne vemo. Toliko je pa gotovo, da so bili nemški dijaki radi tega kaznovani, ko se stvar ni dala več prikrivati.
Z omenjeno interpelacijo pričela se je cela serija neosnovanih napadov na slovenske dijake, ka tere prinaša „D. W., "ker jej najbrž še ni dovolj, da so štiri slov dijaki primorani našo gimnazijo zapustiti „wegen ungleichmassiger Mdde" in se še vedno boji slovenskih paralelk, ker je pri nas večina dijakov slovenskih. Že dvakrat je prinesla vest, da je mej slovenskimi dijaki društvo s „panslavističnimi tendencami'', kar je zopet velika laž,,des ehrlichen deutschen Micbels." Sploh ni treba našemu dijaštvu pouka o lojalnosti ; ta pouk naj se daje onim dijakom, ki odgovarjajo na napitnice na avstrijskega cesarja z „Was geht das mich an,u onim, ki trgajo cesarske podobe in kateri svoj patrijotizem dokazujejo z „Wacbt am Rheitr' in ljubijo „das deutsche Lied" čez vse.
Preiskavati uzroke teh čudnih razmer na nagem zavodu ni naša naloga; samo to bi vender radi vedeli, ali se iz pedagogičnih uzrokov preiskave proti nemškim dijakom pobijajo, kateri so peli na ulici nemško pesen, ali se baš iz istih uzrokov neče nič slišati o nekaterih nemškodijaških knajpah v najetih sobah in trajajočih pozno v noč in o oni meusuri, pri kateri je bil jeden celo močno ranjen.
Zastonj si trudimo tolmačiti tolerantno postopanje proti nemškim dijakom navzlic strogemu proti slovenskim. Ali se morda nekateri gospodje boje zamere pri Celjskej gospodi? — tega ne znamo, a to vemo, da se bode število dijakov našega zavoda znižalo in znižavalo, dokler bodo take razmere, kar seveda moramo le obžalovati.
Ii« 14it m ii i ku 7. februvarja. [Izviren dop.] Kakor druga leta, priredila je tudi letos tukajšnja Čitalnica v svojih prostorih običajno Vodnikovo slavnost. Nadejali smo se, da bodemo ta večer videli zbrano mnogobrojno občinstvo, in naša nadeja je bila popolnem utemeljena, saj so bili prostori s tolikim ukusom okrašeni, za točno postrežbo po prizadevanji nekaterih gg. odbornikov boljše nego li sicer poskrbljeno, program tako izbirčno in dobro sestavljen, in — kar je prvo — priložnost tako lepa. A neprijetno nas je dirnilo, o začetku sporeda pred sabo ugledavše dokaj premajhno družbo, so-sebno kar zadeva krasni spol, od katerega je itak odvisna živahnost vsake veselice s plesom. Ta ne-dostatek od te strani pa je tem boljše odvagal izborni zvršetek programa.
Godba pod vodstvom g. Fileca svirala je oba komada vrlo precizno, posebno Millockerjev „Traum-walzer" je občinstvu izredno ugodil. Ipavčev zbor „Ilirija oživljena" in Hajdrihov četverospev „Lahko noč" peli so naši „Liruši" prav dobro in g. H. je s svojo fantazijo na citrah poslušalce kar očaral ter
tudi žel neomejeno pohvalo G. B. 8 svojo deklamacijo »V pepelničnej noči napravil nam je lep užitek, in želeli bi, da bi se nam še večkrat podalo kaj takega, saj lepa pesen dobro prednašana nikdar ne j izgreši svojega namena.
Kar se nazadnje tiče igre „Visoki C," poka-i zali so nam vrli naši igralci iz nova svojo požrt-i vovalnost in spretnost svojo. Igralo se je tako ! dobro, da ne vemo, prav, koga bi najbolj pohvalili, i A največje priznanje gre vender neutrudljivima na-| širna igralkama, gospe Ariglerjevej in Petričevej, ki i sta presezali druga drugo. Profesor kontrapunkta, i g. Slabajna, bil je dovršen, gosp. Binter bil je iz-| vrsten ljubimec in g. Štele je Štefana Vojnika igral ! na občno veselje.
Opuščajoč natančneje preiskovanje o povodu slabega obiska, omenjamo še, da je bila zabava vkljub temu v ožjej družbi izvrstna in da se je vkljub malemu številu plesalk plesalo do Štirih zjutraj.
Iz I»1re 6. februarja. [Izviren dopis.] Proti koncu pretečenega meseca kopal je kmet, Mida Pi-letie, iz sv. Petra (S. Pietro in Selva) poleg Pazina, na svoji njivi kamenje. Kar nenadoma zadene
I na kamneno ploščo. Počne prst razkopavati in na dvoje grebsti, in evo, lepa plošča z latinskim napi-
! som. Omenjena plošča je kake 150 cm. dolga, lepo in umetno sklesana in četirivoglata slična pravokot-niku. Na vrhu je sklesan trikot,  v sredi je vzbo-
i čena glava s prav dolgimi brkami. V obeh kotih zgoraj nad trikotom so lične rožice udolbene. Poleg strani udolhena sta dva stebra s korinskim kapite-lom. Sredino plošče diči latinsk napis, ki ga niti jaz niti ostali neso mogli pri najboljši volji čitati. Po dolgem naporu spravil sem ove besede skupaj: „Arkon (grob) . . . Kalio an .... civis Romans s. Za tem sledijo črke Po s v i T . . V . Fi-ri F. (eeit) dalje ni mogoče razločiti. Našel je pa omenjeni posestnik še tri grobe, drugega za drugim, skoro paralelno s prvim grobom. Vsak je pokrit s ploščo, lepo obtesano z zobiči in robi. Vender napisa ni na nobeni najti. Jedna plošča ima pač v sredi prav umeten venec, a napisa nič. Mrliče našel je še dobro ohranjene. Velika glava s še do brim zobovjem vzbudila je občno pozornost in čudenje, kajti še celo kožo baje videti ste mogli na njej. Kosti so prav krepke. V jednem grobu bila je ženska, ali vsaj jednako sodijo zvedenci. Grobovi
j so plitv:, kakih 30 cm. visoki, s škrilji narejeni, da so slični rakvi, pokriti so pa, kakor že omenjeno s
i ploščo. Nad podkrovom je prst nad 150 cm. debela. Važno je še omeniti, da so grobi obrnjeni vsi proti vzhodu. Ko se je bilo to našlo, naznanili su bili koj v Poreč in Trst, ter došla je te dni komisija, da se osvedoči o tem. Dotični gospodje vzeli so kopije napisov, zmerili so posamezne grobe, ter so sklenili, še dalje kopati, možno je, da se še kaj najde. Odnesli bodo pa večjo ploščo v Trst v muzej. Zanimivo bi bilo pač vedeti, kdo so bili tu pokopani ljudje. J. P .... r.
Domače stvari.
— (Puljski Slovenci,) ki se zbirajo ob sobotah v prijateljsko družbo, so do sedaj za „Narodni do m " nabrali 10 0 g o 1 d., katere so te dni poslali blagajniku g. dr. Staretu. Slava jim!
— ( „S 1 o v a n a" ) razposlana je tretja letošnja številka. Poleg odbranega gradiva v vezanej in ne-vezanej besedi odlikuje se ta številka še posebno s krasnimi slikami: Jan Lego, Dimitrij Aleksandrovič Slavjanskij Agrenjev in njegov pevski zbor in Mlada vrtnarica. Poslednja slika je delo našega domačega umetnika Ivana Šubica. — „Slovan" je tako lep list, da se more smelo vzporejati z ilustrovanimi listi drugih narodov in zato prav toplo priporočamo, naj ga naše občinstvo podpira z mnogoštevilnim naročanjem.
— (Mestni zastop Lju bij anski) namerava v „Zvezdi", nasproti Radeckega spomeniku postaviti vremensko sobo (Wetterhauschen, VVetersiiule), kakeršne so že po drugih mestih n. pr. v Gradci, Zagrebu. Ta namen je vse hvale vreden, želeti bi le bilo, da bi mu občinstvo odzivalo z mnogobroj-nimi prostovoljnimi doneski. Po drugih mestih je občinstvo v rečeni namen toliko darovalo, da so se vsi stroški pokrili.
— (Kranjska stavbena družba) bode letos, kakor čujemo, na „Vrtači" zidala dve novi hiši, v katerih bodo stanovanja po 250—300 gold. Sedaj umejemo, zakaj so nemški poslanci tako na-
vdušeno poudarjali nujo, da se mimo "Igrišča" od-pro nove ulice do Tržaške ceste.
— (Konec poštnih uradnikov.) Poštna uprava je ukrenila, da se odslej ne rabijo več naslovi „poštui uradnik", telegrafski uradnik, ampak da bode za poštne in telegrafske uradnike v bodoče o tir i j al: io veljaven le naslov: C. kr. prometni uradnik.
— (Načelnik društvu kranjskih in-ženerjev,) g. Bluthgen, bode jutri zvečer ob 8. uri v klubovih prostorih pri „Malici" predaval o zgradbi novega kolodvora v Stuttgartu.
— (Zlata poroka) je bila v Idriji v nedeljo 7. dan t. m. mej zakonskima Andrejem Likarjem, c. kr. tesarjem v pokoji in njegovo ženo Heleno. Oba jubilanta sta še čvrsta in zdrava.
— (V Vele nji) bile so v 6. dan t. m. občinske volitve. Zmagali so narodnjaki, a iz usmiljenja izvolili so tudi tržane Janeza Raka, Josipa Wirta in Gašperja Skazo, ki so vsi polni nemškega duha. Morda jih slovenska spravljivost vender poboljša. (Pač velik optimizem. Uredn.)
— ( A k a d e in i č n a p o d d r u ž n i c a družbe sv. Cirila in Metoda) ima I. redni občni zbor v sredo dne 10. svečana ob 8. uri zvečer v gostilni „zum vilden Mann". Spored: L Poročilo začasnega odbora. II. Volitev predsednika. III. Volitev odbornikov. V. Slučajnosti.   Gosti dobro došli!
— (Včerajšnji mesečni somenj) je bil dobro obiskan in tudi kupčija razvila se je živahno, akoravno ni bilo posebno veliko tujih kupcev. Živine postavilo se je na somenj 1050 glav, in sicer: 295 konj, 501 vol, 210 krav in 44 telet. Cena goveji živini se je zdatno ponižala, pa tudi konji se neso drago prodajali.
— (Trgovina z otrovi.) Ministerstvi no-j tranjih reči in trgovine izdali sta 2. dne januvarja j 1886 sledeči ukaz: § 1. dne 31. januvarja 1886 i pride v zalogi Dunajske c. kr. dvorne in državne j tiskarne na svetlo po stanu, kakor je bil 31. dne j oktobra 1885 imenik vseh obrtnikov, kateri j imajo po obrtnem redu pravico v kraljevinah in de-i žel ah, zastopanih v državnem zboru, prodajati ! otrove (strupe). Tako se bode v isti zalogi dne ! 31. decembra 1886, in vsacega sledečega leta izdal I imenik vseh obrtnikov, kateri imajo po obrtnem i redu pravico prodajati otrove, po stanu, kakor je
bilo dne 31. oktobra dotičnega leta. Vsi obrtniki, kateri imajo po obrtnem redu pravico prodajati ! otrove, dolžni so omisliti si v letu 1886 najdalje ; do 15. dne februvarja, a v sledečih lotih najdalje do 15. dne januvarja po jeden tiska n p r i-nesek dotičnega imenika ter hraniti ga, dokler ne pride drug imenik na dan. §. 2. Obrtniki, kateri imajo po obrtnem redu pravico do prodajanja otrovov, smeje kaj otrovov izročati samo onim so ob rt ni kom svoje vrste, ki stoje v vsakokratnem poslednjem imeniku obrtnikov imajočih pravico do prodaje otrovov (§ 1), ali kateri izkazati morejo, da so mej tem prejeli pravico trgovati z otrovi. (Alin. 2. se tiče znanstvenih zavodov in javnih uči-lišč.) § 3. Prestopki tega ukaza kaznijo se po kazenskih določilih §-a 17 v ministerijalnem ukazu od 21. aprila 1876 (drž. zak. št. 60), o trgovanji z otrovi, otrovnimi lekarijaini in zdravju nevarnimi kemijskimi pripravki ali zdelki. — Ta ukaz je prišel v moč 31. dne januvarja meseca t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 9. februvarja. Opozicija po Schar-schmidu izročila načrt zakona, ki namerava, da se uvede nemški državni jezik s koncesijami za posamične narodnosti.
Moskva 9. febr. Ivan Sergejevič Aksa-kov uinrl.
London 9. februvarja. Po končani soci-jalistični demonstraciji delavcev drlo je na tisoče ljudij od Trafalgar-square proti Hvdcparku, ki so pobili okna vseh tamošnjih hiš in magaci-nov, razdrobili zasobne vozove, okrali pešce in prodajalnice, iz katerih so odnesli neizmerno veliko blaga. Še le, ko se je policija podkrepila, naredil se je mir in mnogo osob delo v zapor.
G-radec 8. februarja. Naučni minister Grautsch se v malo dneh pričakuje v Maribor. Kakor se govori, se hoče minister osobno prepričati, je li novo gimnazijsko poslopje v Mariboru potrebno. Iz Maribora pojde baje tudi v Celje zaradi odnošajev na tamošnji gimnaziji.
Rim 8. februarja. Kitajski cesar je prosil papeža, da bi se ustanovil zastop Vatikana v Pekingu ter dovolil zastopnik Kitaja v Rimu. Odlok papežev še ni znan.
Milan 8. febr. Slavni zgodovinar senator Nikomed Bianchi je v Turinu umrl.
Razne vesti.
* (Izselitev v Ameriko 1 88 5. leta.) Po poročilu statistične osrednje komisije Dunajske izselilo se je lansko leto v Ameriko 10.411 Avstrijcev, mej temi 2684 otrok še ne 15 let starih. Število izseljencev se nekaj let sem vedno zmanjšuje, ker ljudstvo uvideva, da se v obljubljeni deželi ne cedi mleko in med, ter da brfz dela, truda in srečo tudi v Ameriki ni možno obogateti.
* (Kako se more obogateti.)   L. 1869 bila sta v nekem Londonskem klubu lord S. in gledališki igralec Hastings pri obedu. Mej drugim sta začela govoriti tudi o ječah in o osamljenem zaporu. Hastings je menil, da tak zapor ne more biti nič posebno groznega, nič neznosnega.   Lord S. je ugovarjal in po angleškem običaji razvila se je naj-Čudnejša stava, kar se jih je še kdaj sklenilo. Lord S. zagotovil  je  Hastingsu z   notarskim pismom 10.000 funtov šterlingov, ako vztraja 10 let v temni, popolnem osamljeni sobi. Lord S. priredil je takoj I tako sobo na svojem gradu blizu Londona. Soba bila je 16 čevljev dolga, 10 čevljev široka, a brez Okna, V to sobo nastavil je igralca, kateremu je bila na razpolaganje luč, knjige, papir, peresa, črnilo in ! je dobival vsak dan krepko kosilo, katero je vsak dan nevidna roka potisnila skozi malo oknice. Poleg teh 1 ugodnostij pa ni imel nobene druge. Nikdar ni videl človeka, niti s kom govoril. In Hastnigs prebil j je vseh deset let in stavo dobil.   Sedaj   potuje po i svetu. A dasi še ni 40 let, je podoben 70 letnemu starčku, obraz je   mrtvaške barve, hoja negotova, oči mrkle, tako da se ne more misliti,  da bi imel še mnogo veselja na svetu. Hastings, ki biva sedaj
v Berolinu, je to svojo zgodbo nekemu časnikarju sam pripovedoval.
P o 8 I fi n o.
Malo mineralnih vodil se jo tako razširilo in se rabi s takim vnptdiom, kakor pred desetimi leti iznajdena FKA.N JOSIPOVA GRENČ1CA. Na devetih razstavah bila je odlikovana L najvišjimi odlikovanji za mineralne vode, s sedmimi zlatimi iti kolajnami za zasluge, v medicinskem svetu je ta shivnoznana grenčiea jako priljubljena zaradi dobro-dejnega, gotovega It) milega upliva. Zaradi izrednega upliva je to priljubljeno, naravno mećiio v vsaki vaai znano pod imenom FRAN JOSIPOVA GRENČ1CA ter se povsod lahko kupi.
Poslano.
Vsakdo moro biti zdrav In doseči visoko starost, ako skrbi za svojo telo. Največ bolesti] izvira iz krvi, tedaj je dolžnost slednjega oa to obračati nafveco pozornost. Naš m preiskovanjem in dolgoletnim skušnjam se je posrećilo izumiti taka sredstva, kate* a hitro in brez slih nasledkov čistijo kri, krepe njen pravi tok. Naša zdravilna metoda ji priznana in Je že bila večkrat odlikovana z redi in /.Intimi kolajnami. Ozdravljamo z vspehom bolezni, ki izviruju Iz aprlileiie kryl (brez ilVeff* Hrebr«), žnlONtiie ni.ttleUke »Uriviiili iiiivml. nadalje slabotno wtiui Je, kožu«' bolezni, še tnlto zastarane rame, gi-JaCe, izpadanj e Iun. friganje m revinsitizeiu* ?ie i«D>ke bolesni. Trakuijo o ■ntnnmno po posebne) metodi, celo pri otrooib v malo ur;, h HLilove ozdravimo na racij on;»1 ni način z našimi po novejših un-todah napravljenimi pasovi za Ulove, sicer počasi ali gotovo. 1'roiiino pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni 8 poštno znamko za odgovor. (70y—10)
Privatnu klinika „Freisa." v Soinogradu (Avstrija).
H>-u.nst5slsa, borza
dne 9 februvarja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo )
Papirna renta.......... *4 gld. 45 kr.
Srebrna renta.......... h4 . 75
Zlata renta........... 113 . — „
5* 0 marčna renta.   ........ 1<'0 , 90 ,
Akcije narodne banke....... 86ti , — ,
Kreditne akcije........■ 2Ht» f>0
London   ....                   .   .   . 120 „ 35
Srebro.......                               ... — - — «
Napol                             .   . 10 , 0-2 </, .
C. kr. cekini ...... 6 , 'J4 „
Nemško marke                . t;l » 90
4°/, državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 12^ , — ,,
Državne srečke iz 1. 1864          100 Kld. 171 , 20 ,
Ogrska zlata renta 4°/„ 101 . 66 ,
„    papirna renta 5°/0                       . y3 , 70 „
S"1/,, štajerske zemljišč, odvez, oblig. 1M „ ,
Dunava reg. srečke 5J/(,            100 gld. 11K , 70 ,
Zemlj. obč. avstr. 4,/i°/0 alati zase. listi Utf p 75
Prior, oblig. E izabetine zapad, železnice 116 „ 20
Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele/.nice 108 , —
Kreditne srečke    ....       100 gld. 177 . 50 ,
Rudollove srečke.....10   , 19 , fO
Akcije anglo-avstr. banke         120   „ 114 .10 „
Tramroway-dru5t. velj. 170 gld. a. v. . 200 . 2'» ,
Zahvala.
spisi
Za mnogo dokazov milega sočutja o bolezni in smrti našega ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
IVANA JUSTINA,
črkostavca,
tor za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, posebno slav. društvu „Slavcu" in slav. šišenski čitalnici za ginljivi nagrobnici, daljo njegovim kolegom tiskarjem deputaciji Mohorjeve tiskarne iz Celovca, pokloniteljem in nositeljem krasnih vencev, kakor tudi vsem onim, ki so na jeden ali drugi način pripomogli k temu veličastnemu sprevodu, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani 9. februvarja 18S6.
(85) Žalujoči ostali.
Poslano.
(8—6)
GLAVNO SKLADIŠTE
■*o Ktiižani ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Komun.
2. zvezek: I Jurij Kozjak, slovenski januar. Povest iz
15. stolei|a domače zgodovnie. H- Spomini na (leda. Pravljice in povesti iz ll(»*felit%6Jta naroda. — III Jesensko nor mej slovenskimi
rnlliarji. t'rri.-e i/, življenja našega naroda, — V. Spomini starega Slovenca ali «rtiče iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Pomen. I'ovest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest la časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrltan Snm'.ova ženite v. Humoristiena povest iz mTodnejja življenja. — V. bolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlnv.ska sodba v Višnji Oori. Lepa povest iz staro zgodov ne.
4. zvezek: I. Tihotapec.   Povest i/,  domscegi življenja
kranjskih Slovencev. —II Urad Hojinje. Povest za slovensko ljudstvo — 111. Kloštcrski /olnii. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. I>ya brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. NemSki vulpet. Povest. — III. Sin kmelskega cesarja. Povest iz H>. stoletja. — IV. Lipe. I'oveni. — V. Tipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. I'ovest.
Zvezek po HO kr„ elegantno vezan po 1 tclfl. Pri vnanjih naročilih   velja pošt-
nina za posamični nevezani zvezek h kr.,
za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako
si naroee.sk upno najmanj 10 izvodov.
Prod avaj o so v
na Kongresnom trgu, Gledališka stolba.
Od l£iiež|cg» Nolioiil>iiE*^-W»I«lciil»iir-
ftkegu gozdnega, urada v Sik /uiUu. pošta Stari tro; pri Unkeku (Kranjsko), vsprejme se kot
gozdni paznik
( JE^or s*« (.tuls o 11
za vnanjo službo (letna plača 240 gld., prosto stanovanje, 20 Itint. ali 6 sežnjev suhih drv) mlad korenjak, kateri je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen. Isti mora biti zdrav, marljiv v službi in poštenega značaja. — Prošnje do lO. marea na zgorenji gozdni urad. (81—1)
........-.-------nnKIsHJe Iu2na
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuća piće,
i kas izkušan iiek proti trajnom kalijo nlućevine I leludoa bolottl grkljan« i proti meh; rnim kataru,
111 NK K MAT TONU A
Karlovi vari i V/idn.
4 4 4 4 4 < 4 4
4
Kri čistilne iailp «
so 8o vselej sij;ijno osvedoeilo pri zhIihhii: ji *i l<>-ve<«kegn telesu. »Ijiv bolu, ltuvnlu krvi, ol rpnei'iii ikIiIi. tikiix<>iieiu ž.e^oilcl, ]»•»• ■nun jliiiiiju Mlusli flo jed j. jetrnih in obi-Mtutb l>ol- dhi in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje, lekarna sama, velja jedna škiitlja samo 21 kr.; jeden gavoj s tj škatlisuiii 1 gld. 5 kr, — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne ras-pošilja. — Prodaja (660—l.r>)
„LEKARNA TRNKOCZT4 [
^ 9C zraven rotovža v Ljubljani, f
4| bdi Ras p o 11.1 j a se v s ji k dan po pošti. B£š2 &
Tujci t
8. februvarja i'ri Ml n u : Frledman t Dunaja. —
— Millner z Dunaja.
Vri   fimli ft  Lupini z Dunaja. —
— Malliier z Bleda! — Traub t Dunaja
Pri  e.«'.Hj   ji uvHlri|HUem : Druskovie iz Pulja.
Cocuchi iz Trsta. Podjed % Gorice.
MeteorologiČno poročilo.
1.
„ tra*»<
Dan 1	Čas opa-zavanja	Stanje barometra v mm.	Tempe rat ura	,VU".    Neb | trovl		Mo- 1 krina v nun.
ti	7. zjutraj 2. pop. '.». zvečer	75P22im. 7fj;i 0« miu. 754*90 mm.	—3-8" C —1*9 0 —5 8" C	Sl. 8vz. »1. sv/.. sl. as z.	old. jas. jat*.	1 0 00 umi.
Srednja temperatura — 3*6(, za 3'2° pod norinalom.
Cujte in čudite se!
12.500 kosov
	
	1 1 Ij
cio. =-» i^a ^imm^c)
popolnem zadosti velika tudi za največjo damo, v \seh modnih barvah, rujavlh, sivih, črnih, rudeoih, modrih, belih, škotskih in turških itd., pruda ho po
goldinar £ golil in tiv
komad proti poštnemu povzetju, da se Izpraznijo prostori.
_Exportlums „^111- ^^v^^tt-isi*-*, Wien,
0*b«rđL6Toliaa.g', 3^arie-n.ersLsse 31- (37—4)
FRAN
JOSIPova GREN-ČICA.
„prijeten in priročen lek za BČišČenje."
Prof. VALENTA, Ljubljana.
.,ne Prof. ji	prouzroča l.BAMl		nobenih IE11GE		težav." R9 Dunaj.
„,je uspešneje, Prof. LEI1		kakor dr )ESI)0		i f °*e m	gi-encice." Dunaj.
Zahlevaj se vedno izrecno: „FRjO-JOSIPOVA GRENČlOA". Zaloge povsod. "^8B8I   (82— i,    Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
Od visoke vlade
išved skega
A
Njeg. Veličanstva
privilegirani
m
£ '   t. i — •■
ir. ?r. Lengiel-ov
Ze »aiii brezov aok, kateri teee i/ breze, ako so navita njeno deblo, je oil pamtiveka anan kot najizvratnelse lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja priprav i ki-uiir-nim potom kot balzam, zadobi ",>;i čudovit učinek.
Ako »e namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, lilijo ho le ilru^i <l»o neziiHtiie luskine o<l polti, tki poHtnuc vm1c«1 i <■ ,»i eisto b«ln in trilu.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pudeluje beloto, nežnost in e\rstobt; odstrani kaj naglo pege, Žoltavost, Ogerce, nt*Btip nidc.ru>, zajedeo in drug..; noBnažnošti na polti. Cena vrču Z navodom vred 1 gld. 50 kr.
Zaloga v LJubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Jl, lekarnarji; glavna zaloga
(5W—2;
na JDunaji pri W. H^nn-u.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan železni kar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"