Let© VI*. Siev. 77« Cefife, torek 8. Julija 1924. Fostnlna pludana vgotonini. Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. OglHSi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglaSanju popust. g»oi8e»mesEroa fcitivilk:** i Din. Iztiaja vsak torels, četrie& fin sofcoto* RZrecänisävo: Strossmayerjeva ul. Št. 1, pritličje. Teles. 65, UpfavnlSlvo: Strossmayerjeva u. §t. I, pritličje. Teles. 65, Račun pri poätnem ček. uradu 5t. 10.666. Sokolski dan v Rogatcu. Rogatee jo i.rg srodi prijaznih, ze- lenih holmov, blagoskwljonih z vinsko trto tik ob Sotli in Iirvatski meji. Nek- da j je bila Solla, kakor jc tn noznatna, me.ja meet nanii in banovino Hrvatsko, meja je bila meel Av.stri.jo in Madžar- sko. Rogatec jo bil sedož avstrijskih državnih uradov in kcnčna postaja že- leznieo Grobelno—Rogatee. Kot v po- smah naravi in resnic> je v tern malem trgu pod gospodarskim uplivoin de- želnega slajerskega kepališča Rogasko Slatine in di'zavnih avstrijskih uradov ler aoY? vzraslo ono tipično narodno nezavedno J.iudsivo, ki ga, je komandi- ral neinski ueilelj, ncmški državni uiaduik in njcgovi zvesti pomoeniki: nemskutarski trgovri, gostilničarji in obrtniki. Rogatoc je neki'aj za časa Av- strije slovel daleo po vseJi nem skill de- želuh kot moc'na, nezlomljiva nemska trdnjavica, ki ni obvlaciovala, nasla- iijajoc se na sosedno Rogasko Slatino, .sarno ožjega slovon.vkega okoliisa, ki. jo širila svoj nemski upliv in tiato svojo tako smešno nemsko lažikulturo tudi tja preko .Solle v dozelo zaostalosti — na Hrvatsko, kakor so jo splošno ozna- eevali li noniski kultnrniki in pionirji, ki so gospodarili lu ob meji Hrvatsko in Sloven.sko Stajei'ske v imenu one vseodrešujoče nemJke idejo, ki je pre- predala z nomškim kapitalom in nem- škirai šolarni in nemskim jezikom na- silno in spretno naso slovonske kraje. Fonomcevalno dolo ya.strupljanja slo- venskega Ijndstva jo v Rogatcu uspelo tako daleč. da so no.inški oholeži in na- silniki v državni avstrijski službi že lahko sli tako daloe, da so piepovedo- vali svobodno izra*anjo v slovenskem jeziku in uasilno meiali ljudi na cesto, ki so se drznili govoriti slovensko. Slo- vensko ime in slovenski jezik je v tern nasilnetn ozracju izumiral ali pa se plahobojece skrival. Kdor je poznal to preteklo nom- sko slavo tega zapeljanega kraja nek- daj, ta jo olxMitil v node!jo G. julija svo- je veliko zadožconjo, ko so vkorakalc v ta Rogatec; naše ponosne sokolske vr- ste v bratskom objemu in sodolovanju naso vojsko, ki jo sla skupno s Sokol- Ntvom oznanjat Kogatcu novo zivljenje v svobodni jugoslovenski državi, ki ima še danes sicer potrpljenje z ne- vedniini in nokdaj zapeljanimi, ki pa jasno in odlocino ob dvanajsti mi tudi Rogatcu in toj zaspani dolini kaže pra- vo pot samo ono resnice, ki je la, da no Celjsko pismo. Drag i! t«eljsko življonjo? Tožko je pisati! Zakaj Tnnogo imarno prvakov, debelih in suhih zaslnžniii mož; brž zasluti .sebo in zamera jo tu. Pa to še ni naj- Jiujsb! Ampak uaše dame in damice vseh varijant . . . To jo sršenovo gne- zdo! Da samo pokukaä vanj. že jo zlorn- ljena pahca nad tabo in sreo ledeni, ko ti na ponižen poklon h- prezirljivo migne z očmi . . . Prav imaš! Lepo, prelepo je Celjo in vodno znova me opaja v teh lepih dneh, ko razliva soiree vso svoje boga- stvo nanj. — Zjutraj in v prvih dopoldanskiK uraii valovi življenje na trgu. Stare mamke, mlado ženko in dekleta, vse ba- ranta, toži o draginji, jadikuje, kupu- je in — opravlja. Hoces vedoti, kje je vceraj-pil Gol in kjo in katoro ljubil jp Anza? Kje Ti- ne popivn, kje cesto vidi se Tona? Ho- dim po lrgn,_glodam in. strižem. Str- njone glave, šiljaste brade migljajo, odvažni, a la ;»hvala Eogu, da jaz nl- sotu takt — ¦ obrazi. homo ne.skoucno dolgo voo gledali prc- o^lanitov Jivstrijskega potvorjenega mi.sljonja, da no bo/no tvpeli vor. daljo ljudi. ki store vse, da «labijo uglcd dr- 7/A /c in našoga narodnega jezika. Gas je zo, da so končno napravi red in ob- rauuiv z ]j\idmi, ki se danes nočejo zna- ti. kjo so in kaj so, ki v svoji omejeni drznosti so danes racunajo, da pride ali rositov iz Gradca ali pa iz nesreč- no.ua Radieovega pnšalika. Za sokolski dan se jo Rogatec odel v slovensko in drzavne zastave, bilo jih jo inuogo, odkritosivnib in boječe pro- računanib, mnogo his pa je tudi ka- zalo svojo iopo, jnrtvo lice in nani glas- no govorilo, da hi pač praznično oži- vele te biše. če bi v Rogatec vkorakala avstL-ijska vojska ali pa zastopniki Schulvoroina in Südmarke, ki so nek- da j na toll Uoh sojati svoje zločinsko dolo nad slovonskimi sužnji in lilapri ] nojnško inisli. inionorn doniacc-ga Sokola jo po- zdravil na trgu došle sokolske in voja- škc sokolske ceto staj-osla brat dr. Bra- boc v prisv.*:nih, iskiv-riio slovanskih bo- seilah. Za njim je pozdravil Sokolstvo v imenu obč. sveta ;? nadučitolj Čen- čio, izražajoč vročo željo, da prinese Sokol s svojim drlom za narod in do- niovino tudi Rogaški doiini solnee spo- znanja, resnico in ljubozni za lnaterni jezik in za našo veliko državo. V ime- nu Coljsko Sokolsko žvvpe. ki je prire- dila ta zlot, jo novoril njon slarosta brat dr. Gvidon Sorno'\ Zabvalil se je za pozdrav doniaceinii Sokolu In zastop- iiiku občin&kega svf.'la for je v prepri- eevalnih bcsodah zacrtal pomen sokol- skega dola za narod in državo. Xa Iopo priprnvljonein lcJovadiš- cu so so po.])oldan ol) spremljevanju vojaško gotllx» izvajalc proste vajo in vaje na orodju, zlasti jo ugajal nastop ženskega narašcaja in Sokolic ter vzor- ne sokolsko vrsto in vojaslva. Burno- živahno aklamauje so pozdravljalo na- še sokolsko delavco in naso junaške so- kolsko vojniko. Uil jo lep dan, bil je praznik so- kolski in jiigosl oven ski državni za Ro- gaško dolino. Naj In bil v zadoščenje onim maloštevilnim idealnim narod- nim dolavooin, ki ovjojo ledino v tem kotu in soiojo semo rosnice in narodne zavosti, iz koje ho vzraso! nov rod in vstalo novo življonjo Rogatcu, ki se ga bo blagodejno občutilo tndi onstran ono mojno Sotlo, ki jo bila žal v no- doljo zastražena s kordonom žendar- niorije. - -- Kaj no povosto, gospa kancli- si.ova, ona da jo tnka? Johtona, jebto- na, ja, ja, ali nisom vedno pravila?« — »Ob, pa jaz, ali so no spomnito, koliko- kral sem vani povedala. ua no bo do- brega kon^a! Glejte, glejto! Pa kako sc nosi candra! Pa po relem obrazu jo namazanali — 'Me smo pa, hvala Bo- gu, drugaone, kaj no. gospa soseda, mo pa snio poštono moscanko!« Tn v korn zadoni: .-Ja me, ja me pa smo poštene, po.št.one intsoank'e!« — Vidis tain gospo Rogljo? Velika in .sulia >i\ konioast nos na lovo nagnjen, okrašon z bradaviro c ti'oini kocinami. Glas vrošcieč. Ž.ivaKno razpravlja z ro- kg.mi z gospo T'iskopoio, m.njhno zava- ljeno, po potu smrdoco dobeluško z za- vibaniin nosom in svinjskimi ooesci. Ima. oukrast, nia/iljon glas. Da Ti po- darn odlomok ra/.govora! Rc-klja: Glejte, taki so! Piškopcja: Tn lnmpajo, vodno po- pivajo! Reglja: T'a v corkov no Hodijo! Piskoppja: Ua, v corkev! Z dekleti so gonijo! Reglja: Cole noOi! Piskopoja: Vi\ s kakSnimi can- FANTAZIJA m\. KOROŠCA. Dr. Ivorosoc, ki jo prispol v soboto v Beo- grad in dal ztinljoradniskim »Novo- stini < izjavo, da vlada v Sloveniji iz- joüino stanjo. >; Prcpovcdano nam je govoriti in pisati o vladi in ministrili, vsled cesar moraino uporabljati tajno akcrjo V Sloveniji so terorizira ljud- stvo in so podpirajo protizakonito ob- orožone organizacije« itd. Novinarjem je dr. Korošee vedel povedati, da bi volitvo vsekakor prinoslo mešoansko vojno. ]/.gleda, da bi opozicija sedaj silno rada i)roprecila volitvo, ki bi za- njo no bilo ugodne. KONFKiRENCA MALE ANTAN- T10, ki so pviOno 9. t. m. v Pragi, bo naj- Aažnojša, kar jib je doslei imola Mala antanta, kor so bo na njoj dolooilo Curiška borza « pon 7 juiija. Zagreb; 6*65 koncnoveljavno stalisoo Male antante do sovjotsko Rusijo. Govori so, da so bo sestal sovjotski zastopnik Litvinov, ki pride ua oddih v Marijansko Lazne, z dr. Bonežem in dr. ISincioem. Ta vest je vzbudila spiosno pozornost. ANGi.ESKO STAL1ŠČK (JLKDK LÜNUONSKE KONFERENGE, ki ga je Francija smatrala poprej kot dnev- ni i.ed londonsko konforonce. kar je povzrorilo nosoglasje mod Londonom m Parizoin, jo ;:edaj potom tozadevnih! londonskih izjav vse nesporazumljenje odstranilo. Dnevni rod konference, ki ga jo objavila angltska vlada, se sma- tra samo kot prodlog, ki nobene drža- vo r.o vezo. CENJ. NABOČNIKtJ s tem zad- ujic, opozarjamo, da poravnajo zaosta- lo naroonino in poieg tega vsaj še zne- selc za juli'h ker hodemo drugače list 10. t. m. viiakeniu hrezpogojno ustavHi. UPRAVA. V NüTRA^IEM M1-NISTRSTVU se izvr'si i(.iorganizaoija v toliko, da sc Losti- združila oddelka za javno var- ]iost in za zasoito državo Poleg tega so osnujo posoben tiskovni cddolok. NOVJ<: TELl^FONSJvE IN BR7O- .2AVN.E ZVT-:ZE. Ministor finane dr. Stojadinovič je obljubil ministru za pošte in brzojav kiodit (\ milijonov di- narj(!v za napoijavo irttjoga tolefon- skoga vocUi med Bcogradom in Zagrc- boni. V kratkem se izrocita prometu brzojavni progi Boograd—Praga in Beogiad- Ijukaresta. ŽE ZOPET NOV OBMEJNI IN- CLDENT. V petok popoldno so itali- janski finančni slražniki iz neznanih vzrokov arotirali našega financnega stmžnika v Rakeku, Franca Holula, in ga odvedli v I'ostojno. Ljubljanski ve- liki zu]jan jo odsol na lice mesta, da mode proiskavo. — Italijanski od- pravnik poslov v Bcogradu Solla je v imenu Mussolini ja izrazil svoje naj- globokojšo sožaljo >aradi incidonta na '^orici. Italijani sevoda zopet ponare- jajo istino in skusajo zvračati krivdo na naše i'inancne slražnike. Naša in drami! Reglja: J)a, s candrami, s can- draini! Piskopeja: I-io^ ne daj,.da bi moja Tilikn — Reglja: 1'ancka moja nikoli ne smc ž njirni govoriti, posobno s Karlom no, ki jo najhujši. XJiškopoja: Zapoljivcc jo in nas po- štene ljmli zasmohuje. I^cglja: Vsi so onaki lumpi! Piskopoja: Lumpi! Ho&lja; Lc starsi, starši se mi smi- lijo; sinovi popivajo —- Piskopeja: — prifeng pa nič! Reglja in Piskopeja: Priieng pa nie, priferig pa uic! —¦ Roglja (ogomno): Kaj no gre tarn vaša Tilka s Karl cm? Piskopeja: 0, saj res! — Ah', gosp. Karel je tako tin, prijazen gospod in kmalu bo gotov! Moram malo pogledat, kaj dolata. Ja, ta g. Karel! Z Bogom gospa Reglja, z j.togom' Reglja k Doljiouhki: Jo vidite, jo vidite hinavlro; kako ga lovi! Pa naj ga ima, naj ga ima! Jaz pa svoje Fan- cke — —. Tarn pribaja devica Immerjung; italijanska v]ada bosla najbrž iznie- ujnli obmejno ^tražo. ŽirpANSKA VOLITEV V KRA-. NJU. V soboto se jo vrsila na seji novo-. izvoljenega obeinskega odbora v Kra- nju volitev žapana. Jzvoljen je bil do- sedanji zaslužni župan, odlični doino- krat Giril Pirc. Županu na cast je pri- roclilo rnesto Kranj šo isti večer veli- časlno soronado in prisreen demokrat- ski družabni vecer. 0SE13NA VEST. Za direktorja Ijubljansko direkcijo dr/avnih železnic je iir.onovan p;. dr. Jakob Borko, dose- daj načelnik v minislrstvu saobracaja v ßeogradu. 5ovoimonovani direktor ljubljansko dirokcijo jo odlicen stro- kovnjak v vprašanjih saobracaja, tako da je njegovo imenovanje bilo zares šročno izbrano. G. dr. Borku, ki je naš slovenski štajerski rojak, iakreno česti- tamo na tem vaznem mestu! ZAVOD ZA VREZAVANJE NOT V BEOURADU. Na prc-dlog rnnetni- škoga odelenja v ministrslvu prosvete je ministrski svet sklonil ustanoviti v beograjski tiskarni oddelek za vreza- vanjo not. Ta sklop je našol živalien. odmev v javnosti, saj smo tak zavod Že dolgo občutno pogrešali in sploh ni bilo mislili na vecje izdajo nasih glasbenili del. Z ustanovitvijo lega zavoda nam je dana razvesoljiva možnost, da bo- demo svoje glasbeno proizvode tiskali- doma, kar gotovo im bo vezano s toli- kimi stroski, kakor closedanja naša na- vsako leto ima ono roza-šerpo več in krilo za prst krajše. Sentimentalna gloda in išoe in išče; saj tako rada bi le enkrat v zivljeuju povosila oci in ti- ho, prav tiho zavzdlhiiila: Ah —- to pa ne!« To pa ne, to pa ne, devira inniier- jung I — -('j Polagoma so oldorado celjskih kle- petulj spraznuje . . . Ponosno stopajo različne Reglje in Piskopeje, kolerabco in solatko v kosarab, vosele in srečne, da je najvažnojse dolo ilneva končano . . . Ostano pa sinehljajooi Ocvirk, ma- ne si roko, pozdravlja na ievo in desno, pa skoci k Frecttu na cetrt. Krokarji so zbirajo na»j'užnco«. V kavarni Evropi je so malo ljudi. Dolg, cas, mrlvilo. Le Ignac hodi od mize do niize, pozdravlja in povprašuje po zdravju, zadovcljno so smoblja, in kombiaira . . -. To je ko3 predpoldanskega Gelja. Naslo bi se so kaj zanimivega, pa veš, da soni rojen lemih; slabe volje sem tudi, ker sem sub. Ob priliki, in če ba g. urednik dol^ro honoriral, pa se se oglasirn. Da ?•[ mi zdrav! — Fridolin. St ran L\ »NOVA DORA« Š'*ev. 77. Schicht Pravo Gruinwniifi1 mi|° icrEN1 ^bniin lUVU ?JLiLtn je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Sehiöhtowim milom je zabava! roeila. ki sn.o jih inorali dajati tujim in deloina prav dragim tvrdkam. KOJSEG GLKDALlfcKIH SEZIJ. 2. 1. m je zaključilo beograjsko Na- rodno glodališeo svo.jo sezono; počitni- ce trajajo do konc-a f.vfuista. Maribor- sko gledalisee je zaključilo svojo letoš- njo se/ono v soboto. 5 t. m. z »Mam- zelle Nittoucho« (gostovanje g. Pfeifer- ja iz Celja kot Gelost in). .Druga gleda- lišea so Ž9 zakljuc ila svojo letošnjo se- NOV.E UNIFORME MADŽARSKE VOJSKJO. Madziirska vojska bo so to- kom tega leta dobila novo uniforme, in YOUTEY STARF1Š1NSTVA V CEUSK1 OKOLlCi. Zadnjo nedoljo se je nadaljevala prva .soja novoizvo- ljenih obeinskih odbornikov obeine okolico eeljske. Predsedoval je zopet najotavejši odbornik g. Sri.bar. Dovrsiti je bilo .cestavo obeinskoga slarešinslva po izvolit\i 6 svetovalcev. Odborniki 8IvS so tudi tokrat ostali dosledni v svojeui weziranju naprcdnih volilcev in v zvestobi. do koaliranih neniških zastopnikov. Nov je bil njihov poskus streti opozicijo na ta jiačin, da so po- leg nemskega zastopnika kandidirali v starešinstvo 3 napivdne odbornike. — Odgovor — ustmen in pismen — s stra- ni odbornikov naprodno gospodarske in socijalisticne strankc je bil izredno prompten-, z obeh strani odločna od- klonitev izvolitve pojegn.omškega za- stopnika in — 17 prazn.ih glasovnic (absohitna vocina). Obzalovati mom- mo, da je freba na tak način braniti slovenski ziiačaj občine proti slovenski stranki. Ker vemo, da no odobravajo vsi odborniki SIS zgrescne taktike svo- jega politienega vodslva, se ne odreka- mo še midi, da bo i:o iztreznjenju, ki ga je princsla ta seja, ipak še možno tudi v tej obeini ustvariti delazmožno vecino. Navodni cut sloven .skill odbor- nikov kakor savednega prebivalstva se pii ten» na noben načjn nc snie žalitl. V sledečem kratek potek seje. Prva vo- litev: Raeblcr, Kukovec, Pušnik (GS), Hrastnik (SSJ,), Koren, Strencan CSI.S) in Petschuch (NOS) po 16 do 7 glasov, ostali glasovi razdeljeni na Fuzarinca (GS), Jelena (SSDS) in Mi- helčica GSLS). Uruga volitev: Baebler, Kukovoe t'GS), Koren, Mihelčič, Stren- čan (SLS) in Petschuch (NOS) po 16 do 12 glasov, ostali glasovi razdeljenl na Briiinna, Novaka (NOS), Hrastni- ka (SSJ) in Pušnika (US). Obakrat 17 glasovnic praznih. Sledijo izjave za- stopnikov poedinih st rank. Vsi govor- niki opozieijonalne vecinc naglasajo svojo polno ijripravljenost za sodelo- vanje, odklanjajo pa vsako kooperaci- jo z zastopnki takozvane nepoliticne, v resnici pa najbolj politicne neniske stranke. Tudi iz nacijonalnega ozira prav simpatiena je bila izjava socija- listično stranke. Ivor nobena lista ni dosegla absolntne večine glasov, je oz- ja volitev bila tudi tokrat nemogoca in je predsednik sejo zopet prekinil. Ka- kor se nam se poroča, so se po zaključ- ku seje vrsili neobvezni razgovori med zastopniki poedinih strank, kateri raz- govori se se nadaljujejo v tej snieri, da se ustvari delazmoznost odbora na pod- lagi pogojev, ki jih je že pred prvo vo- litvijo stavila Gospodarska stranka. Ce vlada tako poätena volja kakor pri na- prednili strankah tudi pri zastopnikili SkS,Aje po nähern mnenju sporazum 'dosegljiv. V nasprotnem slueaju pa si naj prizadeti prjpišejo posledico. CEUE %E 0 TEDNOV BREZ STANOVANJSKE OBLASTL Mini- str&tvo za socijalno politiko je takoj po novem letu razpustilo ravnokar šele od občinskega odbora ixvoljeno stanovanj- sko komisijo in. je odvzelo občini posle stanovanjskega urada-, Za izvrsevanje teh poslov je irneuovalo komisarja v sicer za pusro U-niiiof-ivo. za artiljerijo vujave in za konjeniro modre. Oznacbo rinov z zvczdioami l>odo obdržali sanio oficirji, jnedtem ko bodo nosile šarže moštva trjikove na rokavih. K oficirski pavadni oblcki bo predpisan svobi'n sleni. ANTON OHOJIN ^MllL. V Jlom-- nicaii v Českoslovaški je umrl 1. julija pisatelj Anton Ohorn v 7S. It4u staro- sti. (>d njegovili c^el je pac najbolj zna- na di-ania >Biatje sv. Bernarda«, ki se je pred dveini leti uprizorila tudi v t'eljskem mestnem gledališru. o.^cbi policijskega svetnika g. dr. Sene- kovira, kateremu je dodeiilo sosvet. G. svetnik dr. Sonekovie pa je mesto komi- sarja odložil koncem lnajnika, ker je s 1. jiinijem t. 1. nar-'topil svoje novo mesto kot srezki poglavar v Laškem. Vkljtib iemu pa mini.^trstvo do danas- njega dne ni inionovaJo niti drugega komisarja niti ni rešilo pritožbe občin- skega odbora, v kateri se je zahtevalo, da so naj posli stanovanjskega urada poverijo zopct obcini. Slanovanjska ko- misija je zakonita institucija, je urad, ki je po zakonih določen in za red v dr- zavi z ozironi na daiiasrije razmere in predpise ravnolako ])otreben kakor sodnija ali ckrajiio glavarstvo ali ka- lorikoli drugi urad. Zato je vsakemu kulturnemu c-loveku popolnoma neraz- utril.jiva nnomalija., da so državna oblast žo i^ko/.i 0 tcdnov no briga za to, da bi zasodla urad, ki je obstojal že ce- lo vrslo Jet in Li je z ozirom na stano- vanjsko krizo vsak dan potreben, ter ima obilo nujne^a m neodlozljivega posla. l,ahko lečeino, da bi tak uprav- ni Skandal pae nikjer drugod. ne bil ino- goc. Stanovanjsko mizerijo. ki je bila v Gelj'.i že zelo velika in pereča, se je So poslabsalo. A'arsikateri si je pomagal saui, ker ni ti.'.;tega ujada; ki bi mu po zakonu moral pomagati. Tako je sto- pilo namesto v zakonu predvidene in- stance brezvladje, samopomoč in na- silje. Kadar bo zopet vpostavljen sta- novanjski urad, bo imol eele tedne de- la, da odpravi samovoljnosti in nasil- nosti, ki so se med tem zgodile. Skraj- ni trenutek je, da se odpravi ta neču- veni in neverjetni \ipravni Skandal. IZPHF.MEMBA V DHŽAVNI SLVŽBI. G. dr. Adolf RamSak je ime- novan za zdravnika v javni bolnici v Gel j u. lNŽUNJEUSKl IZP1T. Diplom- ski izpit za rudarskega inženjerja je napravil na montanistični fakulteti Ijubljanske univerze g Josip Mastnak iz Celja. Cestitamo! RÄZPISANA SLUŽBENA ME- STA. Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Gelju se razpisuje s šolskim letom 1924/25: 1. komcrcijalistovsko mesto, 2. mesto za ^emljepisjo in 3. mesto za sl.rojepisje in stenografijo. SPHEMEMBA 1MENA. Z dekre- tom dvorne pisarne z dne 5. junija J 924, St. \ tt.2tt. w je g Slavku Reichu, profesorju na drž. realni gimnaziji v Gelju, dovolila sprememba rodbinske- ga imena v inie Faič. Sprememba ime- na se nanaša tudi na vso njegovo rod- bino. PEOST0V0LJN1 R'AZID DRU- &TVA. Osrednje drustvo kovinarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju se je z vsemi .svojimi podružnicami, med drugim tudi s podružnico v Gelju, prostovoljno razšlo. KONCERT BOSANSKIH DIJA- KOV. V sredo, due 9. t. m. ob pol 9. urf prirede dijaki in dijakinje gimnazije v Banjaluki koncert v celjskem Narod- nem domu. Je to grupa dijaštva, ki go- ji že dalje časa glasbo, posebno pet je, ter je že na lanskem svojem potovanju po Dalmaciji in Srbiji žela zelo laskavo i priznanje. Kdor ne pezna otožnih sev- dalink. na.) jih pride posiušat iz \isl, katerim so takorekoč žo prirojeno, kdor jjh je }>a že sliwil, ta jih zopet in zopet ¦rad slisi. J-'oleg tega torej, da bo imol vsakdo uzitok na lepem potju, je tudi absolutna dolži.ost nasa. da posetimo konco't v <;im veC-jem ätevilu. Saj ve marsikdo izmed nas pripovedovati, ka- ko znajo na.ši bratje Srbi in TTrvati sjircjemati in kako ])Ogostiti. Pustimo za enkrat ono vzvi.šeno pozo, na katero so tako vadi po.stavlja.mo, da nas bo po in ob k oncer tu moral o biti sram, ce bo ml.uliiia pripovedovala o zaspanih Ge- ljan i)i. Izgovor, naj bo ta ali oni, np velja; koliko se zrlvuje mnogokrat za nepotrebne stvari, /rtvr.jmo se enkrat za potrebno, ee je +o res že žrtev. Gosl- je prispojo v CoJjo v sredo zjutraj iz llog. Shilino. Bilo b\ tudi lepo, da jih spiyjmeino, kakor troba, posebno sovo- da niiax.lina naj prihili., ¦CEUHIW PEYSKO DRVSTYO. 'Dünen, r poudeljeh; dne 7. julija ob 20. uri odborova seja v jnali dvorani Na- lodtiega doma. Badi vaznosü in nuj- nosti udoloxba vseli odbornikov potivb- na in obvozna. Clli.lL. METOÜ'JY KRES NA STA- REM 'til ADV. V proslavo sporn Ina slovanskili blagovestnikcv sv. Girila m Mctcda se je tudi lotos, v potek. 4. t. m. žgal na Starom 'gradu obicajni kres. Udole/ba obOinstva je bila letos izvan- redno lop:i. Na ^radu je igrala železni- c'arska godba, ooljski pc\ci pa so zapeli pesini »Slov(Miac, Srb. li'rvat« in »Na Adi'ijo!^ Na soseflnem Wiklavskom hri- bu :. proizvocl pirotohnirne tvornice *ryrota< v Gelju. Tudi na kapucin- skom moslu se je lmhralo mnogo obein- stvti in obcudovalo ognjene in svetlobne efekte. Na bliznjili in dnljnjih hribih je bilo vuleti okrog .'5 \frjih in manjisili kresor. Opažati pa ,je. da U) lepi narotl- ni obitaj polagorna izuinira. Treba bo ukreniti. potrebno. (i.i. se la navada v naseni narodu ohrani in razsiri; saj inifi ]jrižiganje kresov na naši zemlji mno.'4'o rgodovinskega pomena in bi bi- lo Skoda, če bi se ta slarodavni običaj po nepoti-ebnem in vsi cd brezbrižnosti opust.il. KLUB NAPli. SJJJY. AKABEMT- KOY V CELJU poziva vse napredne abiturijente celjske^a politienega okra- ja, ki namoravajo nadaljevati svojo študije na univerzi, da javijo do klubo- vega obe-noga zbora, ki se vrši v drugi polovici meseca julija, pismeno avoj pristop v klüb. Klub je ferijalna orga- nizaeija in se torej vrši glavno dru- štveno delovanje v glavnih poeitnieah. 7a\ lotosnje pocifnice si lnoramo posta- viti se obširnej.ši delovni program ka- kor lani. Starejši tovariši zapustijo kmalu klub in treba je mnogo mladih, ^ svežih moci za delo, ki ga je predvsem akademska mladina dolzna vršiti mtni narodom. Stopite v.si; ki ste si svesti te velike dolžnosti, \* na-i krog in poprimi- te se dela! — Mejak Ervin, pravnik, t. c. predsednik. — Rado Pocnik, prav- nik, t. e. tajnik. CLANE iKlABl NAPR. SLOV. AKADKMIKOY V CEUU«, ki gredo prihodnje študijsko ieto Studirat na univerzo v Ljubljano in žclijo slanovati v aküih'.wfihem kohqijn, opozarjamo, da je ti'ebe vložiti prosnje za sprejem v akad. kolegij na predpisanih formu- larjih in s potrobniini prilogami naj- pozneje do 1. avgneia l. f. pri ravna- teljstvu akad. kolegija v Ljnbljani, Ko- lodvorska ul. 22. Predpi.c:ani formular- ji se dobo pri vratarju akad. kologija. — Odbor. MESEC JVlhl. Rimski koledar je pričel z marcem in je bil julij peti mesec v letu. Zalo so ga imenovali Rimljani tudi Quintilis. Leta 45. pred Kr. r. so ta mesec imenovali Juliju (^e- sarju na cast Julij ali Julius. Velika reforma koledarja je pomaknila mesec julij na sedmo mesto. Julij pomenja pravi in polni iH'icetek polet ja in je na severni polovici zomeljske kr ogle naj- toplejsi inesee. Temperature se dvigajo do najvi.šjo meje, vcasih do pravcate troph-ne vjo'. dan se torej skivi v torn niesecu za colo uro. Pri nas stejeta ]>o astro'ioniskem računu po- mlad in poletje po 93 dni. jesen 91 in ziina H8 dni, kar se pa n. pr. v pretekli zimi ni wresnieilo — saj smo imeli iviraz do maja. Toda v juliju je pozab- Ijeno, kar je zakrivilo vreme v prejä- lijih meseeib. Sedaj je čas poletja, če- tudi včasih grmi in treska. Počitnice so tu z vsein razvedrilom, ki ga nudijo gore, vode, letovišča itd. vsem onim, ki so žoljni pocilka in oddiha — to .so pravi, ako si ga lahko privoščijo. Vsi pač niso tako srecni! 0M1UVNJE l'AKJEGA KONTT- MACA. (stitzcjlas.) Odredba z dne 7. aprila t. 1. štev. GJ('. gledc- poastrenega pasjeoa kontuinaca \ niestu Gelje se z danasnji/n dnem v toliko spremeni, da .so moiajo psi voditi na vrvici ali pa morajo biti opreinljcni z nagobeniki. \rse ostale toike kontumaenega pred- ]>isa pa ostanejo še Jiatlalje \r veljav- nosti. Opozarja .se tudi na odredbo gle- de prijave psov in trlede pas jih znamk, katere morajo \si psi nositi. tudi če so pri jiisah priklonjeni. -- Mestni magir st rat v Gelju, eine ö. julija 1924. — Za župana: Öubic a. r. nOHOOMNA /A' RENTNINA ZA L. 19:.:.') (Raz(ßlaf>.) V smislu clena L01. iiuančnogn zakona za loto 1924- 25 (Uradni list št. 43/J4O. iz 1. 1924.) so daje v splošno vednost: 1. V času od 17. do 31. julija Isi24 bodo v uradnih prostorih pristojno.ua davuiega urada in pri divčnoin okrajnem oblastvu v Gelju Tazgrnjeni i/kazi o predpisu do- bodninskega in ronhioßa davka za leto 1023. 2. Dnvrni '/.nveam-i br.,1,, .»iM^notri se indivi(hiclii') n])^.*¦.¦.., . ; .n^^^nim obvestilorn o vi.šiiu predpisano (iohor'T nine h\ rontnine ])otom pristojnega ob- činskega urada, ki bo vsakemu dostavil tozadevno olvestilo v teku 8 dni pred razgrnitvijo iAazov. 3. Bok za vloži- tev prizivov zoper odmero teh davkov potece s lo. avgustom J024 neodvisno od tega, oli in kedaj je doslavilo župan- stvo posebno obvestilo. Priziv je kole- kova'.i s kolekom ;,a 20 Din, prošnje za naznanilo odinorne podlage pa s 5 Din. — Duvciio okrajno oblastvo v Gelju, dne 2. julija 1924. POSLOVNE VRK V ZVEZNI TI- SKARNI V CEUU v poletnih meseeih so: od 7. do 12. ure dopoldne in od 3. 66^S:'iiiö popold'tie:'' ' ' ' •'¦¦ SLOYENJORADtX'. S pravo bar- ^'0 je sedaj prisel na dan tudi na5 >cudno lojalni« Joncar Lobe. Mož se- veda paradira na »nevtralni« gospo- darski listi. Toda, ne samo, da hoče sain i>o vsej sili v ne.crečo, on zahteva tudi, da morajo njegovi delavci voliti tako, kakor on hoce. Tzrazil se je nam- rec: i^Mcino Arbeiter werden so wählen, wie ich wüU Ce misli, da mu bodo njegovo lončeno robo in peöi poh kupili njegovi brat ei po mišljenju, je nam njegovo politico prepričanje pač vseono. Ce pa refleklira se na Sloven- ce, Hrvate in Srbc kot odjemalce, in na te gotovo J'ollektira. saj pošilja svoje peči tudi v Beogiad, pa le naj pusti taksne cks])orimente; ga bodo drago .stali. Drugi takšen možakar je krojaC Kassel. Ne zna niti nemsko in če le usta cdpre, spozna človek pristnega Ceha, za kakoršnega se je po prevratu tudi izdajal. Sedaj pa je naenkrat zopet po- stal velik Nemec. Imamo še celo vrsto takih, ki jih je i)osUinec Schauer na- vdal s tolikim pogwnom, da v zadnjem casu kar ne morejo dovolj zabavljati eez vse, kar čuti .slovetisko oziroma ju- fioslovansko. Ali ni re.-:, gg. Wresou- nig, Bebelak, Schoster itd ? Cudno je le to, da v svojem sovraMvu proti državi ne zametujete nasih jugoslovanskih dinarjov, ki vam jih nosijo Slovenci. No, borno že poskrbeli, da vam shra- njevanje dinarjev v bodoce ne bode de- lalo prevec preglavic. Stev 77 »NOVA D 0 B A « Stran 3. ObHtni vestnik. OBRTNO Pl^STX O V RAJHEN- BURIUI. V nodeljo 0. julija jo bilo v Rčijlionburg sklicano zborovanjo obrt- nikov it. Rajhenbuvira in Sen ova, na kaU'TOin je predaval obrtnozadružni liMslzoT-nik g. Založnik o raznih aktu- alnih obrtnskih vprasmijih in posebno o pomenu obrtniskih organizacij. Zbo- rn. ki je bil prav povoljno obiskan, je predseuoval krojaški mojster g. An- droj Oman. So.i.'ln.eno \c bilo sklenjeno u.stanoviii za hnjlionlmrg in Senovo Obit no drvistvo s sedežem v Rajhen- burgu in so so sprtjola tozadovna pra- vila. V pripravljalni oclbor so so izvoli- \\ Kg. Agroz Fran jo kot piedsednik, Za- vränik Alojz kot njegov munestnik, Za- vršnik Martin kot tajnik in Šerbec Fran jo kot blagajničar. Zaninianjo, ki je na shodn vladalo v.n drustvo, jo ga- Tancija 7a. to, da bodo nova organiza- cija v voiiko korist obrtništva. ftlnui, ki jih spro.joma.jo vsi imenovani odbor- niki. imojo plačati* rtdni za vstopnino Din 20.— in mc-eeni prispevek Din 5, podporni lolno po Din !jO,—. Člani dru- štva dobivajo Obrtni vestnik brez- ¦plačno. Sport« CliUSKI ROLES AMI P0Z0R! »Kl-ib sloven.skib koKsarjcv v Gelju«. ki jo kljub različnim o\iram in zapre- kani v težkih časih svojega obstoja de- loval in boclnl clanstvo k zavodnosti kakor tudi k telesnim vajym, prirodi v iiajkra.isc.iii casn par dirk lor vabi gg. kolosarje. da piistopajo pravočasno v Klub kot člani, da se Jahko udelezujejo dirk, kajti neclani se islib no more.jo udoleževati. Clanarina je za sedanjo case zelo ni/.ka, nan ire" 12 Din lotno, katere res labko vsak kolosar xrtvuje. Ce se priglasi zadoslijo štovjlo članov, se bodo aranžirali tudi nodeljski izletl v bližnjo okolico, da jo seznaninio z zunanjin; svetom in -oovzdignomo za- niuuinji] za kolesarstvo. — Due 3. ai'- fjuMa I. I. se bo vršila. Zvezna dirku Ljubljana—Cclje in bi bilo želeti, da bi so isle udelozili tr.tii rbim Klnba slov. kolesurjev Celje*. Pri isti priliki bo ob- bajal klijb 25-lefnico .vvojoga obstoja, katoro žtli na dostojen mein prosla- viti. JNiai.'ien kcU'.sarsl.egn kluba je, združiti vse kolesarje v eno celoto, ki bi zai-'Kdovala tudi koristi kolesarstva, da bi vondar iucli pošten kolesar imel eno prosto pot, kjer bi t,y nemoteno vozil, ne pa lako kot sed&j, ko se ne pelješ skoro nikjor varno m Uuli pri oblastvib ne na.idts onega rozumevanja kakor In ga imel, oe bi bil zdrii/en v svojem klu- bu. — Vozniki imajo svojc cestno pra- vo, ravnotako pesci, samo kolesar je izpastavljen vsakovrstnini šikanam na svojorn potovanju s kolesom; niti na žo- leznici >=e no upostova primerno. ToreJ, kolesarji. zdruzjt.e se in pristopajte poi- noštevilno v naš >Klub slov. kolesar- jev, ki ima svoj sedež v* hotelu »Bal- kan-'. Tajnistvo je odprto vsa.ko nedo- Ijo od 0. do 10. Tire dop. Vabijo se tudi klubii naklonjeni gospodje, ki nimajo koles, da pristopijo kot podporni elani. — V sredo, dnc f). julija I I. ob 8. uri zveccr se vrši v hotelu »Balkan« obšir- na klubova seja, h katcri so vabijo vsi clani in tudi nočlani, ki želijo k klufou pristopitl. ~ A. St. H M E L J. ¦IX. porocib HvH'ijar.keQa drmtva za blovenijo. Žatec, C. S. It., i. mja 1924 Ko smo si natancno ogledali stanje vseb nasadov našega okoliša, lahko ročenio da je stanje vobAe zadovoljivo in da lahko računaino z dobro letino. Skoro vse rastline so dorasle do vrha drogov, oz. žic? so bujne rasti in imajo mnogo par.og. Hnieljioča so podobna temnim gozdovom. Barva listov je svetlo-zele- na, rastlina je brez mrčesa. V nekate- rih nasadih se /e vidijo cvetni popki. Le mali del vseh nasadov je v toliko zaostal, da je rastlina sole do tričetrt drogov dospela, \endar je pa tudi po- Polnoma zdrava. Dno 28. junija je toča y nekaierib občinal. Goldbach-doline povzroeila procejšnjo skodo. Zaeetko- ma meseca junija se je prikazala aphis-muha, ki je pa izginila brez vid- ^ih posledic. vSedaj izvršujejo hmeljarji zadnja tli'l.i. v iuneljišeili. Množina le- tošnjega pridelka je odvisna od vreme- ?ia meseca julija. Rabili bi posebno to- 2)lo noci, da bi rasilina nastavila obilo cvetnih popkov. Vobee se lahko reče, da je letos rastlina v razvoju za 14 dni naprej, kajti v nornialnib letib je ni- siuo inioli. I. julija fc do vrha drogov. Na lunoljskem trgu ju postalo mir- no. Dne 23. in. m. se je prodalo 30 bal Innolja po 01)00- -7050 č. K za 50 kg. Od navedenega dneva so pa ceno le noininolno. Saves hmelj. dntstev. U0ODNOSTI NA Žr.LEZNTCAH SI13 ZA FGHSYNiKK PRAŠK1CGA VKLESK.IMA. Ministrstv« saobracaja kralj. SHS je dovolilo posetnikom pra- škoga vele.sejnia, ki se vrši od 21. do 28. sopiombra !. 1., na vseh jugoslovan- skiii žoleznifah 5u% poj)usta pri voznT coni pri odliodu, kakor tudi povratku na podlagi predpisane logilimacije, ki jo izdaja uprava volescjina v Pragi. Ta ugodnost velja za vse osebno in brzo- vlake razvon Simplon Orient Expres- sa. lsto ministrstvo je dovolilo tudi za izložno predmete ^(^-odstoini popust od nornialno tarilo. To ugodnosti velja jo od 11. septembra do 8. oktobra 1924. VZ0RČNI SEMENJ V NAPO- LJU. V Napolju se vr.ši letos IV. vzorč- n i semen j od 10 do 30. sop to m bra. To in onoi Neobičajen samomor. V Montre- alu se je v čudnih okoliščinah ustrelil mlad mož. Poleg trupla je stal raz- košen avto. V mrtvečevem žepu so naSÜ pismo, ki se g!asi sledeče : »Ne brigajte se za mene in moje ime. Svetu bi pa rad sporočil, da sem se usmrtil, ker sem bil presreCen ! V življenju sem ime) vedno vse, kar sem želel ; nioji starši so milionarji; vse kar more človek doseči, sem dosegel. Življenja ne smatram več vrednim, da se ga živi dalje. Moja neodoljiva želja je, vedeti, kako je onstran življenja, in zato sem se usmrtil.« Kajenje in duševno delo. Znano je, da glasoviti Ijudje, a posebno zdrav- niki in sploh vsi, ki duševno delajo, zelo mnogo kadijo. Znano je n. pr, da je Bismarck, kakor se vidi iz njegovih memoarjev, v 50 letih popušil 150.000 cigar, kar znači dnevno povprečno 8 komadov. Še hujši kadüec je slavni Edison, ki pokadi na dan 10 do 12 cigar, a poleg tega še večje število pip in cigaret. Tudi o mnogih umet- nikih se pripoveduje, da so bili strastni kadilci, da jim ie bilo nemogoče zdržati celo predstavo brez kajenja in da so vsako* tudi najmanjšo pavzo izkoristili, da napravijo za kulisami iz pripravljene cigarete dva, tri »dime^. Lani je umrl na Dunaju 73 letni starec, ki je v 50 letih popuSil nič manj kakor 628.715 cigar, kar ziiaša dnevno 35 komadov. Še »temeljitejSi« je neki Nizozemec Van Klaes, ki je že preko- račil 80. leto, a pokadi tedensko po 15 funtov tobaka. IZ DM TRPUENJA, mladinski spisi od Andreja Rapeta, VIII. zvezek. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi Jo. Din. -- Andrej Rape, znani nas mladinski pisatelj, jo podal naši mla- dini zopet nov dar za letošnje počitni- re, v obliki VIII. zvezka svojih mladin- ski h spisov. Knjigo je posvotil svoji ženi, kar pove na pi'vi strani. Izpol- njuje jo isest ljubkih povestic in sicer: Iz dni trpljenja. — Telovaditi jih je učil. — Kresnikovanje. — Na raz- stanku. ¦— Druga rnati. — Tiras. — Iz vseh odseva Rapetu lastno pripovedo- vanje, ki ga mJadina vzljubi zaradi za- nimive napetosti, da knjigo prečita v dušku. Po Raiiotovih" spisih rada sega mladina, /ato smo prepričani, da bo tudi nova knjiga naSla pot mod njo, kar je najboljša ocena in najboljše prl- poročilo 7a n.io.' Za smeh in kratek čas. Pri telefonu. A: Gospodu pri telesonu: »Dovolite, da tudi jaz upo- rabim telefon. Že deset minut stojite pri telefonu ne, da bi črhnili besede.« B : »Moja žena govori.« Prisega. Advokat vpraša svojega klijenta: »Ali se zavedate, kakšne so posledice krive prisege?« Klijent: »Po- polnnma. Pravdo bom' dobil.« Šolaraka. Učitelj: »Kaj nas uči usoda Ludovika XVI.?« Učenec: »Da ne smemo glave nikoli izgubiti.« Pokllc V ljudski šoli izpraStije učitelj učence po poklicu njihovih sta- riSev. UCitelj: »Kaj je tvoi oCe, Ton- ček ?« Tonček : »Je umrl.« Učitelj: »To je žalostno. Toda, kaj je bil, ko Se ni bil mrtev?« Tonček: »Je bil živ.« Dober dokaz. Sodnik obtožencu, ki je svojo ženo pretepel: »Vi ste torej svojo ženo s hišnim ključem pretepli.« Obtoženec: »To ni res, saj ga nikoli ne dobim v roke.« cast, komur cast! Za časa veli- kih bitk ob Piavi je bilo. Topovi so ßjmeli, da se je tresla zemlja. Pešec Miha Grča, ki je priSel prvič pod ognjeni krst, je pobegnil od strahu in I jo mahnil naravnost v prvo voja5ko bolnico, kjer se mu je posrečilo, da so ga res sprejeli kot bolnika. Ko je bil sprejet, mu je rekla sestra, naj se vleže, in mu je pokazala posteljo. Se- stra je odšla in Miha GrČa je gleda! nekaj časa posteljo, potem pa je zlezel vanjo. Popoldne je prišel zdravnik, da pregleda bolnike in ranjence. Mimo vseh postelj je sei in prišel končno do Mihe Grče, kjer je začuden obstal : »No, slišite, kako pa Vi ležite!« Miha, ki je ležal v postelji tako, da je imel noge na blazini, a glavo tarn, kjer imajo drugi Ijudje noge, je menil: »Cast, komur cast! Ko bi ne imel teh nog, s katerimi sem tekel, bi danes tudi glave ne imcl več«. Odgoi'orni urrdnik: Rado Pečnik. Izdaj-a in tiska: Zvezna tiskarna, Celie. Okpogel les (smreka in hojka), po možnosti suh, od 2 m dolgosti naprej, se kupi. Ponudbe na F. To- plak-a, Polzela. 3~i Vsakovrstna rocna del a vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na »ATELJE ROČN1H DEL« Nika Zipser, Kr^nj (teIcfon 31> Mitkrota Skoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno mo- čen, finii in počeni dežrJk katerega pa edino dobite v veletrgo- vini R. Stermecki, Celje. Trgovci en- gros cene. Istotam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo, čev- Iji, klobuki, rtoga- e vice in vse drugo modno blago. II. Mleparslvo, vodovodne inšta- lacije in naprava sfrelovodov Franlo Dolžagi CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE SpreJcmaVsadetazgorai omenjemb stroHHaKortttdipopraVUa ?05trczba toata. (ene ztnernc. Solidna izVršitcv. 477 -27 Slavenska banka d. d. podg»iižrcica Celje | Vplačana dclniška glavnica in rezerve preko Pin 12otooo.ooo—. \ CENTRALA: Zagreb; PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod na Savi, Ljub- ljana, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien; EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice; AFILIJACIJI: Slo- venska banka, Ljubljana; Jugoslovanska industrijska banka d. d., Split. LASTN E AGENCIJE V JUŽNl AMERIKI: Buenos Aires, Rosario de Santa F6; VSEVERNIAMERIKI: v vseh večjih mestih direktne bančne zveze. Posreduje vse bančne in trgovske posle z inozemstvom posebno z Italljo in Avstrljo. OlajSuie posle eksporterjem in importerjem s tem, da jim cs- komptlra menlce v Hrah, kakor tudi v druglh inozemsklh valutah. Otvarja akreditive, izstavlja garantna pisma ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Vloge na knjižlce in v tekočem računu obrestuje najpovoljneje. Stran 4.__________________________________________»NOVA DOBA« _________________________________________Stev. 77. Pupilai*novai*en in jawnokoiüsien denarni zavod celjskega mesta Mestna hrantlnica celjska Ustinov ljen.i let* 1864. — Pod m m Vrednost rezervn/h z&kindov trutnim dri&vnlm nzdzorstvom. 19 ValbrantlniCnlposlI »elzvršujejo najfewlanineje.hätro inloč- III nat/ «ron 2S.OOO.OOO-. ¦ no. UgoAno obrestovanje. Pojasnlla In mtsvetl bs-ezplaCno, ™ Za branilne wloge jamči inesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno mocjo. Pmetnizmuiipnjiiliiililp PtiAYHJnifß* Ljubljana, Cavtat, fQOniZmCC. MariboP, Celje, IVletltovlö, Dubpovnlk, Ppevalje, Hercegnovi, Sarajevo, Jelsa, Split, Jesenice, Silber* il«, Kopčula, Ti?žio, Kotop, Zagr»elb. Kranj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ AmcriHansHt odddcK, Jto$M na brzojaV«: Jadrati^Ka. Afiliirani zailodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. ______ ———^—