Št. 19 (842) Leto XVII
NOVO MESTO, četrtek, 19. maja 1966
DOLENJSKI LIST
Pozdrav Titu!
V nedeljo dopoldne ob 10-uri je zvezna štafeta presto pila mejo na mostu Čez Kolpo pri Metliki. V imenu slovenskih mladincev je zvezno štafetno palico sprejela Majda Jakljevič od Danice Hla-čer iz Jurovskega broda. Metliški pionirji in mladinci so nato prinesli palico na metliški Trg svobode, kjer so jo .sprejeli številni domačini in godba na pihala. Iz Metlike je štafeta nadaljevala pot v Črnomelj. Tu se je na zabaviščnem prostoru pred hotelom Lahinja zbralo staro in mlado. Nastopale so folklorne skupine, tamburaši in pevski zbor štafeta je nato nadaljevala pot proti Staremu trgu in Kočevju, kjer so jo sprejeli ob pol enih popoldne pred spomenikom. Po krajši slovesnosti, ki ji je prisostvovalo več sto prebivalcev Kočevja, je štafetno palico prevzela mladinka Vlasta Butina.
V vseh krajih so sprejeli tudi številne lokalne štafete, tako v Metliki, v Črnomlju, Kočevju, Sodražici, Dolenjskih Toplicah in Novem mestu.
Zvezna štafeta je pritekla v Novo mesto 20 minut čez tretjo uro, kjer jo je na Glavnem ; rgu navzlic nedeljskemu popoldnevu pričakala množica ljudi. Lokalne štafete so prinesli gasilci, taborniki-mo-torist.j in porečani, mladinci IMV in KPKE ter drugi. Nad mestom je krožilo letalo novomeškega Aero kluba in za sel i vleklo velik napis »Pozdrav Titu«, štafetno palico je nato sprejel desetar novomeškega garnizona Milan Ko-vp.čevič in jo odnesel proti šenHerneju, kamor je štafeta prispela okrog pol pete ure in se ustavila za 8 minut.
Nadaljevala je pot skozi Kostanjevico v Brežice, kamor je pri-ila deset minut Pred šesto uro popoldne in nato nadaljevala pot priott Krškemu in Sevnici.
V ponedeljek zvečer so v Krškem pričakali brodarsko štafeto, ki je priplula po Savi 12 Ljubljane. Brodarska štafeta je včeraj nadaljevala pot ^imo Brežic proti Zagrebu.
Zvezna štafeta je v torek Opoldne pritekla v Ljubija-n°- Tu so jo ob desetih do-Poline sprejeli v športni dvo-^ni Tivoli.
ČRNOMELJ: v ponedeljek bodo zadonele fanfare
23. maja se začne v Črnomlju IX. republiška dramska revija amaterskih igralskih skupin
Ko se te dni iz vseh pokrajin Jugoslavije zliva prešerna reka mladosti, veselja in ponosa v prestolnico naših narodov k ljubljenemu tovarišu TITU in mu nosi na milijone najtoplejših želja za njegov letošnji rojstni dan, je v velikem šopku in kiti cvetja tudi pozdrav izpod Gorjancev in Bele krajine, iz kočevsko-ribniških krajev in iz vseh mest in vasi v Spodnjem Posavju. Vsi delovni ljudje našega področja prisrčno voščijo dragemu tovarišu TITU predvsem čvrsto zdravje, zadovoljstvo in moč, da bi nas še nadalje vodil na poti v srečno prihodnost. Življenje, ki vedno znova potrjuje daljnosežnost Titovih misli in pravilnost njegovih predvidevanj, hkrati pa tudi njegovo nezlomljivo zaupanje v ustvarjalne sile naših narodov, naj nas še holj združuje v pobrateno skupnost jugoslovanskih narodov. Ko se letos hkrati spominjamo 25-letnice začetka naše revolucije, so naše misli in tople želje še bolj kot sicer pri dragem tovarišu TITU, našem velikem zgledu v boju za socializem.
Na sliki: tovariš Tito s svojim zvestim ovčarjem med narodnoosvobodilno vojno
Padlo 7 medvedov
V preteklem lovskem letu (lovsko leto traja od 1 aprila do 31. marca) je lovilo v re virjih lovskih družin na območju Lovske zveze Kočevje, ki zajema območje bivšega kočevskega okraja, 50 inozemskih gostov skupno 101 dan. Inozemski lovci so odstrelili 7 medvedov, 3 jelene, 13 srnjakov, 4 gamse in div jega prašiča. Za odstreljeno divjad so plačali okoli 8 milijonov 800.000 starih deviznih dinarjev. V teh podatkih ni zajet odstrel v gojitvenih loviščih.
Svečano otvoritev IX. sre-Sanja najboljših igralskih skupin iz vse Slovenije bodo v ponedeljek ob 20. uri naznanile fanfare pred črnomaljskim kulturnim domom, še prej pa bo v počastitev po-
Kulturna revija v Krškem
Občinska revija kulturnih dejavnosti v Krškem se je začela 15. maja s slovesno otvoritvijo razstave amaterjev likovnikov v sindikalni dvorani. 16. maja se je zvečer ob 20. uri začel z zvoki fanfar zelo uspeli koncert pevskih zborov iz Kostanjevice, Senovega, Brestanice, Koprivnice in Krškega, sodeloval pa je tudi ženski pevski zbor LISCE. 17. maja je sledila uprizoritev drame »Straža na Renu«. 18. maja otvoritev razstave filmskega plakata v sindikalni dvorani Celuloze, danes ob 16. uri pa bo Mladi oder iz Kostanjevice uprizoril »šestero mušketirjev«. Revija bo trajala do 23. maja.
Dolenjska založba oživljena
Dolenjska založba v Novem mestu, katere usoda je bila zadnje čase precej nejasna, se je 1. maja pripojila k mariborski založbi Obzorja in postala njena samostojna poslovna enota. Občinska skupščina v Novem mestu je že imenovala člane uredniškega sveta za Dolenjsko založbo. To so: Jože Dular iz Metlike in Tone Gošnik, Bogo Komelj ter Jože Suhadolnik iz Novega mesta. Tako bo po daljšem presledku Dolenjska založba lahko spet obnovila svojo dejavnost.
mm
DO 29. MAJA
Prevladovalo bo lepo vreme, vendar včasih krajevne nevihte, zlasti okrog 22. in 27. maja.
Dr. V. M.
membnega kulturnega praznika promenadni koncert.
Prvi večer bo na črnomaljskem odru nastopilo šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Dmč-Ruplovimi »Ribiškimi zdrahami«.
24. maja bo ob 20. uri oder mladih iz Kopra predstavil »Zaprta vrata« J. P. Sartra.
25. maja ob 20. uri: Aldo de Benedetti »Dva ducata rdečih vrtnic« v izvedbi delavskega odra Celje.
26. maja ob 15.30 bo Mikel-novo »Inventuro 65« zaigralo gledališče Toneta čufarja z Jesenic. Ob 20. uri pa bodo Jeseničani še enkrat nastopili z Matkovičevo dramo »Nia koncu poti«.
27. maja ob 20. uri uprizori gledališče Svobode-Center iz Trbovelj »Svet brez sovraštva« Mire Pucove.
28. maja ob 15.30: Jurčič-Govekar »Deseti brat« v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Ob 20. uri predstavi amatersko gledališče Slave Klavora iz Maribora »Vražjega fanta zahodnega sveta« J. M. Synka. Strokovna žirija, ki bo spremljala vse predstave, bo na zak'jućni pr.re-ditvi v soboto razglasila rezultate.
Ker bosta Bela krajina in Črnomelj letos prvič gosti! '.i vsakoletne vrhunske gledališke prireditve, vlada v vseh večjih krajih za revijo izrei-no zanimanje. Delovni kolektivi bodo organizirali skupinski ogled nekaterih predstav, razen tega So tudi posameznikom na voljo abonma iske in posamezne vstopnice za predstave. Morebitne proste vstopnice bodo naprodaj 2 uri pred vsako predstavo pri blagajni kulturnega doma, med-tem ko prodaja abonma iske vstopnice Ivanka Molj k v Komunalni banki.
Kaj je s »tisto rožo« pod Gorjanci?
Roža, ki je stara 40 milijonov let in vzbuja zanimanje pri nas in v tujini, je te dni odcvetela. Ali je res edina v Evropi? Kaj več o tem na srednji strani!
V •
dne1*6011 slovcns^in mladincev je sprejela zvezno štafetno palico v nedeljo dopol-So       mostu čez Kolpo v Metliki Majda Jakljevič. Prva slovenska predaja, v kateri fcaj...    pionirji v belokranjskih narednih nošah, športniki, taborniki in podmlad-Jl RK je nato odnesla štafeto mimo Križevsko vasi proti Metliki. (Foto:
M. Moškon)
-ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
STALIŠČA III. PLENUMA CK ZKJ IN IV. PLENUMA CK ZKS V PRAKSI:
SOOČENJE Z NAPAKAMI IN USPEHI
Občinski komite ZK Brežice je imel 2. aprila letos razširjeno sejo, na kateri so sprejeli sklepe o tem, kako usmeriti aktivnost komunistov. Osnovne organizacije v
Piše Vinko Jurkas
občini so takoj po seji začele proučevati gradivo obeh ple-numov. Pri tem so se trudili predvsem, da bi v gradivu našli same sebe in konkretne probleme, ki jih je treba reševati. Da težav ni malo, je znano vsakemu občanu, že dejavnost v zadnjem poldrugem mesecu je doka/ala, da je mogoče z nekaj dobre volje in s kancem delovne zavzetosti odstraniti tudi velike ovire
Med prvimi so se lotili proučevanja gradiva obeh plenu-mov v osnovnih organizacijah ZK v podjetjih. Kaj kmalu so našli v obsežnem gradivu same sebe in napake v vsakodnevni praksi. — Zelo plodne in uspešne razprave so bile med člani ZK v osnovnih organizacijah brežiške bolnišnice, obrtnega kovinskega podjetja KOVINA na Bizeljskem, v trgovskem podjetju KRKA v Brežicah, na osnovni šoli v Veliki Dolini in ponekod drugod.
V bolnišnici v Brežicah so komunisti ocenjevali predvsem svoja prizadevanja in pa prizadevanja vsega kolektiva za uveljavitev samoupravljanja. Ugotovili so, da osnovna organizacija ZK pri tem nd bila dovolj aktivna. V kolektivu je bilo premalo organiziranega dela pri usposabljanju ljudi za resnično samoupravljanje. Razprava je pokazala, da bo treba v bodoče aktivneje delati po oddelkih, bolje informirati člane kolektiva in iskati vzro-
ke, ki kalijo odnose med ljudmi.
Osnovna organizacija pri KOVINI na Bizeljskem se je lotila razprave o gospodarjenju v podjetju. Pogovarjali so se o proizvodnji, tja od sklepanja delovnih pogodb do njihove uresničitve. Zelo zanimiva je ugotovitev, da pri KOVINI za naročila, kakršna ima, primanjkuje strokovnjakov, to je tehnikov in kvalificiranih delavcev. Potrebe in razvoj, oboje je že preraslo dosedanjo organizacijo dela ter navade in običaje, ki so še v kolektivu. Razumljiva je torej zahteva po takšni organizaciji dela, v kateri bi prišla do izraza organiziranost, sodelovanje tehnične službe z delavci, izkoriščenost sredstev za delo in disciplina. Vse to pa je mogoče samo v novih prosto rih, zato si vsi delavci tako želijo delati v novi stavbi. Na sestanku so kritično ocenili delo DS in upravnega odbora, ki nista storila vsega, človek bi ob njihovi razpravi nehote dobil vtis, da jim posli ne gredo od rok tako, kot si želijo. V resnici pa so komunisti in ves kolektiv pokazali veliko volje za odpravo napak in pripravljeno sti za boljše delo.
V trgovskem podjetju KRKA v Brežicah so ugotovili, da se tudi trgovci morajo vključiti v uresničevanje reforme. Trgovina ima kot posredovalec proizvodov zelo odgovorno nalogo, saj mora po najkrajši poti in kar se da poceni zadovoljiti potrošnika. Menih so, da bi bilo dobro javnosti povedati, da trgovina komajda ustvarja dovolj sredstev za svoje redno poslovanje. Na modernizacijo prodajaln ali pa celo na nove gradnje trgovin sploh ne   morejo   misliti. Samo-
Kaj drugega niti ni bilo pričakovati, kajti kdor z roko prijemlje žerjavico, mora pač računati na to, da si bo opekel prste. Natanko tako se dogaja z Američani v Vietnamu. Vsa predvidevanja ameriške vlade zanika sama stvarnost v tej tako namučeni deželi, kjer divja vojna že polnili dvajset let. Tisti, na katerega je Washington stavil vse, s katerim se je ameriški predsednik Johnson na Havajih skoraj pobratil, saigonski samodržec Cao Ky, dela po svoji glavi.
Najprej je izjavil, da bodo volitve sicer razpisane, da pa naj nikar nihče ne misli, da bo izpustil krmilo države iz rok. Še najmanj eno leto, je dejal, da bo na oblasti, Američani so bili seveda presenečeni, saj so volitve prav tisto, na kar grade in na kar se sklicujejo, da bi opravičili svojo vojaško navzočnost v tem delu sveta. Njihova teza je namreč, da jih je poklicala na pomoč legama južnovietnamska vlada, da bi zaščitili »demokracijo in svobodo v deželi«. Zdaj pa taista vlada noče ničesar slišati, da bi se umaknila, če bi volitve pokazale, da nima zaupanja.
In drugič je taisti general Ky nenadno napadel budistično uporno postojanko v Da Nangu, odstavil generala Tat That Dinha, ki ga je bil poslal v Da Nang, da bi napravil red. Ta pa se je pridružil budističnim upornikom. Na njegovo mesto je imenoval katoličana generala Huynh Caa, ki se je bil p oslavil s svojimi progromi proti budistom za časa Diemovega režima. Tako je še bolj podžgal budiste na še odločnejše zahteve po tem. naj vsa se danja garnitura v Saigonu odstopi
Že ob nedavnih budističnih demonstracijah so položaj v Južnem Vietnamu ocenili kot drugo državljansko vojno. Zdaj vse kaže, da je do take vojne res tudi prišlo. Položaj v Da Nangu je več kot zmeden. Saigonski padalci, ki jih je bil Ky prepeljal v mesto s svojimi letali (ob nedavnem napadu na mesto so prevažale čete letala pod ameriškim poveljstvom), so zavzeli uporniško radijsko postajo, ki je
Umazana vojna
potlej večkrat menjala lastnika, budisti pa so se zabarikadirali v dveh pagodah in pravijo, da bodo vzdržali do konca. Po mestu so nameščeni zvočniki, ki oddajajo pozive budistom, naj vzdrže do konca. Po doben je položaj v drugem budističnem središču Hueu. Ves civilni letalski promet v Južnem Vietnamu je ustavljen, živci so skrajno napeti, Američani pa za vse to prej niso niti vedeli. Zdaj spet prihaja deževje in strah pred hudimi ofenzivami osvobodilne vojske. Upornikom pa sta se pridružili kar dve saigonski diviziji. Tako postaja čedalje bolj jasno, da se niti saigonska vojska noče več bojevati proti enotam osvobodilne fronte in da je vse to čisto ameriška vojna, ki je z budističnim odporom izgubila še zadnja pravna opravičila.
Sovjetski premier Kosigin, ki se te dni nahaja na obisku v Združeni arabski republiki, je govoril na kairski univerzi ter zahteval konec ameriške agresije v Vietnamu. Zahteval je tudi spoštovanje ženevskih sporazumov in dejal, da je vietnamsko ljudstvo ponudilo že več predlogov za prenehanje vojne, ld jih Sovjetska zveza v celoti podpira.
Sicer pa je pretekli teden vzbudila po svetu precej zanimanja novica o sporu med leopoldvilskim Kongom in Belgijo. General Mobu-tu namreč zahteva revizijo finančnih sporazumov, ki jih je bil skle nil Čombe, češ da so krivični do Konga. »Čombe je v resnici Belgijec s črno kožo,« je dejal leopold-vilski premier Mulamba na pogajanjih z Belgijci, kar bi skoraj povzročilo prekinitev pogajanj. Poučeni krogi pa sodijo, da belgijska vlada ni pripravljena odstopiti od pogodb, ki jih je bila sklenila s čombe jem.
Spor se je zaostril, ker je šef kabineta belgijskega zunanjega ministrstva izjavil, da Mobutu, bivši policijski narednik, ni noben strateg in je prepričan, da je moč vse probleme rešiti s pomočjo priročnika za dobrega pešaka. Mobutu je brž reagiral ter dejal, da je šef belgijskega kabineta človek, ki misli, da se ves svet vrti okrog njega in da so mu stopili v glavo njegovi plemiški naslovi Tako se krha tudi to tako proslavljeno prijateljstvo med Belgijo in njenim nekdanjim Kongom.
Po vsem Kongu je prišlo do ostre protibelgijske kampanje in v takem ozračju so se tudi začela pogajanja med predstavniki obeh vlad.
upravni organi in sindikalne podružnica so bili po mnenju komunistov dovolj de'av-ni. Vsi člani kolektiva, ki to želijo, lahko aktivno sodelujejo v življenju in delu podjetja. Lotili so se tudi težav in poudarili, da je glavna težava deUtev dohodka in osebnih dohodkov po delu. Glavna zapreka so tu razlike v ustvarjenem prometu v trgovini na debelo, v trgovini na  drobno, pri potnikih in
v upravi. S krediti za obratna sredstva nimajo posebnih težav, investicijskih kreditov ni na voljo, z lastnimi sredstvi pa se naložb v trgovi no ne morejo lotiti.
Osnovna organizacija ZK v kmetijski zadrugi je na svojem sestanku ugotovila, da ves kolektiv sodeluje pri uresničevanju reformnih prizadevanj. Reforma jih ni nagla nepripravljene. Lastni proizvodnji bodo tudi v bo-
doče dajali čim večji poudarek, hkrati pa bodo razvijali koristno sodelovanje z zasebnimi proizvajalci. Komunisti so ugotovili, da je v zadrugi omogočena aktivnost slehernemu članu, če je le dovolj delaven. Ob koncu so povedali tudi to, da ni prav, če nekateri ljudje mislijo in celo javno pišejo, da je kmetijstvo z reformo pridobilo sredstva.
(Nadaljevanje prihodnjič)
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
H PREDSEDNIK TITO NA NOVOSAD SKEM SEJMU. Predsednik republike je pretekli teden odprl največjo kmetijsko prireditev pri nas — novosadski sejem. Po ogledu razstavljenih predmetov je povedal novinarjem svoje vtise. Med drugim je dejal, da ne bi mogli reči, da je kmetijstvo močno napredovalo, če bi ocenjevali razstavljene proizvode. »Toda kakovost proizvodov je na precej visoki ravni. Zdaj gre za to, da dosežemo tudi količino. Jugoslavija je vedno težila za tem, da bi se kmetijstvo razvilo vzporedno z industrijo, kar doslej ni bilo doseženo. Naša industrija se je razvijala mnogo hitreje od kmetijstva. Krivda seveda ne zadene tistih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, marveč so bile tudi objektivne težave. Za nas je sila važno, da se vzporedno razvijata industrija in kmetijstvo. Naša dežela ima zemljepisne, pedološke, atmosferske in vse druge pogoje, da kar v največji meri razvije svoje kmetijsvo. V Jugoslaviji pa ni bilo mogoče uporabljati mehanizacijo toliko, kolikor je treba, ker za to ni potrebnih sredstev. Vendar za razvoj kmetijstva niso potrebna tolikšna sredstva kot za razvoj industrije. Tudi z manjšimi vlaganji, toda z vse večjo spretnostjo in sodelovanjem med kmetijskimi proizvajalci, lahko dosežemo raven razvitih evropskih dežel.«
■ ZASEDANJE ZVEZNE SKUPŠČINE. Zvezni in gospodarski zbor sta pretekli teden sprejela osnutek srednjeročnega plana razvoja Jugoslavije. Osnutek bo zdaj en mesec v javni razpravi in šele nato bodo v skupščini sklepali o njem. Ena izmed poglavitnih planskih postavk je hitrejše naraščanje standarda v skladu z rastjo produktivnega dela. Ta cilj pa je mogoče doseči le ob relativnem zmanjšanju splošne porabe, da se relativno počasneje povečuje investicijska poraba, da se poveča učinkovitost investicijskih naložb in da se z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti doseže bolj dinamična rast proizvodnje in produktivnosti. Osnutek pojmuje višjo življenjsko raven kot pogoj za učinkovit razvoj gospodarstva. Zvezni in prosvetno-kulturni zbor pa sta sprejela splošni zvezni zakon o financiranju izobraževanja. S tem zakonom so
zagotovljeni stalni viri financiranja izobraževanja, določen pa je tudi povsem nov sa-upraven način upravljanja s temi sredstvi. Oblikovale se bodo namreč skupnosti izobraževanja, ki bodo gospodarile s temi sredstvi, kar pomeni, da bo treba marsikaj spremeniti tudi v samem gospodarjenju, ker samo z zakonom sredstev ne bo prav nič več kot doslej.
■ KAKO NAJ BO SESTAVLJEN RE PUBLIŠKI SREDNJEROČNI PLAN. V pone deljek je odbor republiškega zbora za družbeni plan, finance in proračun sprejel predlog smernic glede družbenoekonomske politike, ki naj bi bila uveljavljena v predlogu srednjeročnega plana republike. V teh smernicah je rečeno, da je pospešena gospodarska rast ena izmed najvažnejših nalog, ki naj bi jih uveljavili v planu. V predlogu pla-
Kmetijstvo še močno zaostaja
na naj bodo obdelana podrobno tista področja, na katera lahko republika vpliva s svojo politiko in sredstvi. Posebej naglašajo, naj bi se do leta 1970 zavzeli predvsem za razvoj energetike, železniškega prometa in cestnega gospodarstva. Nekatere gospodarske dejavnosti pa se še prepočasi razvijajo, sem sodijo zlasti turizem, kmetijstvo in gozdarstvo, storitvene dejavnosti, stanovanjsko, komunalno in vodno gospodarstvo, kar vse ustvarja pogoje za hitrejši napredek celotnega gospodarstva. O predlogu smernic bodo prihodnji teden razpravljali vsi skup ščinski zbori, sklepala pa bosta o njih republiški in gospodarski zbor.
■ PRISRČNO SREČANJE. Ob Zablatni-škem jezeru v Podjuni na Koroškem so se v ponedeljek srečali Slovenci iz Avstrije in Italije. Zbralo se je okrog 2000 ljudi. Najprej je bilo zborovanje, potlej pa pester kulturni spored.
■ TEMELJI ZA HIDROELEKTRARNO NA DJERDAPU. V nedeljo so svečano zabetonirali prvi temelj za jez na Donavi v Djer-dapu, in to pol leta pred rokom, kar je velik uspeh združenih jugoslovanskih in romunskih graditeljev. V jez bodo letos vgradili 220.000 kubičnih metrov betona.
H IVAN MAČEK V POMURJU. Predsednik republiške skupščine Ivan Maček je te dni obiskal Pomurje, kjer se je zanimal za razvoj teh občin.
B V TREH URAH DO TRSTA. Ljubljan sko železniško transportno podjetje je uvedlo električni vlak na progi Ljubljana—Trst, ki bo vozil le tri ure, kar je manj kot pa če bi potovali z avtobusom. Vlak odhaja iz Ljubljane ob 6,14 iz Trsta pa se bo vračal ob 16,25 in bo v Ljubljani ob 19.20. Povratna vozna karta stane 2800 starih dinarjev, kar je manj kot avtobusna.
■ IZVOZ MESA. Kmetijske in izvoisne organizacije v Sloveniji so v prvih treh letošnjih mesecih izvozile polovico vsega mesa, kolikor naj bi ga izvozile vse letošnje leto. Aprila pa je nastal zastoj pri izvozu govejega mesa, ker so vzhodnoevropske države ponudile precej nižjo ceno in so v Italiji celo v skrben za domače proizvajalce, ki so jih bili že zaščitili z višjimi carinami. Tako so morali naši izvozniki spustiti ceno. Naši predstavniki se že dogovarjajo z italijanskimi, da bi carino znižali na prejšnjo raven, kar je treba hitro urediti, da ne bi to vplivalo na rejo govedi pri nas.
■ ODPRT SEJEM ALPE-ADRIA. V Ljuh ljani so v soboto odprli tradicionalni sejem obmejne blagovne menjave Alpe-Adria, na katerem razstavljajo podjetja iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Na njem sodeluje letos 182 razstavljavcev. Odprt bo do nedelje.
■ KMETIJSKA MEHANIZACIJA IZ VZHODNE EVROPE. Direktor jugoslovanske kmetijske banke je povedal, da so že zagotovljena devizna sredstva za uvoz drobne kmetijske mehanizacije iz vzhodnoevropskih dežel. Devize bo lahko dobil tisti, ki bo vplačal ustrezno vsoto v dinarjih ter predložil pismeno potrdilo, da kooperira z zadrugo ali kmetijskim posestvom bodi v živinoreji bodi v poljedelstvu.
■ M ALI K  POJDE  V MOSKV«
— Iz   i)žajga.rte   poročajo,   da bo
indonezijska delegacija kmalu odpotovala v Sovjetsko zvezo. Delegacijo bo vodil zunanji minister Malik. Pogovarjala se bo o gospodarskih in finančnih odnosih med obema državama. Po izjavi indonezijskega ministra za načrtovanje Sumananga bi Indonezija potrebovala več kot milijardo dolarjev, da bi ustalila gospodarske razmere. Hkrati je povedal, da se bo Indonezija vrnila v Mednarodni monetarni sklad, iz katerega je izstopila pod prejšnjo vlado.
■ KONGRES KOMSOMOLA — V Moskvi se je začel kongres Komsomola, ki se ga udeležuje tudi delegacija Zveze mladine Jugoslavije. Na kongresu ni kitajske in albanske delegacije, kakor tudi delegacij iz južnoazijskih držav, ki so pod vplivom LR Kitajske.
■ SUKARNO ZA POGAJANJA Z MALEZIJO — Indonezijski predsednik Sukamo je te dni izjavil, da se je pripravljen pogajati neposredno z Malezijo glede nadaljnjih odnosov med obema državama. Doslej je Indonezija dosledno zavračala priznanje Malezije, češ da je imperialistična tvorba. Sukamo je ob isti priložnosti povedal, da bo Indonezija priznala neodvisni Singapur.
■ ZDA KUPUJEJO TOPOVE V ZR NEMČIJI — Ob obisku zahod-nonemškega obrambnega ministra von Hasscla v VVashingtonu so se dogovorili, da bodo ZDA kupile od Zahodne Nemčije topove.
■ OFENZIVA PROTI KURDOM
— Iz Iraka poročajo, da je začela vlada veliko ofenzivo proti upornim Kurdom, ki zahtevajo avtonomijo. Iz Irana pa je slišati, da bi Sovjetska zveza utegnila posredovati med obema stranema in da se že pripravljajo na »drugi Taškent«.
■ SESTRELJENO KITAJSKO LETALO — Ameriški lovci so nad kitajskim ozemljem sestrelili z ra-retami kitajsko vojaško letalo. Po svetu — zlasti pa v ZDA — je zavladala velika zaskrbljenost, ker bi se utegnila vojna v Vietnamu zaradi takih prask razširiti še na Kitajsko. V Pekingu izjavljajo, da se česa takega sploh ne boje i" da bodo ostro vrnili udarec. Toda vse kaže, da gre le za besede in da tudi eksplozija tretje atomske bombe šc ne pomeni, da bi se na Kitajskem resno pripravljali n* kakšen spopad z ZDA.
■ AIDIT JE MRTEV — Šef indonezijskih oboroženih sil general Suharto je te dni izjavil, da j? predsednik indonezijske komunistične partije res ubit. Podrobnosti ni povedal.
■ RADIOAKTIVNE PADAVIN^ NA JAPONSKEM — Nekaj dni P" eksploziji tretje kitajske atomske bombe so opazili na Japonskem radioaktivne padavine. Atornsk oblak se zdaj razprostira naB ZDA.
Tovarna pohištva v Brežicah - samostojen izvoznik
Konec je životarjenja in kolektiv si utira nove poti - Podjetje že uvaja dvoizmensko delo - Letos bodo sprejeli 100 novih delavcev - Tudi strokovnjakov ne morejo več pogrešati - Nadaljnji razvoj podjetja zahteva preobrazbo dosedanje miselnosti
Dolgotrajna kriza, v kateri se je znašla brežiška tovarna pohištva, gre h koncu. Položaj se obrača na bolje. Nič več ni tako brezizhoden, kot je kazalo še januarja in februarja. Kolektiv je prepričan, da je konec životarjenja. Utira si nove poti v proizvodnji in nove poti na tržišče. Iz razgovora z inženirjem Janezom Jermanom, ki je 15.  februarja  prevzel di-
Novi direktor Tovarne pohištva v Brežicah inž. Janez Jerman med pogovorom z našo sodelavko.
rektorske dolžnosti, povzemam tele ugotovitve:
Prva naloga je bila do kraja zapolniti proizvodnjo prve izmene, saj so bile zmogljivosti kaj skromno izkoriščene. Sledilo je postopno uvajanje druge izmene. V marcu so se uspehi že pokazali. V podjetju so imeli 60 delavcev manj, pa so kljub temu napravili več kakor v januarju.
Druga važna naloga je bila skrb za povečanje izvoza, ki je predtem povsem zastal. Edina rešitev je bila v sprejemanju tujih naročil. Dotlej so jih v strahu pred nizkimi cenami na zunanjih tržiščih odklanjali, to pa je nareko-
valo proizvodnjo na zalogo za domači trg.
Zaloge so 1. marca znašale 1,800.000 Ndin. Inženir Jerman pa je spričo tolikšnih zalog proizvodnjo za domači trg povsem ustavil. Rešitev je videl v izvozu, ki se mu tovarna ne sme in ne more izogniti, saj znaša njena letna obveza do Jugobanke 650.000 dolarjev. Lani so jo izpolnili komaj s 30 odstotki.
PREHOD NA DVE IZMENI NI MOGOČ KAR ČEZ NOČ
Za maj ima podjetje naročil za dve polni izmeni. V proizvodnji uvajajo že od aprila drugo izmeno in so na novo zaposlili 25 delavcev. Na kolektivnem sestanku so se delavci dogovorili za nadurno delo, ki je trenutno še potrebno. Prehod na dvoizmensko delo namreč m' mogoč kar čez noč in nove ljudi je treba najprej priučiti. Računajo, da bodo za drugo izmeno potrebovali kakih 100 delavcev. Vzporedno z uvajanjem druge izmene pa bo treba intenzivirati delo v prvi
VarSuj in vlagaj pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI
prej
KB W
v Novem mestu
Na osnovi določil zakona o delovnih razmerjih in sklepa seje upravnega odbora z dne 1. 4.
Stanovanjsko podjetje Kočevje
razglaša prosta delovna mesta v svoji upravi in gradbenem servisu:
1. eno mesto administratorja
pogoji: administrativna šola in vsaj tri leta prakse na podobnem delovnem mestu
2. več mest kvalificiranih zidarjev
3. eno mesto kvalificiranega delavca kovinske stroke
pogoji: ustrezna praksa na vodnoinštalaterskih in kleparskih delih
4. eno mesto gradbenega strokovnjaka za komunalne gradnje
pogoji: srednja ali visoka izobrazba s prakso na
zadevnem področju. Osebni prejemki se določijo v skladu s pravilnikom o delitvi osebnega dohodka podjetja. Nastop je možen takoj.
Pismene prijave je dostaviti v pisarno podjetja Kočevje, Ljubljanska cesta 19-1 (stara pošta).
STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE
izmeni. Veliko je namreč še rezerv v ekstenzivnem delu. Za primer samo tole:
Pri 100 regalih, ki so jih marca napravili za izvoz v ZDA, so zabeležili 10.000 N din izgube, v aprilu pa samo še 1,500 N din. Obeta za maj so po tako skokovitem zmanjševanju proizvodnega časa in porabe materiala zelo ugodni. Za odpravo nekaterih ozkih grl potrebuje podjetje tudi sodobnejše stroje. Kolektiv išče vse možnosti, da bi čimprej prišel do njih.
Velik uspeh za tovarno je pridobitev izvozne registracije. Zdaj ni več vezana na posrednike in lahko črta vse njihove provizije, ki znašajo 3 pa celo 10 odst.
Trenutno tovarno najbolj muči pomanjkanje strokovnjakov s fakultetno izobrazbo. Dobi jih lahko le, če jim priskrbi stanovanja in omogoči primerne osebne dohodke. Samo ljudje s širokim znanjem bodo kos sedanjim
Filmi o elektriki v kmetijstvu
Novomeška poslovna 3nota ELEKTRO Ljubljana vabi prebivalce na arezplačni ogled poučn'h filmov o uporabi ^.ek^rl-ke v kmetijstvu, f me bodo predvajali: v četrtek,
19. maja ob 20. uri v Do-berniču v Zadružnem domu, v petek, 20. maja ob
20. uri v Mirni peči v Zadružnem domu, v soboto,
21. maja ob 20. uri v Veliki Loki v Zadružnem domu, v nedeljo, 22. maja pa ob 16. uri v kinodvorani v Škocjanu in ob 20. uri v kinodvorani v Šmarjeti.
nalogam. Treba je povsem prelomiti z obrtniškim načinom dela, z novimi delovnimi metodami vred pa vnašati v kolektiv industrijsko miselnost. Taka preobrazba je za razvoj podjetja nujno potrebna.
Marsikaj bo treba ukreniti pri spreminjanju nagrajevanja, normiranja, odločanja v samoupravnih organih in podobno. Da bi to čimprej spravili v normalen tir, so se na novo lotili statuta in vseh samoupravnih aktov, ki jih je treba uskladiti z zakonitimi predpisi. J. TEPPEY
Dopisna šola za 50 Ndin
Zavod za tehnično kulturo SR Hrvatske pripravlja v sodelovanju s strokovnimi zvezami Ljudske tehnike 6-me-sečno dopisno šolo za radio tehnike, kinotehnike in fotografe. Stroški, ki jih je treba plačati ob vpisu, znašajo za posamezni tečaj 50 N-Din. Obiskovalci bodo dobili vsakih 15 dni gradivo za študij. Ob koncu bodo opravljali izpite in dobili diplome.
Na novomeškem sejmu nad 1000 pujskov
16. maja je bil na novomeškem sejmišču izredno živahen promet s prašiči. Rejci so pripeljali 1009 pujskov starih od 6 do 12 tednov, in 38 3 do 6 mesecev starih prašičkov. Vseh so prodali 947, pujske po 140 do 210 novih din kilogram, prašičke po 220 do 250 novih din. Cene se bistveno niso spremenile.
Brežice: na sejmu živahno
14. maja .je bilo na brežiškem sejmu naprodaj 1015 pujskov, prodanih pa je bilo 801. Za manjše so zahtevali 950 do 1000 din, za večje pa 550 do 580 din žive teže.
V soboto je bila v Dolenjskih Toplicah V. republiška skupščina združenja knjigovodij Slovenije. Gostje in delegati iz 46 društev in njihovih podružnic iz cele Slovenije so najprej razpravljali o organizacijskih vprašanjih, v drugem delu skupščine pa obravnavali strokovno temo po referatu sekretarja društva Franceta Pora, ki je kritično obdelal metode ugotavljanja in delitve celotnega dohodka in dohodka po plačani realizaciji. (Foto: M. Moškon)
IttGPOVt

'lARAt>\ Wl\Y rV /vašem po d j erJU J VKAzuJen ODcoiirev/ \/] £?A DATUMA
e=3>




— Ko bo zakipelo in bo Francelj začel vpiti, bomo rekli, da je vsega krivo samoupravljanje!
Kmetijski nasveti
Bolezni in škodljivci krmnih rastlin
Dokazano je, da naredijo škodljivci, rastlinske bolezni in pleveli več škode na pridelkih kot vse druge ujme: suša, poplava in slaba letina skupaj. Samo pri nas je po ocenah čez sto milijard dinarjev škode na leto. Ne prizanašajo nobeni rastlini. Zdaj, ko hočemo z večjimi vlaganji doseči večje pridelke in ko sejemo žlahtnejše sorte, *je še večja nevarnost zia rastline.
Navzlic temu da na krmnih rastlinah bolezni ne napravijo toliko škode kot npr. v sadjarstvu, bomo vseeno na kratko pregledali, v čem so predvsem nevarnosti, ki nam osnovo živinoreje, to so krmne rastline, lahko občutno zmanjšano, škoda je večja predvsem pri večletnih krmnih rastlinah  npr. pri lucerni.
B »Žida se mi je razširila po detelji, jo bom moral preorati,« nemalokrat toži kmet, ko kosi in spravlja deteljo, vso prepredeno z zajedalcem, ki ne more samostojno živeti in se imenuje predenica. Bohoti se na njivi in duši posevek. Deteljo s predenico vred posušijo in krmijo z njo živino, ki pa semena predenice ne prebavi, ker ima tako trdo lupinico in tudi v gnoju ostane kaljivo ter gre z njim nazaj na njivo, če ga niso že pri sušenju pustili tam.
■ Ko sejemo deteljo, moramo paziti, da sejemo le čisto seme. čisto je tisto, ki ga kupimo v semenarni, domače pa je ali ni, kajti seme detelje je težKo očistit^ to pa zato, ker je seme predenice in detelje enako debelo. Semenarne imajo posebne stroje — razpredeničnike, ki čistijo seme z elektromagneti. če pa je predenica že v detelji, jo moramo uničiti vsaj do takrat, ko prične cve-teti. Najbolje je pokositi gnezda, nanje nametati slame in zažgati. Lahko pa jih tudi poškropimo z železno galico (železov sulfat) ali z raztopino natrijevega arzenita. Dobr0 se je obnesel tudi nimesan ali kreozan pasta in sicer zli-jemo 3 litre 2-odstotne raztopine na kvadratni meter.
■ Deleljni rak, morilka lucerne, listna pegavost lucer-ne in deteljna rja so bolezni, ki lahko napravijo precej škode. Od škodljivcev je najhujši deteljni dolgoglavček, manj kot pol centimetra velik hrošček, ki ima obliko majčkene steklenice z dolgim vratom in katerega ličinka pridno uničujejo cvetove detelje. Posebno je škodljiv, če pridelujemo deteljno seme. Uničujemo ga tako, da s pan-takanom, lindanom ali parathionom škropimo deteljo v času, ko se začno razvijati cvetovi.
■ Pleveli so nevarni posebno v večletnih posevkih krmnih rastlin, lucerne ali nemške detelje, kjer kmalu »udarijo ven«, posebno če je posevek prerede^. Nekdaj se razen s puljenjem plevela ni dalo nič pomagati, danes pa že imamo snovi, ki plevele uničujejo, detelje pa ne. Imenujemo jih herbicide, če se razširijo pleveli v lucerrti, jih uničimo tako, da škropimo z raztopino 9 kg legume-ksa D na hektar, če pa so v črni detelji, pa s 6 kg legu-meksa M na hektar, škropimo talorat ko ima deteljna bilka 3—4 liste ali pa po košnji.
KREMEN, NOVO MESTO
PRODA NA JAVNI DRAŽBI
1. dvojni kozolec (topler)
2. gospodarsko poslopje (pod)
Kozolec je s tremi okni, krit z opeko in v zelo dobrem stanju.
Gospodarsko poslopje (pod) je iz še dobrega hrastovega lesa, krito s slamo.
PRODAJA BO V TOREK, 24. MAJA 1966, OB 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebnike, na kraju samem, MaU Koren št. 1, p. Raka (posestvo Toma-žin).
Objekte si interesenti lahko ogledajo vsak dan.
Vsi ostali pogoji bodo kupcem sporočeni pred pričetkom dražbe.
KRŠKI MOST NASTAJA POD SAVO
Graditelji novega mostu čez Savo v Krškem so poklicali na pomoč skupino kesoncev, izurjenih delavcev za podvodna dela beograjskega podjetja
MOSTOGRADNJE
K jekleni kupoli na betonskem podstavku je bila prislonjena lestev. Pol metra nad lestvijo je bila v kupoli lina. Lino so zapirala elipsasta vratca.
Komaj sem se prerinil skoznjo. Brž ko sem vstopil, je
zunaj, in nič več nisem slišal švistenja.
»Navaditi se morate na pritisk, ki je tam doli. Trajalo bo le nekaj minut.« . »Kolikšen pritisk je?« sem vprašal.
»1,4 atmosfere.«
Hermetično zaprta kupola z lestvami, po katerih gredo vsak dan kesonci glodat rečno korito. V zgornjem, razširjenem delu se pripravijo na pritisk, pod katerim delajo v kesonu globoko pod gladino Save.
delavec Pera Radosavljević lino zapahnil. Nato je odprl neki ventil. Zašvisfcnilo je, kot bi bil pustil kisik iz jeklenke. V ušesih me je zabolelo in zdelo se mi je, da zrak nenadoma ni več plin, marveč težka smola, ki sili vame od vseh strani. Na čelu sem začutil roso.
Pričakovanje z zatisnjenim nosom
»Nič hudega ne bo, samo nos zatisnite in zrak pogoltnite,« se je zasmejal Pera, ko je na mojem obrazu videl strah.
Napravil sem, kot mi je rekel, in takoj je bilo kot prej
Zdelo se mi je, da se s kabino vred počasi, skoraj neobčutno približujeva dnu, pa sem vprašal:
»Kdaj bova doli?«
»Oho, to mislite,« se je zasmejal Pera. »Pri nas se ne vozimo, kar peš gremo. Tukaj,« je pokazal na pokrov na tleh kupole. »No, saj zdaj že lahko greva,« je rekel in dvignil debelo jekleno ploščo.
Skok v kesonsko komoro
Stopil sem bliže in pogledal navzdol. Cisto na dnu nekakšne široke cevi, ki je imela ob strani pritrjeno lestev, je bilo svetlo. Slišal sem nerazločne glasove.
»Greva dol,« je rekel Pera
normalni zunanji pritisk.
»Bilo ga je malo, zdaj je minilo,« sem odvrnil.
Stopil sem skozi lino in se po lestvi pognal na »trdna« tla. šele zdaj sem pomislil,
in se pred menoj spustil v globino.
Še zadnji klin in bil sem doli — pri kesoncih.
Bilo jih je 13. Dopoldanska izmena. S krampi in svedri so glodali rečno korito. Delali so v nekakšnem obokanem delu hodnika, ki je bil spredaj in zadaj zazidan. Imenujejo ga kesonska komora. To je spodnji del 16 metrov dolgega in 4 metre širokega kesona, velikanske železobeton-ske »lupine«, na katero potem postavijo nosilni steber mostu. Komora je dovolj visoka, da lahko delavci neovirano vihte krampe in s kladivi tolčejo po svedrih.
Videl sem, da so tla skoraj suha.
Pogovor pod pritiskom
»Zračni pritisk, ki je tu spodaj za pol atmosfere večji kot zunaj, požene vodo po ceveh ven,« je rekel najbližji delavec in se predstavil za delovodjo Nikolo Matuša.
»Dobro, tovariš delovodja, kje pa gre odkopani material ven?« sem povzel.
»Tu skozi, kjer ste prišli dol.«
»Je delo tu doli naporno?«
»Pa to so sami stari borci, ti kesonci,« se je zasmejal Nikola. »Po deset in več let opravljajo tako delo. Navajeni so še na težje. Naporno je le toliko, kolikor moramo minirati.«
»Minirate?« sem se začudil.
»Česar kramp ne zmore, napravi eksploziv.«
»Kdaj se spet lahko povrnete v keson?«
»Kakor je: po štirih, petih urah, odvisno od globine.«
»Koliko smo zdaj pod gladino Save?«
»Tri metre.«
»Doklej boste kopali?«
»Do sedmih metrov.«
»Se bo pritisk spremenil?«
»Pri vsakem metru v globino ga je treba povečati za desetinko atmosfere.«
»Gre delo po normi?«
»Tu delo ni normirano, delamo po predpisih.«
Spet na »trdnih« tleh
Pogledal sem na uro. Dvajset minut sem bil pri kesoncih. Pri njih, ki so kot zazidani in jih med delom edino-le telefon poveže z zunaj im svetom. Rekel sem: »Zdravo, srečno!«, poiskal izhod-in se povzpel po lestvi v kupolo. Pera me je spet spremljal.
»Je še kaj strahu?« me je vprašal  in  spustil  zrak na
Zoran Mihajlović, šef ke-sonskega gradbišča: »Nikogar brez zdravniškega potrdila ne pustimo v keson. Delo pod pritiskom je naporno, vendar se ga ljudje navadijo. «
da je ta kupola pravzaprav podobna velikemu kavnemu mlinčku na kamniti mizi.
»Zares neverjetno!« sem vzkliknil poln doživetij, kot bi pravkar prebral kakšno fantastično knjigo Julesa Verna. BLitro sem slekel delavsko opravo, ki so mi jo posodili. Tedaj pa sva se že srečala z vodjem kesoncev, gradbenim tehnikom Zoranom Mi-hajlovićem. Še ves pod vtisi vrnitve izpod gladine Save, sem mu nasul za celo vrsto vprašanj.
»Kako morajo vzdržati pri
takem pritisku?« sem ga vprašal.
Kesonska bolezen
»Eh, to še ni veliko. Delali so že precej globlje, kjer se pritisk za vsakih deset metrov v globino poveča za eno atmosfero. Zato pa morajo biti delavci popolnoma zdravi. S prehladom ne smejo noter. Vstop je dovoljen samo tistim, ki prineso zdravniško potrdilo.«
Ustavila sva se pri velikem jeklenem sodu z napisom SANITETNA KOMORA.
»čudna ambulanta,« sem pripomnil.
»če delavec zboli, to pa se zgodi samo tistim, ki neradi spoštujejo pravila, mora v to komoro. Zdravi se pod enakim pritiskom, pod kakršnim je delal v kesonu. Ležati mora uro, dve, tudi več. Pritisk zlagoma zmanjšujemo do ene atmosfere, se pravi do normalnega zračnega pritiska. ,Muko muči', kdor zboli za kesonsko boleznijo.«
»Pod kakšnim pritiskom pa je še dovoljeno delati?«
»Do treh atmosfer nadpri-tiska.«
»Kako pa je z delovnim časom?«
»Skrajšuje se z globino, čim globlje delavci delajo, tem krajši delavnik imajo. Veliko morajo počivati, da si ohranijo zdravje. In veliko čaja morajo piti ti naši kesonci.«
Kesonci so specialisti
Zoran Mihajlović, ki je vodil kesonce že na mnogih vi j i in tudi že na manjših v gradbiščih širom po Jugosla-Sloveniji, je rekel, da mu je Krško z okolico, ta prostrana livade zelenja, zelo všeč. Delo? Specifično je, in precej različno od dela te vrste drugod.
Krški teren ni lahak, zato zmagujejo na njem samo s stroji.
Beograjsko podjetje MOSTOGRADNJE, ki ga je graditelj novega mostu čez Savo v Krškem novomeški PIONIR poklical na pomoč, bo pripravilo temelje za vse mostne stebre — nosilce. Uporablja način s pomočjo ke-sonov, s temi pa si preuv^em pomagajo pri »fundamentira-nju«v rečni strugi.
S sondiranjem so strokovnjaki našli trdna tla za temelje (v savski strugi) šele po sedmih metrih pod gladino. Do te globine se mora »ugrezniti« keson, ki ' ga potem izpolnijo z betonsko mešanico ter dobe temelj za nosilni steber.
Kakor zatrjuje vodja kesoncev beograjske MOSTOGRADNJE, bodo temelji za novi krški most pripravljeni do konca avgusta.
Lepega vremena in nizke vode
Vsak dan je na obeh bregovih Save živahno. Na des-
nem so te dni kesonci, na levem PIONIRJEVI delavci. Več kot 70 »pionirjevcev« se peha kot črna živina. Zakaj rok za zgraditev se naglo izteka.
»Do konca leta mora biti konstrukcija mostu narejena,« je rekel šef PIONIRJE-VEGA gradbišča Metod sonc. »Želimo si le lepega vremena in normalnega stanja vode.«
Novi krški most bo nedvomno eden največjih rečnih objektov, kar jih gradimo letos v Sloveniji.
Reševalna straža
Z delovodjem Jožetom Po-tokarjem    sva  stopila na
Metod Sonc, šef PIONIRJE VEGA gradbišča: »Delavci MOSTOGRADNJE opravljajo glavno delo pod gladino Save. To so dobri sodelavci«.
umetni otok. V vodi sem zagledal čoln z rešilnim pasom.
»Vsak dan dežura s čolnom po en izurjen reševalec krškega plavalnega kluba,« je omenil. »Sava je tu tako deroča, da bi prav gotovo bilo po delavcu, ko bi padel vanjo. No, do zdaj na srečo še nismo imeli nesreče.«
Most na sedmih stebrih
Most bo stal na sedmih stebrih. Za stebre in ploščo bodo porabili nad 4000 m2 betona, blizu 330 ton' armature in za konstrukcijske odre več kot 1500 mJ lesa. Vseh zemeljskih izkopov bo nad 3300 m3. Za umetni otok, na katerega postavijo keson, preden ga spuste v globino, porabijo nad 600 m' rečnega proda.
Nestrpneže bo pomirilo
Z desnega brega Save sem spet opazoval, kako nastaja novi krški most. Zdaj je le malo videti, ker teče glavno delo še pod vodo. Toda kmalu bo nad Savo zanihal 5-ton-ski kabelski žerjav. Tedaj se bo več videlo. Rasti bodo začeli mostni nosilci, stroji bodo brneli in na gradbišču bo bolj živo. Več bo videti, kar bo predvsem pomirilo nestrpneže. Vsak dan bo več novega. Tako vse dotlej, dokler ne bodo slavnostno prerezali traku ob otvoritvi.
IVAN ZORAN
Anton Omerza in Miha Umek, PIONIRJEVA delavca, pripravljata mešanico za beton, ki ga bodo kasneje stresli v nosilec (objekt zadaj)
VIDA TOMŠIČ:
(v:
Vloga SZDL Slovenije v nadaljnjem razvoju družbenega samoupravljanja
Razmere v dobi administrativnega upravljanja, nujne, primerne in uspešne za svoj čas, so prinašale s seboj težnjo zoževati pobude ljudi samih. Bil je čas, ko smo učinkovito enotno akcijo spričo majhnih sredstev in kadrov dosegali z močno koncentracijo državnih in političnih funkcij. S tem smo seveda povzročili, da se nam še potem, ko je že zdavnaj prešla nujnost, primernost in učinkovitost takšnega načina dela in gospodarjenja, še kar naprej v glavah, metodah, nitim' zadržuje staro. Tako so objektivne in subjektivne bi-rokratsko-etatistične težnje zoževale doslej Socialistično zvezo na splošno razpravljanje o družbenih zadevah, na propagiranje in razlaganje sklepov ter organiziranja nekaterih obrobnih samoupravnih lokalnih akcij in dejavnosti. Z uvedbo samoupravljanja so nastale za vse družbene institucije, predvsem za vlogo in metodo dela druž-beno-političnih organizacij, bistvene spremembe, če so do takrat v veliki meri bile le one dnevno delujoče neposredne organizacije delovnih ljudi, se je z uvedbo delavskih svetov začela družba presnavljati, se graditi na novih temeljih. V tem procesu je mogoče napredovati le korakoma — saj gre za to, da se z razvojem materialnih osnov spreminjajo razmere in miselnost ljudi-akterjev samih. Ob tem pa sta silno porasli nujnost in možnost delovanja družbeno-političnih organizacij, predvsem Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zato ni slučajno, da je nova Ustava posebej opredelila njihov pomen za razvoj samo-upravljalske družbe.
V procesu odmiranja države nastajajoča socialistična demokracija gradi na skupnih dogovorih. Bistvena je pot do teh odgovorov in metode njihovega izvajanja. V največji meri mora pri tem priti do izraza dejstvo, da socializem interesa posameznega delovnega človeka in družbe ne stavlja drugega proti drugemu, ampak jih medsebojno pogojuje. Demokratično razpravljanje in sklepanje ter disciplina pri izvajanju so neogiben pogoj sodelovanja vseh delovnih ljudi, se združujejo zaradi bo-Ja za dosego skupnih ciljev.
Gre za potrebo in zahtevo, da organizacije Socialistične zveze s sodelovanjem in pomočjo sindikatov, mladinske 0rganizacije, zveze borcev in drugih delavcev, ki jih druži Podobnost dela ali drugih interesov, omogočajo takšna srečanja in soočanje med delovnimi ljudmi posameznega kraja, republike in države, da se ob svobodnem razprav-
Janj u seznanjajo z znanstve-nim socializmom v praktični uporabi, da si v boju mnenj
n argumentov sami ustvari-1° svoja stališča in se tako
ami usposabljajo za svojo vl°go upravljavcev.
Socialistična zveza se je 8616 deloma razvila v takšno stalno delujočo družbenopolitično organizacijo izrazi-^° nestrankarskega tipa, ki j"e ne samo možnost, ampak
stavna pravica vseh obča-£°v socialistične družbe. Ob-Proizvajalec mora v nevredni demokraciji vsak Jtn "Pravljati in vplivati na uruzbene zadeve - in ima
do tega tudi pravico. Pri tem ne izvaja sklepov nekega političnega vodstva, ampak se mora konkretno sam odločata. Toliko važnejša je takšne vrste vsedružbena organizacija sociabstičnih občanov, kolikor večja je njihova realna možnost, da vplivajo na dogajanja v družbi, se pravi, kolikor večja je neposredna spodbuda za uveljavljanje posameznika v celoti. Posamezen kolektiv ne more izčrpati potreb svojih članov samo v svojem okviru in tudi ne le v poslovnem sodelovanju. Za to ima svoje organe. Toda delavci sami in delovni kolektivi imajo nešteto vprašanj, ki jih žele in morejo urejati le, če so si na jasnem glede splošne družbene smeri, pa tudi če so široko razgledani glede razmer, odnosov sil v širših skupnostih in po svetu. In to, od vprašanj življenja v kraju in komuni, od praktičnih do idejno-političnih vprašanj, ki jih — celo če imamo vse pravice — ne moremo urejati ločeno in brez razumevanja celote, če hočemo razvoj usmerjati naprej, ne pa ga zaustavljati!
S tem, da se delovni ljudje lotijo upravljanja in se obenem izobražujejo, se resnično spodrezujejo korenine etatizma in birokratizma. To je tudi edina pot boja proti birokratizmu. Kakor vemo iz izkušenj, sami govori, članki in razprave birokratizma ne morejo zrušiti, lahko ga celo utrjujejo. Ranljiv je resnično le tedaj, če se proizvajalec in občan otrese njegove očetovske skrbi in varuštva ter sprejme pravice in dolžnosti samouprave. Za takšno akcijo je pomembna tako družbeno-politična izobrazba, kakor možnosti, da se občani družbeno-poli-tično organizirajo, torej organizacije, v katerih so ljudje doma, v katerih se lahko o svojih zadevah pogovorijo kakor enaki z enakimi. Tako nastajajo družbene in državne norme ob njihovem sodelovanju kot skupno sprejeta podlaga in kot okvir za njihovo lastno prav s tem svobodnejšo dejavnostjo. O tem pa, kaj bomo napravili več, kakor nam narekuje zakon, kako bomo zakon razumeli, ga razvili, uporabili ali spremenili — o vsem tem se moramo dogovoriti med seboj. Takim potrebam socialističnih občanov ne more ustrezati organizacija strankarskega tipa, ki snuje .n sklepa v svojem vodstvu in se potem le občasno obrača k volivcem po legitimacijo. Za vse to potrebujejo občani svojo javno organizacijo, ki jim omogoča vsakdanji stik in vpliv na potek stvari, da postanejo subjekt pri vodstvu svojih poslov ne pa objekt neke politike.
Za nadaljnji razvoj Socialistične zveze v samoupravnih razmerah v tej smeri in posebej ob družbeni reformi je treba samokritično pregledati naše delo in opredeliti nekatere odnose, ki povzročajo nejasnost pa tudi zaostajanje v družbenem razvoju.
Zdi se, kakor da v praksi še ni dovolj jasen položaj in odnos med Socialistično zvezo in predstavniškimi organi, pa tudi v delovanju komunistov v SZDL večkrat prihaja do nejasnosti.
Z OTUSTCA PRI PROFESORJU DR. MIHAJLU ROSTOHARJU
„Ko bomo drug drugega spoznali..."
Trda življenjska pot univerzitetnega učitelja - Pri 88 letih je prof. Rostohar še vedno poln ustvarjalnih načrtov - Nedokončana knjiga čaka nadaljevanja - Prof. Rostohar je bil 42 let visokošolski učitelj na Češkem, od 1949 do 1960. leta pa je predaval na ljubljanski univerzi
V zbirki KOZMOS je mladinska knjiga lani izdala drobno knjižico z naslovom »Osnove socialne psihologije«. Njen avtor prof. dr. Mihajlo Rostohar jo je napisal v poljudnem jeziku in prikazal v njej, kako poteka psihično življenje človeka, ko stopa v stik z drugimi posamezniki človeške družbe.
Knjiga je dragocen vodič za uravnavanje odnosov med ljudmi, zato je razumljivo, da je tako hitro pošla. Moral bi jo imeti vsakdo, ki ima v poklicu pa tudi sicer v vsakdanjem življenju veliko opravka s človekom. Ponatis torej ne bo odveč, saj bi tako knjižico že zdavnaj potrebovali. Zdaj jo imamo, a smo jo tako sramežljivo in skromno predstavili. Le zakaj?
Tembolj smo je lahko veseli, ker je pisec prof. Rostohar naše gore list. Iz Bregov v krški občini je doma. Tam je preživel otroštvo, tja se je vračal kot študent in kasneje kot profesor in znanstvenik. Tudi zdaj živi med nami v svojem lepem domu pod Golekom. Leta 1929 si ga je postavil na sončnem pobočju očetovega vinograda, čudovita pokrajina je tam okoli, zato si je v njej zaželel preživeti tudi jesen svojega življenja.
Profesor Rostohar je zdaj v 88. letu. še vedno je poln delovne zavzetosti. Niti po upokojitvi si ni privoščil počitka. Bolezen ga je, žal, za nekaj časa priklenila na posteljo, ni pa mu vzela ustvarjalnih načrtov. Ko sem ga nedavno obiskala, mi je pokazal zajeten rokopis. Profesor pripravlja novo knjigo o psihologiji otroka, ki mu je že od nekdaj najbolj blizu. Nedokončano delo čaka, da se ga bo spet lotil.
DVE VOJNI STA BREZOBZIRNO PREKINILI ZNANSTVENIKOVO DELO
O učitelju psihologije Mihajlu Rostoharju sem iz pripovedovanja njegovih študentov že prej marsikaj vedela, toda neposreden pomenek z njim mi je odkril osebnost z neizmernim duševnim bogastvom in tenkočutnim poznavanjem človeka.
Za seboj ima trdo življenjsko pot znanstvenika, učitelja in naprednega misleca. Bil je kmečki sin. Po maturi na kranjski gimnaziji je šel študirat psihologijo na Dunaj, od tam pa v Graz, kjer je bil tedaj edini psihološki laboratorij na Avstrijskem. Promoviral je na Dunaju, nakar ga je pot privedla v Prago. Tam je spoznal profesorja Masarvka, ki mu je izkazoval precejšnjo naklonjenost. Napotil ga je v Lipsko, da je lahko izpopolnil svoje znanje v slovitem Wundtovem inštitutu za eksperimentalno psihologijo.
Predavati je začel v Pragi 1911. leta. Tedaj je tudi ustanovil psihološki laboratorij na fiziološkem inštitutu praške medicinske fakultete. Mladi psiholog je začel odkrivati nove poglede na psihologijo in objavljati razprave o svojih znanstvenih izsledkih. Morda je prav, če omenim, da je doslej napisal nad 250 znanstvenih razprav, deloma v češkem, deloma v slovenskem jeziku.
Od proučevanja psiholoških pojavov je znanstvenika Rostoharja odtrgala prva svetovna vojna. Znašel se je na bojišču. Tudi to je mini-
lo. Prišlo je leto 1918 in z njim ustanovitev Jugoslavije, za katero se je kot zaveden Slovenec neizmerno navdušil. V uniformi avstrijskega častnika z nekaj tovariši na balkonu deželnega dvorca v Ljubljani je potegnil meč in zaklical: »Smrt Avstriji!« Tedaj je profesor Rostohar spoznal, da je dozorel čas za slovensko univerzo. To misel je sporočil županu Ivanu Tavčarju in bil je nato res med ustanovitelji ljubljanske visoke šole.
Koval je tudi načrte o ustanovitvi inštituta za psihologijo, toda prekrižali so mu jih. Preveč napreden in svobodomiseln je bil, takratna vlada pa ga je zaradi le-
vičarske usmerjenosti črtala iz seznama univerzitetnih predavateljev. Umaknil se je v tujino. Dobil je profesuro na univerzi v Brnu. Tam je ustanovil inštitut za eksperimentalno psihologijo.
Njegovo znanstveno delo je leta 1939 spet neusmiljeno pretrgala vojna. Nemci so zasedli dežele, ukinili češke univeze, profesorje pa upokojili. Dve leti kasneje se je prof. Rostohar vključil v odporniško gibanje in le hiter pobeg ga je rešil smrti pred nemškimi puškami. Dan pozneje so mu zaplenili vse imetje.
Prof.   Rostohar  je zbežal
»Moja psihologija temelji na živčevju, ne na špekulaciji,« pravi profesor Rostohar.
domov in se pri 63 letih pridružil borcem Kozjanskega odreda. V začetku leta 1945 so ga Nemci ujeli in poslali v brežiške ječe. V njih je prebil 3 mesece. Življenje si je z drugimi zaprtimi borci vred spet rešil s pobegom.
KONČNO KATEDRA ZA PSIHOLOGIJO TUDI V LJUBLJANI
Po končani fakulteti je sprejel povabilo Masarvkove univerze v Brnu in nadaljeval prekinjeno delo. Mir je trajal zanj le do informbiro-jevske kampanje. Ponovno je bil na cesti, ker se kot rektor Visoke socialne šole ni hotel izreči proti Jugoslaviji.
Prišel je domov in od tu dalje njegovo življenjsko pot že bolje poznamo. Profesor France Kidrič mu je ponudil mesto na ljubljanski univerzi. Ponudbo je psiholog Rostohar sprejel. Končno je delal v domovini. Bil je ustanovitelj ter prvi predstojnik katedre in inštituta za psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Iz njegove šole so izšli mladi in ambiciozni ljudje. V razgovoru je profesor z zadovoljstvom povedal, da je med njegovimi študenti kar sedem doktorjev znanosti, trije pa so tudi že docenti. Radi se oglasijo pri njem, saj mu veliko dolgujejo.
»Kdo pa se tudi ne bi z veseljem srečeval z njim!« je tisti dan dejal njegov sosed kipar in dolgoletni prijatelj Vladimir štoviček. Umetnik Štoviček je profesorja mojstrsko upodobil v doprsnem kipu, ki krasi avlo ljubljanske univerze.
Profesor Rostohar je znanstvenik, učitelj in predvsem človek. Menim, da moram zapisati zlasti tole njegovo misel:
»Ko bodo ljudje drug drugega spoznali, se bodo bolje razumeli. Potem ne bo več vojne.«
JOZIOA TEPPEY
Simpozij o OF v »Našiti razgledih«
Posebna številka štirinajstdnevnika »Naši razgledi« prinaša vrsto razprav, misli in ugotovitev z znanstvenega posvetovanja o Osvobodilni fronti slovenskega naroda ob njend 25-letnici. List ima na naslovni strani uvodne besede, ki jih je imel na simpoziju akademik Josip Vidmar, na naslednjih straneh so objavljene pod skupnim naslovom »Enotnost demokratičnih sil« razprave Francka Sajeta, Pera Damjanovića, dr. Jožeta Sorna, Franceta Kresala, Alenke Nedog, dr. Franca Za-
dravca, Janka Liška, Milice Kacin — Wohdnz in Toneta Zorna. Nadaljnje strani pri našajo, spet pod skupnim na slovom »Vloga in pomen OF« razprave dr- Franceta škerla Borisa Ziherla, dr. Boga Gra fenauerja, dr. Janka Pleter skega in Mitje Ribičiča. Na slov »Temeljne točke OF« združenje razprave dr. Metoda Mikuža, Miroslava Luštka, Ivana Križnarja, Jožeta Kral la in Ferda Fischerja. O OF kot »državi v državi« pišejo dr. Makso šnuderl, Zdravko Klanjšeek, dr    Tone Ferenc.
dr. Lado Vavpetič in dr. Marijan Brecelj. Zadnja stran prinaša pod naslovom »Zgodovinske iztočnice« od'^mke iz razmišljanj Borisa Kidriča. »Naši razgledi« ponatisku-jejo tudi obširnejši od'omek iz razprave Jožeta Rusa z naslovom »Najvišja moralni vzpon«. Na posameznih straneh so likovne reprodukcije del partizanskih slikarjev: Božidarja Jakca, Franceta Mi-heliča, Draga Vidmar1"-!, Nikolaja Pirnata, Nandeta V;d-marja, Alenke Gerlovič, Dore-ta Klemenčiča — Maja. Vita Glcbočn'ka in Iveta šumica.
Na mednarodnem sejmu motorjev in motornih vozil, ki je bil od 30. aprila do 9. maja v Beogradu, je razstavljalo več svojih izdelkov tudi podjetje ITAS iz Kočevja. Na sliki je 22-tonska polprikolica prekucnik, najnovejši izdelek podjetja
ITAS. (Foto: Andrej Pogačar)
Št-19(842)
DOLENJSKI LISI 5
Vasil Ganev:
SMRT NA SLUŽBENI DOLŽNOSTI
Mesto kar plameni v ognju.
Sonce razliva pravcate potoke in slapove po rdečih strešnih opekah in dvignjenih glavah psov, ki se kar kuhajo v vročini.
Osamljeni prodajalec rož žvrgo-leče razglaša, da je dobil omejeno pošiljko cvetja, zato ga bo danes prodajal samo stamim kupcem, vsi drugi, ki bi radi rož, pa bodo ostali praznih rok.
Ulice pa so malone prazne.
Stopil sem na sonce, čeprav tvegam, da dobim sončarico.
Jaz sem namreč novinar.
Bralci časopisov čakajo mojih novic, zahtevajo, da registriram tuja junaštva, da s prstom pokažem na nove pojave
Ne bojim se ognjenih zubljev ne žarke vročine, ki lije prav iz središča neba.
Grem k svojemu heroju, moram ga intervjuvati.
To je prodajalec^ ki mi je prodal steklenico vina in ki je, ko sem mu
potožil, da nimam denarja za kavcijo, samo mahnil z roko in rekel: »Prava    figa. ..    boš prinesel jutri.«
O tem sem pisal na prvi strani časopisa in pokazal s prstom nanj. Rekel sem bralcem:
»Njega posnemajte! To je bodoči državljan našega planeta.«
No, zdaj grem gledat, kako je z njim. Grem, da bom slišal besede zahvale in radostne solze v njegovih očeh.
Padel mi bo okrog vratu, poljubila se bova, potem pa skupaj zasanjarila o čudoviti prihodnosti.
Ne bojim se ne vročine ne sončarice.
Prava figa, teh štirideset stopinj!
Naj bo magari šest tisoč stopinj vročine, naj bo vse okrog nas ognjena plazma — bomo pa plavali v nji.
Odprl sem vrata trgovine, raz-
In dobil klofuto.
Pa še drugo in tretjo.
»Lahko bi te usekal še četrtič,« pravi prodajalec, »vendar nisem tako pokvarjen. Pri mojih kolegih si me spravil v posmeh. Vsi vedo, da sem ti kavcijo že dvakrat zaračunal. Zdaj pa marš ven! In če še kdaj prestopiš tale prag, ti bom polomil tace.«
In res: steklenica je veljala petsto dinarjev in petdeset par, jaz pa sem dal petsto petdeset dinarjev. Potem pa sem mu še obljubil, da jutri prinesem za kavcijo, kar je prodajalec pograbil z obema rokama.
Zdaj pa pomislite: prav njega sem bralcem postavil za zgled, in celo na prvi strani časopisa.
Vse se je zasukalo okrog mene, telebnil sem na pločnik.
Pokopali so me na državne stroške, saj sem padel pri izvrševanju svoje službene dolžnosti.
Corry Ford:
NEVARNA PODOBNOST
Ne vem zakaj, toda ljudje me vedno zamenjujejo z drugimi. Celo čisto neznani ljudje me trepljajo po ramenih in vzklikajo: »Zdravo, stari moj George!« Potem stopijo za korak nazai. me premerijo od pet do
glave in se opravičujejo: »Oprostite, ampak podobni ste Georgeu kot jajce jajcu!«
Tako se mi dogaja, kamorkoli grem. Ste-vardese v letalih mi vedno polagajo na kolena tuje plašče in potem
AFORIZMI
Življenje je kakor jedilni list: kar je na njem najboljše, je že prečrtano.
H Tiste velike osebnosti, ki mislijo, tla ho za njimi ostala praznina, res nimajo o sebi najboljšega mnenja. *
Moda je tisto, kar odhaja iz mode. Večnost je zelo dolga, zlasti proti koncu.
■ Nikar ne berite med vrsticami tam, kjer vrstic sploh ni!
Ljudje, ki malo vedo, ne živijo slabo — glavno je, da o vsakem nekaj vedo.
•*
I X. Y. jc tako visoko dvignil svojo kolektivno zavest, da sploh ni več imel lastne sodbe.
*
Toliko so nas prepričevali, da mobilizacija še ne pomeni vojne, da smo nazadnje začeli verjeti, da zaroka še ne pomeni ženitve.
*
■ Jaz se ne bi vmešaval v politiko, če bi se ne bila politika vmešala v moje življenje. To zdaj počnem kratko malo iz maščevanja.
pravijo: »Mislila sem, da ste vi tisti, ki sed; poleg vas.« Leta in leta že zahajam v isti klub pa me vratar še vedno nagovarja z »gospodom Forbishem« ali pa me opozarja, da moram nositi špecerijo za kuhinjo skozi vhod za slu-žinčad. Celo živali si z menoj niso čisto na jasnem. Pred nekaj dnevi me je skušal pes mojega prijatelja na vsak način ugrizniti v nogo. »Prepričan je, da si naš pismonoša.« mi ie veselo pojasnjeval prijatelj. Kaže. da so mi drugi ljudje boli podobni kot iaz njim.
Vendar se mi redko pripeti, da bi me zame njali s kako imenitno osebnostjo. Navadno ss izkaže, da sem živa podoba kakega daljnega sorodnika iz Omane, ki ni prav posebno bister, ali pa gola kopija Her-berta Liffingwella iz Monclaira, ki so ga aretirali zaradi poneverbe.
Res pa je, da moja podoba ne ostane ljudem v spominu predolgo. Kadar na cesti navdušeno pozdravljam dolgoletne prijatelje, me navadno premerijo s praznim pogledom. »Ah, saj res., glej, glej, glej!« mrmrajo potem, ko jim podam roko in na obrazu jim vidim, kako se trudijo, da bi mi našli mesto v svojem spominu. »Kaj je


-h
BREZ BESED
kaj, a?« pravijo potem, dvomeč o moji eksistenci.
Ali pa recimo, da stopim v polno veleblagovnico, da bi si kupil srajco. Prebijem se do prodajne mize, s težavo opozorim nase prodajalca in mu sporočim številko srajce, ki bi jo rad kupil. Zleze nekam kvišku, vzame s kupa škatlo z mojo bodočo srajco, jo prinese k pultu in potem stoji in išče s pogledom po morju kupcev, da bi našel tistega, ki je naročil srajco. Brez uspeha. Dajem mu z roko znak, da bi mu pokazal, kje stojim. »Oprostite,« mi pravi hladno, »toda tu jih ie še precej, ki so prišli pred vami!«
Prav poredkoma se mi zgodi, da stopim v sosednjo gostilno in se ne bi primajal do mene pijanec in spustil neizbežni vzklik: »Glej, glej, moj stari vojni tovariš!« Delam se, kot da ga nisem opazil, a možakar ne spusti z mene svojega zamegljenega pogleda. »Ali se me res np snominipš'? Sai ni mogoče da bi pozabil 368 rporiment?« Ze čutim kako rr»p začeniaio orosHp v gostilni opazovati z gnusom. S kakšno pravico se tako oholo vedem proti staremu tovarišu iz vojske samo zato. ker je malo pod paro? Ne preostane mi drucrega. kot da mu velikodušno olačam naslednji vrček piva, on pa me prisrčno objame čez ramena in začne prepevati najnovejšo popevko. Konča se navadno s tem, da naju oba vržeio iz gostilne.
Vsa zadeva postaja že prava manija. Vsako noč se mi sanja, da stojim sredi dvorane, polne ogledal, obkoljen s stotinami postav ki so mi tako podobne, da ne morem ugotoviti, katera ie oravzanrav JAZ. V zadniem času sem se že večkrat zalotil, da prijazno kimam svoji lastni podobi v ogledalu, ker mislim, da sem nekoga srečal. Včeraj me ,fe nekdo poklical po imenu, potem pa me še bolj natančno pogledal in odkimal: »Prvi hip sem mislil, da ste Corry Ford,« se je opravičeval. »Zdaj pa vidim, da sem se zmotil. Vidva si pa res nista prav nič podobna!«
Kaj pa, če sem jaz sploh — kdo drug?

Dore Klemenčič-Maj: Avtoportret iz ujetniškega taborišča, 1941, tempera. Obiščite Klemenčičevo razstavo v Dol. galeriji!
Janusz Oseka:
Odhod v inozemstvo
Morali bi poslati koga v tujino, da bi tam podpisal trgovinski sporazum. Ker je šlo za zahodno deželo, je moral to biti ustrezen in zanesljiv mož. Razprava o tem, kdo bo šel, je potekala bolj ah manj v naslednjem tonu:
— Naj gre Szczudlowski.
— Izključeno. Szczudlowski ni oženjen. Utegne se tam zaljubiti in aklimatiziratd.
— Da, toda Szczudlowski se izogiba ženski družbi.
— Do prve priložnosti. Na Zahodu so ženske takšne, da ponoriš. Niti on se jim ne bi mogel upreti.
— Kaminski se pa res'' ne zanima za ženske. Poleg tega je oženjen. Pošljimo Kaminskega!
— Nesmisel! Njegova žena je odvratna. Kaminski samo čaka na priložnost, da izgine. Ne more iti!
— Kaj pa Niezabudka? Odličen strokovnjak .. .
— 2e res, toda reakcija. Nekoč se je z občudovanjem izrazil o Franciji. Ta se že ne bi vrnil.
— Saj je bil že sedemkrat v tujini, pa se je vedno vrnil.
— Da, toda kako dolgo bo to trajalo? Odkar je tovariš Maslasz dvignil državni denar in pobegnil v Argentino, reakcionarjem ne verjamem več. Tovariš Mas-lacz se je omajal, zakaj se ne bd tudi ta Niezabudka?
— Vrag ve! Bi poslali Mularczvka? Soliden delavec je in brezmejno zaljubljen v svojo ženo.
— Ne zaupam takim gorečim čustvom! Običajno je takšna ljubezen podobna goreči slami. Hitro vzplam-ti, pa tudi hitro ugasne. Tako nečloveško se lahko zaljubi samo neuravnovešen in nerazsoden človek. Mar lahko takšnega pošljemo v tujino?
— Bolje ne. Naj gre Korowiecki!
— Korowiecki ima v Ameriki strica milijonarja. Bo že kaj skombiniral, da se mu bo priliznil in dobil dediščino. In s to dediščino bo lahko tisoč let mirno živel v New Yorku!
— Korowiecki ne more živeti tisoč let v New Ycxr-ku, ker je že prekoračil šestdeseto leto. Sicer pa je baje ta njegov stric pred bankrotom.
— Nikoli ne veš. Obstajajo tudi lažni bankroti in ljudje pri njih še zaslužijo. Korovriecki ne more iti.
— Prav. Bolje bo, če poizkusimo z Galazkom.
— Galazka se že deset let uči tujih jezikov in izpolnjuje svoje kvalifikacije. To je sumljivo. Zdi se mi, da hoče v inozemstvo. Zakaj? Nisem prerok!
— Res čudno. Tako je ostal samo še Krowka.
— Ne zna tujih jezikov.
— Ni strokovnjak.
— In sploh bedak.
— Kot delavec nekoristen.
— Skratka, popolna ničla.
— Izguba bi ne bila velika. Odšel je Krowka.
SAP LJUBLJANA
TURISTIČNA POSLOVALNICA
BREŽICE
ENODNEVNI IZLET V TRST!
skozi Rižano (Farma bobrov) — Koper — Ankaran — Milje v Trst — ogled gradu Miramare in preko Kozine v Brežice
v soboto, 28. maja
Reklamna cena samo 79,00 Ndin (7.900 S din). Prijavite se do 23. maja v TURISTIČNI POSLOVALNICI SAP — BREZICE.
Trije naši znanci razstavljajo
Borčič, Golobova in Jarm z Lenassijem in Urbančičem v ljubljanski
Mestni galeriji
Skupaj s kiparjem Janezom Lenassijem, ki sestavlja iz industrijsko struženih kosov lesa moderne spomeniške zasnove v malem, in s slikarjem Izidorjem Urbančičem, ki vedno bolj sanjavo in nežno slika svoj pravljični svet, razstavljajo te dni v ljubljanski Mestni galeriji tudi trije ožji znanci dolenjskega likovnega občinstva: slikarja Bogdan Borčič in Zdenka Golob ter kipar Stane Jarm.
Vsi trije so pokazali lep napredek, čeprav vsak po svoji poti iščejo najboljši odgovor na tisto večno umetnikovo vprašanje: kako? Nekateri se ubadajo še z zakaj, drugi so že pri kaj. Naši trije znanci pa so resni oblikovalci in si takih vprašanj ne zastavljajo več: ali so jih že rešili ali pa so posegli naravnost »v sredo stvari« in v jasno in nedvomno izraženi nuji umetniškega ustvarjanja samo še iščejo in brusijo svoja izrazna sredstva za čim boljšo ponazoritev tistega razvitega sveta predstav, ki ga vsak nosi v sebi kot iskro likovne nadarjenosti.
Zdenka Golob, otroška ilu-stratorka, je zdaj odločno prijela za čopič in barve. Pa vendar je ostala tudi kot slikarica še vedno vsa lirična, njena olja so polna mehkih, nežnih barv in celo nasprotja med iz narave iztrganimi podrobnostmi, ki so le nekoliko prilagojene, in med povsem moderno zasnovano podlago so ublažena v lirični privid nekakšnega mehkega, neresničnega sveta.
Ko smo postali pred leti pozorni na slikarstvo Bogdana Borčiča, nam je odkrival tisti tajinstveni vpliv, ki ga imajo celo na duhovno osveščenega in kulturno in civilizacijsko povsem razvitega človeka sodobnosti tudi najpreprostejši simboli. Snov njegovih platen so bili predmeti in prvine vsakdanjega življenja ob morju: ribiški pribor, gradele, stara vrata, ribe, školjke in podobno. Z neprestanim brušenjem so mu ti majhni predmetki prerasli svojo informativno vrednost in v ustreznem slikarsko urejenem okolju zrasli v prave majhne  simbole.  Prav zdaj
Teden muzejev
V tednu od 15. do 22. maja obhajajo muzeji Jugoslavije »Teden muzejev«, v katerem muzejske ustanove na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini še posebej vabijo vse ljubitelje starožitnosti in umetnosti, da si ogledajo njihove zbirke in razstave. Zlasti velja to vabilo naši mladini.
Ogled muzejskih zbirk in razstav je v tem tednu brezplačen.
pa smo priča novemu procesu v Borčičevem slikarstvu: svoje stare vrednote je obdržal, še vedno pogosto slika simbole iz obmorskega sveta in življenja, vendar zdaj spreminja njihovo okolje. S tem pa že doseza novo vrednotenje teh predmetov, saj vemo, da je govorica podobe, umetnine, odvisna od vseh njenih sestavin. Zdaj vdira v Borči-čeve podobe nov svet, zrasel iz starega, pa tudi iz zunanjih pobud sodobne umetnosti. Morda še ni dosegel tistega enotnega zvena, ki ga želi, je pa zato močno obogatil svoje dosežke in celotno delo z novimi slikarskimi in splošno likovnimi vrednotami.
2e vsa leta, kar živi v Kočevju, se zdi, da se je Stane Jarm odpovedal vsakršnemu drugačnemu oblikovanju, razen kiparstvu v lesu. Temu je vzrok predvsem možnost, pa tudi okolje vpliva na tak izbor. In tako je tudi na tej razstavi pokazal izključno lesene kipe, z vsemi značilnostmi, ki jih pri njegovem delu že poznamo: iz debla, ali še raje iz klanega polena skoraj grobo izrezana glava, obraz, često samo profil, nekaj takih glav v vrsti ali preprosto sestavljenih v omizje. Te glave so z zamahom izsekane iz debla ali iz polena, niso gla-jene in ne prečiščeno obdelane po površini. Kot bi druščina oglarjev in drvarjev vdrla v razstavno dvorano in bi jo kipar posnel — ne take, kot je, ampak tako, kakršna je v tistem nasprotju videti. Močno, pretresljivo, včasih grozljivo delujejo ti iz lesa
zrasli obrazi, kot davni mali-ki ali totemi primitivnega ljudstva. Vsakemu je kipar vtesal v izraz svoje poteze, črte svojega temperamenta in morda značaja. Neprestano delo v lesu je Jarmu izurilo roko in ponavljajoči se motiv je grozil, da ga bo speljal v samo oblikovno ponavljanje brez vsebine. Prav zdaj pa je opaziti pot iz te slepe ulice: glave sestavlja v funkcionalne skupine, ki že terjajo prilagoditev, in z istim orodjem in z enakimi zamahi izklesane obraze je nadomestila v deblu zrasla, samo najnujnejše očiščena glava. Tako se iz kratke pretnje zastoja življenjski umetnik spet poganja proti novim osvajanjem likovnih možnosti in izrazov.
J. M.
Julij Papič: Kmetici OB TEDNU MUZEJEV
Julij Papič razstavlja v Dolenjski galeriji
Razstava v Cankarjev spomin
»Zbudila me je vsečloveška vest. (Sanjav, a bojevit, uporen, nežen), udaren, neizprosen, plah, bete žen) postal sem in bom vekomaj — Protest!«
še danes velja ta karakteristika, ki jo je za Ivana Cankarja napisal pred leti umrli slovenski poet Pavel Golia. Te verze lahko preberemo tudi na mali retrospektivni razstavi v počastitev 90-letnice Cankarjevega rojstva — v novomeški študijski knjižnici.
študijska knjižnica Mirana Jarca se je potrudila in obiskovalcu dala na vpogled bogato bibliografsko gradivo o velikem slovenskem pisatelju. Razstava je prirejena tako, da vidi obiskovalec vsakega nekaj: Cankarjeve knjige, revije in liste, v katere je pisal,  prevode njegovih knjig
v tuje jezike, študije o njem in še kaj. Cankarjeva podoba (kot človeka) je ohranjena na številnih fotografijah. Vsak dokument, razstavljen tu, je hkrati verna podoba časa, v katerem je pisatelj
Podbevškova razstava tudi v Metliki
Ta teden so v Novem mestu zaprli uspelo razstavo in-tarzij novomeškega rojaka Cirila Podbevška. Razstavni material je zdaj prevzel Belokranjski muzej v Metliki, ki bo intarzaje, v katerih je umetnik pokazal veliko likovnega znanja, domiselnosti in spretnosti, razstavil v svoji galerijski sobi. Razstava bo odprta v soboto 21. maja ob 19. uri. Ljubitelje umetnosti vabimo, da se udeleže otvoritve.
živel in ustvarjal — naj gre celo za karikature Hinka Smrekarja, ki je znal Cankarja tako prefinjeno označiti.
Veliko delcev da celoto. Razstava prav gotovo ni tolikanj popolna, da bi se obiskovalcu prikazala Cankarjeva prava podoba, vendar prinaša dovolj, da si pisateljev pomen vsaj v grobem predstavi. To pa je tudi namen prireditelja. Zakaj kdor hoče Cankarja (njegov duh) poznati, mora brati njegova dela, poznati mora razmere, v katerih je bil pisatelj PROTEST.
V nedeljo 22. maja ob 11. uri dopoldne bo v Novem mestu odprta razstava kiparja prof. Julija Papiča.
Julij Papič se je rodil leta 1912 v Metliki, štirinajst let star se je vpisal v keramični oddelek srednje tehniške šole v Ljubljani, ostal tu tri leta, nakar je leta 1929 došel študirat v Prago na umetniško industrijsko šolo, se tam izpopolnjeval štiri leta in 1933 absolviral kiparstvo.
2e naslednje leto se je zaposlil v tovarni Keramika v Novem mestu, leta 1936 pa se je preselil v Zagreb. Odslej
Edvard Kardelj v Posavskem muzeju
V začetku minulega tedna je obiskal Posavski muzej v Brežicah predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj s soprogo. Spremljali so ga Franc Leskošek - Luka, Milan Šepetavc, Vinko Jurkas, Janez Volčanšek in Ivan Zivič. Tovariš Kardelj je bil z obiskom zelo zadovoljen.
Iskrena zahvala
Sentjernejski oktet se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi gostovanja koroškega pevskega zbora »DANICA«. Posebna zahvala Dolenjski turistični zvezi za vso pomoč ter Kartuziji Pleterje in zasebnikom v Šentjerneju, ki so s tako odprtim srcem sprejeli na svoje domove zamejske pevce!
SENTJERNEJSKI OKTET
se je posvetil izključno kiparstvu. Danes živi v Zagrebu in poučuje na šoli likovno vzgojo.
Po zadnji vojni je Papič izvršil veliko del, zlasti na temo narodnoosvobodilnega boja. Njegovi spomeniki padlim borcem stoje po raznih krajih Hrvatske in Slovenije. Tako je bil leta 1951 odkrit spomenik v Zelini, naslednje leto v Beteru in Sv. Jani, 1954 spomenik Belokranjskega partizana v Metliki, leta 1957 v Ravni gori pri Trako-ščanu in Djelekovcu pri Koprivnici. Leta 1950 je za dom JLA v Zagrebu izdelal v terakoti ciklus dvanajstih reliefov z motivi narodnoosvobodilnega boja.
Doslej je Papič večkrat razstavljal, bodisi sam ali na kolektivnih razstavah. Razstava v Novem mestu je njegova četrta samostojna razstava, ki nam v razmeroma majhnem izboru njegovih del skuša prikazati umetnikovo razvojno pot v zadnjih tridesetih letih Pred tremi desetletji je namreč v glini nastala podoba njegove matere, potem pa se vrste predvsem povojna dela, ki prehajajo iz strogega realizma v zmerom bolj poenostavljeno formo, kjer zunanje podrobnosti počasi odpadejo, zato pa se poglobi pogled navznoter v človeško notranjost in vsebino. Tako nam zdaj ta notranjost, ta vitka pesem uglajenosti in plemenitih linij govori s prav posebnim jezikom pristne umetnikove ustvarjalnosti.
Isto bi lahko trdili o Papi-čevih risbah, ki so nastale v zadnjih treh letih. Umetnik jih je sam poimenoval »imaginacije«, to je nestvarnosti, domišljije, prividi. Nobeni ni dal posebnega imena; tu je pustil prosto pot gledalcu, da sam odkrije to, kar je umetnik v tihi uri izpovedal na papirju. Včasih so tu tenke, rahlo zasenčene, drugikrat spet močne, široke ploskve flomastra, ki se končno združijo v posebno harmonijo oseb, predmetov in narave.
Vse ljubitelje umetnosti vabimo v nedeljo dopoldne na otvoritev razstave v Dolenjski galeriji.
22. maja srečanje filmskih amaterjev v Krškem
V Spodnjem Posavju je vsako 1. več amaterskih snemalcev. Letos se bodo prvič se-šli in prikazali najuspešnejše filme. Tudi seznanili se bodo, saj doslej še ni bilo organiziranega srečanja za te vrste ljubiteljev filmske umetnosti. Po projekciji prijavljenih filmov bo razgovor s poklicnimi filmskimi delavci Vitkom Muškom, Miiledcm de Glerio in Fedorjem Remsom, ki bodo rade volje svetovali amaterskim snemalcem iz posavskih občin.
Srečanje prireja občinski svet Zveze kulturno-prosvet-nih društev iz Krškega in ga vključuje v posavsko revijo kulturnega sodelovanja.
Gymnasium mater studiorum est
BE-CE
BESTSELLER
NA ŽELJO ŠTEVILNIH BRALCEV
pripravljamo posebno izdajo romana J. M. Simmla
LJUBEZEN JE ZGOLJ BESEDA
ki je izhajal lani v dnevniku VEČER
% Opozarjamo na posebno obliko BE-CE zvezkov, ki jih boste lahko vezah v knjigo!
# Roman bo izhajal v nadaljevanjih!
% Roman je zgodba velike ljubezni, ki ga je napisal enaindvajsetletni sin dvomljivega in prevarantskega milijonarja!
# Roman bo na voljo v upravi Večera, pri raz-našalcih in v vseh kioskih in trafikah 2. junija 1966!
BE-CE ROMANI   BE-ČE ROMANI   BE-CE ROMANI
Jezik »hlapcev« zmaga
Kaj pravi poročilo o začetku šolskega leta 1943/44?
»15. oktober. Nad 60 učencev in učenk ter dvanajst članov učiteljskega zbora se je zbralo zjutraj pod kozolcem v Gotni vasi, kjer je v. d. ravnatelja Boris Merhar govoril o pomenu vojne, ki naj nam prinese združitev vseh Slovencev in pravičen družbeni red, v katerem bo vsak živel od svojega dela in ne bo nihče mogel bližnjega izkoriščati . . . Nato je godba zaigrala »Hej, Sloveni!«, vsi dijaki in učitelji pa so peli. Učenec Uršič je deklamiral Aškerčevo »Mi vstajamo«, učenka Merčjak Prešernovo »Zdravljico«, učenka Ljubic pa neko partizansko pesem.« In še: »Prišle so vesti, da so žrtve vojne še četrtošolec . .. in tretješolec ... in« tako dalje.
Leta miru in reorganizacija
Z letom 1945 je novomeška gimnazija stopila v novo obdobje. Prvo leto miru je or-
(Nadaljevan je in konec)
ganizirala tečajno gimnazijo za aktiviste OF in udeležence NOB. Takoj naslednje leto se je učni program povečal za pouk ruščine in angleščine. Rane se seveda še niso zacelile, še dolgo so skelele ...
Z jesenjo 1957 je prišla pomembna reorganizacija. Nižji gimnazijski razredi so se priključili osnovni šoli, sama gimnazija pa je nadaljevala s štirirazrednim poukom v več oddelkih. Po odloku ObLO Novo mesto je bil 1961 osnovan pedagoški oddelek, ki pa se je že naslednje leto priključil učiteljišču, oziroma je postal njegov drugi letnik.
Zdaj: strah za verifikacijo
S posebno odločbo je bila gimnazija 26. junija 1963 verificirana kot še drugih deset njej sorodnih šol v Sloveniji. Verifikacijo ji je republiška komisija priznala brez
večjih pridržkov, ker takrat pogoji še niso bili tako ostri, novomeška gimnazija pa jih je komaj izpolnjevala. Lanskega septembra je bila ta komisija spet na obhodu pa opomnila gimnazijsko vodstvo, naj napravi potrebno, da bo zadoščeno pogojem za verifikacijo. Poleg neštetih skrbi, ki jih ima zavod, je zdaj prišla še ta. Gimnazija ima pravzaprav malo sredstev, da stoodstotno uredi »zadevo«, toda obeti so. Vsaj kaže tako. Zavod za zaposlovanje delavcev in trebanjska občina gimnaziji na novo pomagata. Tako bo do letošnje jeseni, ko ji »poteče« opomin, lahko uredila vsaj nekaj najnujnejših prostorov za predmetni pouk, še zlasti, ker po združitvi z učiteljiščem poleti 1965 usmerja nekatere oddelke v pedagoško smer. Učiteljišče odmira in bo imelo predvidoma 1968 zadnje maturante, zato nekateri dijaki hodijo v pedagoške oddelke, drugi pa se tudi že zdaj »poglabljajo« v posamezne predmete. Obojim je potrebno praktično   znanje. Dobijo
ga lahko v kabinetih. Do jeseni namerava gimnazija urediti in opremiti biološki in kemični kabinet.
... in zavozlana štrena Po vsem tem naj b* um-nazija postala nekaj drugega, kot je bila. Kaj naj bo to, bo znano, ko bo razvozlana štrena zahtev, potreb in možnosti. Pravijo, da mora biti bolj življenjska, bolj praktična. Morda je to, da poskuša dijake že zdaj usmerjati v osnove študija za poklic, tista življenjskost, tako zahtevana praktičnost, če ni, mora biti neka druga pot. To pa je treba najti.
Zal, tako zgoščen nrikaz dela zavoda, ki praznuje le-tos 220-letnico obstoja, nikakor ne more tvegati, da bi iskal svojo pot. Premalo popoln je, brez opisa tistega, kar bi moralo povedati in poudariti, da ima novomeška gimnazija kot najstarejša srednja šola na Dolenjskem pravico do pravilno ovrednotenega mesta. Ali tako mesto že ima ali ga še nima, je stvar drugega poglavja. Važno je, da ugotovimo, da je »gvmnasium« še vedno »mater studiorum« (mati učenosti). IVAN ZORAN

MLADINCI IN PIONIRJI V STAREM TRGU SO LAHKO ZA ZGLED
Edino živim skalam niso kos
Za delovne akcije so starotrški mladinci in pionirji navdušeni - Vsak dan po pouku vihtijo krampe, zasajajo lopate, odvažajo zemljo ter se spoprijemajo s skalami, ki jih tod ne manjka - Z lastnimi rokami bodo uredili veliko športno igrišče ter ga odprli za krajevni praznik 29. maja
Še ni dolgo tega, ko so na mladinskem sestanku razpravljali o dnevu mladosti in ugibali, kako bi ga najlepše proslavili. Tedaj je nekdo predlagal, naj bi za spremembo ta dan počastili z delovno akcijo. Spomnili so se premajhnega šolskega igrišča ter predlagali, naj bi ga uredili in povečali.
— Vsi so bili navdušeni za delo in tako se je vrvenje na šolskem igrišču začelo že nekaj dni po sestanku, — je povedal mentor mladinske organizacije na šob Egon Petric.
— Šolsko igrišče preurejamo, da bo sposobno tudi za tekmovanja v skokih v višino in daljino, kakor tudi za take na 60 m. Mladincem pri delu pomagajo pionirji 6. in 7. razredov. Lopate, krampe in sa-mokolnice je prinesel vsak s seboj. Na igrišču tako pridno delajo, da jih moramo prosvetni delavci naganjati domov. Zemeljska dela so v glavnem že končana. Edino živim skalam nismo sami kos m moramo čakati strokovnjakov, da jih bodo razstrelili. Nameravali smo igrišče odpreti že 25. maja, a prav zaradi razstreljevanja skal se je otvoritev zavlekla za nekaj dni.
Znano je, da morajo podeželski otroci po pouku tudi krepko poprijeti za delo do-
Kaj si sploh želijo ?
črnomaljski mladinci in mladinke so na sestankih večkrat omenjali, da imajo premalo zabave m da si želijo vsaj plesa. Občinski komite ZMS jim je hotel ustreči ter je v sodelovanju z garnizonom 9. maja organiziral plesno zabavo v Domu JLA od 16. do 21. ure.
Zanimivo — niti enega od mladih ni bilo na ples. Zakaj? Ali jim ni več do plesa in si žele kaj drugega? Jim branijo plesati? Da bi vsaj povedali vzroke, zakaj jih ni bilo, a niti tega ne smatrajo za potrebno. Skratka: nič, tišina!
Za črne uniforme ni zanimanja
Dimni karstvo postaja v črnomaljski občini vedno bolj problematično. Obrt izumira, ker vajencev ni mogoče dobiti kljub temu, da zelo primanjkuje učnih mest za mladino. Fantje raje ostajajo doma in čakajo boljše priložnosti kot da bi oblekli črno uniformo.
Ugodnost za člane sindikata
Na nedavni občinski sindikalni konferenci v Črnomlju je bilo sklenjeno, da bodo sindikalne podružnice delovnih kolektivov organizirale za svoje člane skupinski ogled posameznih predstav na republiški dramski reviji. Ostalo pa ne bo le pri organizaciji, temveč bodo sindikalne podružnice plačale tudi vstopnice.
ma, zato sem mladince vprašala, če napor ni prehud.
Jože Panjan iz 8. razreda, eden najbolj delavnih na igrišču in tudi dober dijak, je odgovoril:
— četudi je vsak svojo delovno obvezo na igrišču že izpolnil, še vedno vsi delamo. Raje v šoli kot doma! Starši nas razumejo. Dokler bomo delali na igrišču, nas ne bodo silili še doma k težjemu delu.
Kako so za delo navdušeni tudi pionirji, je zatem pripovedoval Pavel šterk, učenec 7. razreda, bolj znan kot pionirski šahovski prvak Dolenjske.
— Pri delu tekmujemo. Kdor bo največ na igrišču naredil, bo pohvaljen, morda celo  nagrajen.   Trenutno je
najboljši Štefan štefanec, pridnih pa je še več. Mudi se nam. Do krajevnega praznika mora biti igrišče končano, da bomo lahko povabili na tova-riško srečanje vrstnike iz viniške šole.
Tako bodo otroci sami nekdanje zasilno in majhno športno igrišče spremenili v novo, uporabno tudi za tekmovanja. V goste bodo lahko vabili šolarje od drugod in to bo zanje že pravo doživetje. Življenje v tako odročnem kraju je sicer enolično. Starotrški šolarji pa so skromni, zadovoljni z razvedrilom ob šahu in športnih tekmovanjih. Njihova iznajdljivost in delovna vnema sta lahko za zgled mladincem in pionirjem na marsikateri šoli.
Z RAZŠIRJENE SEJE OBČ. SINDIKALNEGA SVETA ČRNOMELJ
Kolesje napredka se vrti prepočasi
Za pošteno delo dobro plačilo, je star pregovor, ki pa še danes ni ob veljavo - Pomeni namreč osnovno gibalno silo v delovnih kolektivih, od katere je odvisno, s kakšno hitrostjo se bo sukalo kolesje napredka - Kjer nagrajevanje po delu ni v redu, si tudi za napredek in razvoj podjetja ne prizadevajo, je bila ena od ugotovitev torkovega sindikalnega plenuma
Ko so ugotavljali, kako je ob reformi sindikat opravil svoje naloge, so na občinski sindikalni konferenci menili, da ne najbolje. Nekatere sindikalne podružnice sploh niso sposobne uresničiti nalog, ker deluje le kot nekoristen podaljšek vodilnih v podjetju, drugod so premalo odločne ali premalo podkovane v znanju, potrebnem v bitki za uresničitev načel Zveze komunistov.
Sposobnejši ljudje v delovnih organizacijah delujejo predvsem v ZK in samoupravnih organih, medtem ko jih za vodstvo v sindikatih že zmanjka. Prav zato je vloga sindikalnih podružnic potisnjena v ozadje in tudi njihovega dela ponekod skoro ni čutiti.
Učenci starotrške šole hite urejevati športno igrišče, da bo do krajevnega praznika gotovo. Ne ustrašijo se težkega dela s krampi in lopatami, toda velikim skalam, ki jih je vse polno, niso kos. Čakati morajo na minerje, da bodo skale razstrelili. (Foto: R. Bačer)
Obrt še vedno privesek gospodarstva
S sestanka vseh obrtnikov črnomaljske občine
Na pobudo republiške gospodarske zbornice je oddelek za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini Črnomelj povabil 26. aprila na skupen sestanek vse obrtnike v občini. Razpravi j aU so o problematiki in razvoju obrti, ter ugotavljali, da obrt, posebno uslužnostna, nazaduje.
V dokaz tej trditvi so navedli, da je v vsej občini, ki ima več kot 17.000 prebivalcev, samo ena šivilja z rednim obrtniškim dovoljenjem. Slabo so zastopane tudi mizarska, čevljarska, sodarska, kolarska in krojaška obrt.
V zadnjem letu se je število rednih obrtnikov zmanjšalo od 133 na 98. Po mnenju pristojnih je tako predvsem zaradi  nepravilne ka-
drovske in davčne politike v privatni obrti.
Še vedno ni urejeno pokojninsko zavarovanje zasebnih obrtnikov. Mnoge prav to spodbudi, da gredo v službo v družbeni sektor. Vajencev je v obrteh premalo, ker se jih obrtniki izogibajo. Nekatere vajenske šole podaljšujejo pouk kar za tri mesece, češ da učenci nimajo dovolj osnove iz praktičnega dela, kar morajo nadoknaditi v šoli. Njihovi mojstri temu nasprotujejo in so nejevoljni. Pravijo, da jih vajenci preveč finančno bremenijo.
Na območju občine ima 180 obrtnikov dovoljenje za opravljanje obrti kot postranski poklic. Rednim obrtnikom ni všeč. da neka-
Sodevci: namesto steze — cesta
Vaščani Sodevcev pri Starem trgu ob Kolpi so več let razmišljali, kako bi prišli do ceste skozi vas, da bi do hiš lahko prišel vsaj rešilni avtomobil. Letos so se kar sami lotili del. Kjer je bila še pred
nedavnim navadna steza, se vije zdaj lepa cesta. Ljudje so radi odstopili njive, travnike in vrtove, razen tega so se od vsake hiše pridno udeleževali udarniškega dela. Cesto torej v celoti gradijo sami, le za novi mostiček jim je prispevalo nekaj lesa GG — obrat Črnomelj. Računajo, da bodo do srede junija vsa dela končali. Vas bo pridobila tudi v turističnem pogledu.
teri od teh mnogo več zaslužijo kot oni, čeprav so manj obdavčeni.
Obrtnikom manjkajo sredstva za razširjeno reprodukcijo. Tudi oni bi potrebovali kredite za modernizacijo poslovanja, a jih po sedanjih predpisih ne morejo dobiti.
Vse težave obrtniške dejavnosti v občini so bile tokrat znova razgaljene, toda to ni dovolj. V prihodnje bi morali storiti znatno več kot doslej, da obrt ne bi predstavljala samo priveska v gospodarstvu.
JOŽE ŠKOF
Gostovanje ročnih lutk
Ob letošnjem srečanju najboljših amaterskih igralskih skupin Slovenije v Črnomlju bodo s sodelovanjem ljubljanskega Lutkovnega gledališča, pripravili program tudi za otroke.
Gledališče ročnih lutk bo uprizorilo »Mali strah — Bav-bav« Marie Machado, »Uža-lenega ledvedka« Marijana Beline ter Marudičevega »Pik-ca in Krikca«. Gostovali bodo v Črnomlju, Semiču, Metliki, Dragatušu, na Vinici in v Adlešičih. Predstave se bodo zvrstile med 26. in 28. majem.
Zakaj jim ni mar napredek?
če bi bile sindikalne organizacije v kolektivih čvrstejše, bi gotovo pred samoupravnimi organi že načele vprašanje ustreznejših nagrajevalnih sistemov, tako pa v najboljšem primeru ostane le pri previdnem in preprostem vprašanju: bomo kaj več dobili?
Ker ni osnovne spodbude za boljšo in večjo proizvodnjo, je v prvem tromesečju prišlo do zaostajanja gospodarske rasti. Industrija je dosegla le 15 odst. planirane proizvodnje, kaT je zaskrbljujoče. K temu je precej pripomogla semiška ISKRA, ki je vse do nedavnega obratovala s 50-odst. zmogljivostmi zaradi pomanjkanja surovin in neurejenih odnosov z Ju-gobanko.
Po reformi se je večina podjetij zadovoljila s tem, da so z nekaj manj ljudmi proizvajali enake količine, namesto da bi z nezmanjšanim številom zaposlenih skušali proizvajati več. Jasno je, da nadaljevanje takih gospodarskih gibanj ne bo zagotovilo nikakršnega dviga življenjske ravni zaposlenih.
Nekateri kolektivi si sploh
V treh dneh so izkopali 250 m jarka
Vaščani Prelesja in Dola so 9. maja začeli kopati jarek za vodovod, tri dni kasneje pa so izmerili uspeh. 13 gospodarstev v teh dveh vaseh je izkopalo 250 m jarka, globokega 1 meter in širokega 60 cm. Tako hitro delajo zato, da jih ne bi čas prehitel. Turistični dom v Prelesju mora imeti vodo še pred sezono, ljudje pa utegnejo delati le še nekaj dni do konca meseca. Potem se začne košnja in okopavanje po njivah. Pravijo, da bo vodovod končan in turistični dom odprt najkasneje 15. junija.
250 pionirjev sprejetih v ZMS
Ze po vseh šolah se pri-pravljjajo na 25. maj, ker bodo ta dan povsod slovesnosti ob sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo. Pred kratkim je okoh 250 pionirjev, ki bodo zdaj postali mladinci in mladinke, poslušalo predavanja o zgodovinski vlogi ZMS in njenih današnjih nalogah. 25. maja pa jim bodo pripovedovali doživljaje iz NOB znani borci, razen tega bodo v šolah borcem na čast izvedli kulturne programe.
niso na jasnem, kakšna bo njihova bodočnost. Nimajo še izdelanih srednjeročnih planov, obstajajo pa tudi taki, ki še enoletnega plana ne morejo pokazati. Na plenumu so zavzeli stališče, da delovne organizacije brez načrtov za nekaj nadaljnjih let ne morejo dobro gospodariti in potemtakem tudi nimajo pogojev za obstoj.
Burna razprava o zdravstvu in cestarjih
V razpravi je več delegatov načelo problematiko zdravstva. Omenjali so kaj čudne odnose nekaterih zdravstvenih delavcev do bolnikov, zanimali so se za sklepanje pogodb in storitve, ki jih plačuje socialno zavarovanje, ter za osebne dohodke, zaposlenih v zdravstvu. Ugotovili so, da je v zdravstveni službi še precej nejasnosti, zato je bilo sklenjeno, da bo v kratkem sklican posvet z zdravstvenimi delavci, predstavniki Zavoda za socialno zavarovanje in delovnih organizacij, kjer bodo vse nesporazume razčistili.
Prav tako ognjevita razprava, bolje rečeno kritika, je veljala novomeškemu Cestnemu podjetju zaradi odpusta 23 cestarjev na področju črnomaljske občine. Delegati so v imenu članov svojih sindikalnih podružnic zahtevali, naj Cestno podjetje pojasni, zakaj so odpovedali samo delavcem in ne tudi administrativnemu osebju, in zakaj obračunavajo gramoz v črno maljski občini toliko dražje kot drugod. Ker ni pojasnil, ljudje sumijo, da nekaj ni v redu s sredstvi, porabljenimi za vzdrževanje cest III. in IV. reda.
Šah - razvedrilo po težkem delu
Neverjetno, kako se je igranje šaha razširilo v Starem trgu in okoliških vaseh. Šahirajo šolarji, prosvetni delavci, uslužbenci in tudi kmetje. Slednjih je vse več v vrstah navdušenih šahistov. Tako ob prostem času radi segajo k šahovnicam in se ob njih razvedrijo po težaškem delu.
Letos so med prvomajskimi prazniki priredili srečanje med vasmi Poljanske doline. Zmagala je ekipa iz Soden-cev, v kateri so igrali: Ivan Medved, Jurij Barič, Ivan Marentič in Jože Panjan. Tako tekmovanje nameravajo v bodoče prirejati vsako leto za 1. maj. številni šahisti v Starem trgu bodo ustanovili tudi lastno šahovsko sekcijo.
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ V POČASTITEV TEDNA RK so v Črnomlju pripravili v mladinski sobi lepo razstavo, ki je prikazala dejavnost organizacije vse od prvih povojnih let dalje. Razstava je bila odprta od 10. do 15. maja. Številne gledalce so sprejemali podmladkarji RK iz domače osnovne šole.
■ NA KOLODVORSKI CESTI stoji pred Remsovo hišo že več mesecev kup peska, ob katerem se spotikajo tudi pešci na pločniku. Mimo tega, da je kup peska ljudem napoti, tudi kvari zunanje lice mesta. Vsaj zdaj pred jurjevanjem, ko bodo vsi Cmo-maljcl počistili pred hišami, naj bi tudi kup peska izginil za vogal.
■ 25. MAJA DOPOLDNE bo v črnomaljskem   garnizonu sprejem
za mladino. Ob tej priložnosti bodo gostom iz vrst ZMS razkazali
orožje in jih seznanili z življenjem v JLA. Zatem bo več športnih tekmovanj, na koncu pa kulturni spored.
B POKAL DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER bo letos podeljen najboljšim skupinam na akademiji, prirejeni v počastitev dneva mladosti. Prireditev bo 24. maja zvečer v črnomaljskem prosvetnem domu.
■ ZA VSE PREDSTAVE na 9-republiški dramski reviji amaterskih skupin, ki bo v Črnomlju od 23. do 28. maja, bodo vstopnice v predprodaji v knjigarni. Sindikalne podružnice iz črnomaljskih kolektivov naj si čimprej zagoto-ve zadostno število sedežev za svoje člane, ker se za prireditev zanimajo tudi v drugih krajih-Iz vseh večjih središč, kjer bo za ogled predstav dovolj prijav-ljencev, bodo vozili posebni avtobusi.
NOVICE
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA
Kolektivi so odgovorni za svojo bodočnost
Podatki (kjer jih imajo) kažejo, da so gospodarske planske naloge v I. tro-mesečju letos izpolnjene, medtem ko izvoz zaostaja — O tem je tekla beseda na ponedeljkovi občinski seji v Metliki — Sprejeli so še odlok o gospodarjenju z gozdovi in nekaj drugih ter se odločili prispevati za izgradnjo ljubljanskih bolnišnic
16. maja so na skupni seji obeh občinskih zborov, na kateri sta bila prisotna tudi republiška poslanca Leopold Krese in Lado Mišica, obravnavali uspehe v gospodarjenju delovnih kolektivov. Predvidene planske obveznosti so v glavnem dosežene, ponekod celo presežene, seveda pa velja to za podjetja, ki so posredovala podatke za I. tromesečje. Nekateri namreč poslovnih uspeho-hov v tem času sploh niso ugotavljali. Slab uspeh je dosegla edino Pečarija v Gradcu.
Kakor je razveseljivo, da je bila proizvodnja dosežena s precej nižjimi materialnimi stroški kot lani, je zaostajanje izvoznega plana zaskrbljujoče. Lepiš je svoje obveznosti izpolnil, medtem ko jih Beti ni mogla, ker so njene kupčije v tujini vezane na dobavne roke med aprilom in septembrom. Pri vseh kolektivih pa povzroča težave pomanjkanje obratnih sredstev .
Pri razpravljanju o investicijah so omenili težnje Kometa, da bi začel graditi  novo  tovarno. Pred-
Oglejte si razstavo!
25. in 26- maja bo v klub-škili prostorih v metliškem gradu odprta razstava ob 25. letnici vstaje. Razstavo organizira Glavni odbor ZZB in bo prirejena še v več druglll mestih. Obiskovalcem bodi) \ teli dveh dneh med 9. in li< UI" tudi večkrat predvajali ozkotračne dokumentarne filme
sednik skupščine Franc Vr-viščar je pri tem poudaril, da so prostori tega kolektiva res pretesni in da bi morali najti ustrezno rešitev, vendar naj se kolektiv sam odloči, kakšno. Občinska skupščina se v to ne bo vmešavala. Prav tako je omenil, da verjetno letos ne bo nič z investicijami za avtomobilski servis.
Odlok sprejet brez pripombe
O novem načinu gospodarjenja z gozdovi so metliški občani razpravljali že na zborih volivcev, na raznih sestankih in tudi na eni prejšnjih občinskih sej. Vseeno je pred glasovanjem za odlok, ki odloča odnose med GG in zasebnimi lastniki gozdov, direktor GG inž. Penca, razložil kako v praksi poteka tako gospodarjenje. Povedal je, da je na metliškem območju okoli 3000 hektarov gozdov, od katerih se nabere za okoli 3 milijone dinarjev prispevkov, med tem ko je GG vložilo na metliško področje 20 milijonov dinarjev. Lani so po-gozdili 40 hektarov pvoršin, kar je sorazmerno mnogo več kot na drugih področjih. GG. Poudaril je, da pri novem zakonu ne gre za nobene bistvene novosti, pač pa, da bodo lastniki zasebnih gozdov poslej sodelovali v samoupravnih organih GG.
Po dobri obrazložitvi so metliški odborniki izglasovali odlok brez kakršnekoli pripombe.
¥ i§!ak0Vfim so jezni...
Pred dnevi je šofer avtobusa, ki vozi otroke v metliško šolo. izjavil: »Jutri me ne bo več!« Pri tem je ostalo. Otroci so morali v šolo peš, staršem pa je šla zaradi tega kri v glavo.
Glede tega je na zadnji občinski seji zahteval pojasnila tudi odbornik iz Božakovega. Zvedel je, da je bil med občino in šolo že v začetku šolskega leta sklenjen dogovor, da bo občina plačevala prevoz v šolo le tri zimske mesece, medtem ko je osnovna šola prevažala otroke še ves april in polvico maja na svoj račun.
Odbornik s tem ni bil zado-
voljen: »Zakaj nam tega niso povedali in zakaj niso pobirali prispevkov, saj smo pripravljeni prispevati za prevoz otrok,« je dejal.
Na seji niso dalje ugotavljali kako in kaj, pač pa so priporočili, naj se Božakov-čani in vodstvo šole pomenijo, kako bo s prevozom v bodoče. Mesečna vozovnica slane namreč okoli 5.000 dinarjev — ali jo bodo starši res zmogli? Premisleka pa je vreden predlog, naj bi šolski avtobus stalno vozil proti 50 odstotnemu plačilu vozovnice, brezplačen prevoz v zimskih mesecih, ki je bil doslej zagotovljen, pa bi s tem odpadel.
Kadrovska komisija mreže
Tovarne obutve PEKO Tržič
razglaša za svojo
poslovalnico PEKO Črnomelj
PROSTO DELOVNO MESTO
trgovskega pomočnika oz. pomočnice
POGOJI za zasedbo delovnega mesta:
— kvalificirani delavec ali delavka v trgovini
— delo v polnem delovnem času
— kandidat mora opraviti 3-mesečno preizkušnjo.
Nastop službe 1. junija 1966 ali po dogovoru. Prijave sprejema do zasedbe delovnega mesta poslovalnica PEKO Črnomelj.
Trije odborniki pa so se oglasili pred glasovanjem za odlok s področja dimnikarske službe. Zahtevali so, naj dimnikar redno hodi na teren in tudi opravi delo.
Medtem ko so nekatere sosednje občine odklonile prispevek za sofinanciranje ljubljanskih bolnišnic, so se Metličani zanj odločili. Sklenili so prispevati 21,824.000 dinarjev, s tem, da bi se 7 milijonov, vplačanih že leta 1963, vštelo v ta znesek. Vnaprej pa bodo po 3,700.000 din plačevali od leta 1968—1971. Odklonili pa so plačevanje 2,5 odstotnih obresti za kredit, ki ga najema Sklad za izgradnjo ljubljanskih bolnišnic s pripombo, da občinski proračun ne bi prenesel še te obremenitve.
II A f| ■    v ■  ■      ■>    V ■■■
Že drugo leto kolektiv manjšega podjetja Pečarije v Gradcu ne dosega planskih nalog, ker izdelki ne gredo več v prodajo. Tako so tudi podatki ob zaključku letošnjega I. tromesečja pokazali, da je bil plan dosežen le s 7,9 odst. O stanju v tem kolektivu je pred kratkim razpravljal svet za gospodarstvo, finance in družbeni plan občinske skupščine Metlika ter ugootvil, da podjetje v novih pogojih gospodarjenja nima več možnosti za samostojno poslovanje. Predlagal je, naj se Pečarija pridruži metliškemu Komunalnemu podjetju, v okviru katerega bi lahko za-
posleni pečarji nudili usluge.
Odborniki občinske skupščine so bili s tem seznanjeni na zadnji seji, menili pa so, da je treba del krivde za slabo poslovanje iskati tudi v kolektivu Pečarije. čudno se jim zdi, da nekaj zasebnih pečarjev v Gradcu ni bilo še nikoli brez dela, medtem ko družbeni sektor pečarstva nc more uspevati-
Občinska skupščina ni zavzela nobenega stališča, priporočila pa je kolektivu Pečarije in Komunalnemu podjetju naj o predlogu sveta za gospodarstvo razmislilo. Ukrepati je namreč treba, še preden se pojavi izguba!
Srečanje petnajste bo v Metliki
Na predlog občinskega odbora ZZB Metlika je občinska skupščina sprejela stalno pokroviteljstvo nad srečanji 15. belokranjske brigade v Metliki.
Slavna 15. SNOUB je bila ustanovljena 28. septembra 1943 v bližini Metlike, sestavljali pa so jo pretežno Belo-kranjci, ki so se s sovražnikom spoprijemali na doma-
čem ozemlju, na Dolenjskem in v Suhi krajini. Zaradi vsega tega so se Metličani odločili, da bodo poslej vsako leto prvo nedeljo v septembru organizirali partizansko srečanje.
Prav tako namerava občinska skupščina Metlika še nadalje obdržat.j stike z italijansko brigado Fontanot, ustanovljeno na Suhorju.
Štafeta se približuje Metliki
Dan mladosti v Metliki
Učenci metliške osemletke bodo letošnji 25. maj lepo proslavili, šolarji višjih raz redov bodo tekmovali na prireditvi »Ali poznaš svoj domači kraj«, učenci nižjih razredov pa bodo istočasno organizirali zabavno prireditev »Veseli tobogan«. Zatem bodo na športnem igrišču tekmovanja v rokometu, vožnjah s kolesi itd.
Kupovali m mačka ¥ žaklju
Pred kratkem je tržna inšpekcija prepovedala prodajo trsnih sadik na metliškem sejmu, kamor so jih vsakič pripeljali cele vozove iz j/u.2 nih krajev države. Vinognd niki pa so kmalu spoznali, da jih prodajalci sleparijo, ven dar žal šele potem, ko je Dila kupčija že sklenjena. Tega bo zdaj konec!
Domača zadruga ima naro-
GRADBENO PODJETJE »SAVA« KRŠKO
nudi kupcem
po zelo ugodnih cenah
betonske bloke 20 x 30 x 40  2,80 Ndin/kos
betonske bloke 20 x25x40  2,60 Ndin/kos
betonske bloke 3 sten.
20x20x40 1,95 Ndin/kos
betonske bloke 2 sten.
20x20x40 1,70 Ndin/kos
betonski porolit 9 x 20 x 40    1,10 Ndin/kos
betonski porolit 6 x 20 x 40    0,80 Ndin/kos
betonske plošče za tlakovanje
30 x 40 x 5 2,00 Ndin/kos
V primerih končne potrošnje se posebej obračunava 20 odst. davka na promet. Vse cene se razumejo feco vozilo kupca v našem obratu Drnovo.
Naročila pošljite na naš naslov ali telefo-nično na številko 71-035 - Krško.
ceno precejšnjo količino ce-pljenk za vse tiste gospodarje, ki so se pravočasno prijavili kot interesenti. Ker pa so nekateri rigolali že po sklenjenih pogodbah med zadrugo in proizvajalci trsnih sadik, bo naročena količina cepljenk mnogo premajhna za vse obnovljene vinograde. O tem so govorili tudi na zadnji seji občinske skupščine ter prosili predstavnika zadruge, naj naročila za kvalitetne tis-ne sadike povečajo.
meHiškH&irednilt
Pozna se, da ni pravnikov
2e večkrat so v Metliki občutili vrzel v pravniški službi, znova pa se je pokazalo, da brez pravnikov ne gre, ko so se v delovnih kolektivih lotili izdelave statutov in drugih samoupravnih aktov. Komisija za pregled statutov je doslej dobila na vpogled le 3 statute: od Kmetijske zadruge, podjetja Lepiš in konfekcije Komet. Ugotovila je, da je samo Kometov statut (še ta z mnogimi popravki) zrel za potrditev, medtem ko je ostala dva zavrnila. V vseh drugih delovnih organizacijah gre to delo počasi od rok prav zaradi pomanjkanja strokovnjakov. Vseeno pa bodo morali statute oddati v predpisanem roku! če ne gre j drugače, bodo morali priteg-• niti k sodelovanju pravnike i od drugod.
Gasilski dom ima že streho
Drašičani so največ s prostovoljnim de'om zgradili novi gasilski dom, v katerem bo tudi dvoranica za kulturne prireditve in sestanke, katero v vasi najbolj pogreV-tjo. Pred nedavnim je novi gasilski dom dobil že streho, v j kratkem pa bo podjetje Be-! grad iz Črnomlja nadaljevalo z notranjimi deli- VaVčani so J pri gradnji veliko pomagali, I tudi hranili so delavce od po j djetja, vendar se bodo lotili še ene zbiralne akcije. Za strop je zmanjkalo lesa, in da ne bi ta malenkost gradnje zavrla, bodo preskrbeli še nekaj kubičnih metrov smre-kovlne.
NOVICI IZ SUHORJA
V soboto, 14. maja, so obiskali Suhor člani organizacije ZB tovarne TAM iz Maribora ter skupaj s Suhorčani priredili partizansko srečanje ob obletnici vstaje. Gostje so položili venec ored spominsko ploščo padlih borcev, nato pa so pionirji domače šole izvedli kratek kulturni spored. Sledila je zabava. Mariborčani so pionirjem suhorske šole ob tej; priložnosti podarili 20 knjig. Naslednji dan so gostje prisostvovali odpre-mi lokalne štafete, ki so jo v Metliko ponesli šolarji.
V tednu RK so imeli podmladkarji suhorske šole kar dva sestanka.'Na prvem so sprejeli delovni načrt, na drugem pa ugotavljali, kako delo poteka. Vsi podmladkarji z veliko vnemo nabirajo zdravilna zelišča. Poslušali pa so tudi predavanje o sedanji vlogi Rdečega križa.
VLADIMIRA ŠKOF
Komisija za sprejem delavcev na delovne mesto
RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE
razpisuje  prosto mesto
vozača v jami za 10 delavcev
Pogoji  za sprejem:
— starejši od 18 let, telesno in duševno zdrav za delo v jami,
— zaželena končana osemletka,
— dvomesečno poizkusno delo.
Družinskega stanovanja ni, pač pa je zagotovljeno samsko stanovanje. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Pismene prijave z zadnjim šolskim spričevalom pošljite Rudniku rjavega premoga Kočevje do 30. maja 1966.
VOLIVCI SPRAŠUJEJO, ZAKAJ RUDNIK IN ŠALKA VAS NE DOBIVATA REDNO VODE
Brez dobre vode se ne da kuhati, prati...
Vodovodni priključek k novemu rudniškemu naselju ima napako. V Šalki vasi bo boljši vodni pritisk avgusta
Na zadnjem zboru volivcev so prebivalci Rudnika in Šal-ke vasi kritizirali, da ne priteka v njihovi naselji redno pitna voda iz mestnega vodovoda. Voda priteče včasih le dopoldne ali popoldne, zgodi se pa, da je tudi ves dan ni. Gospodinje imajo zato težave, ko perejo in kuhajo. Bojler j ev sploh ne morejo uporabljati. V novem rudniškem naselju imajo kopalnice in stranišča v prvih nadstropjih zato imajo v sanitarijah vodo še manj-krat kot v kuhinjah, ki so v pritličju. Težav, ki nastajajo zaradi slabega dotoka vode, je še več. Pri upravniku Vodje skupnosti Kočevje — Ribnica Jožetu Oberstarju smo se pozanimali, zakaj na Rudniku (novo naselje) in v šalki vasi ne dobivajo redno vode in kdaj bodo tudi ti dve naselji začeli redno dobivati vodo.
Odgovor: Vodovodni priključek k novemu rudniškemu naselju na Roški cesti ni delala naša Vodna skupnost, ampak Rudnik sam že nekako pred osmimi do devetimi leti. Slabega pritiska vode, verjetno ni kriva višinska razlika (rezervoar — novo naselje), ampak neka druga napaka (pri gradnji ali morda zamašene oziroma počene cevi). Te napake pa je zelo težko odkrivati, ker nimamo potrebnih aparatov, ki bi jih morali uvoziti. Veljali bi okoli 20.000 novih din, žal pa ne moremo   dobiti  potrebnih deviz.
Vodni pritisk v tem naselju bo boljši, ko bomo odkrili napako.
Najnižji vodni pritisk v šalki vasi znaša le okoli 0,5 Atm, pri gostilni Bartolj je že 1,2 Atm, medtem ko je pri mostu (Roška cesta) kar 5 Atm. če se torej pritisk v mestu zniža za eno Atm, potem večji del Šalke vasi sploh nima vode, ponekod pa le curlja. Tako slab pritisk v šalki vasi pa je zato, ker je tukaj tudi ena najvišjih točk našega vodovoda, zato se tu najprej pozna vsak izpad elektrike ali naših črpalk. Razen tega pa šal-ka vas niti ni bila v programu, da dobi vodo. Vodovodne cevi so potegnili skozi vas sami vaščani s pomočjo Rudnika, naša Vodna skupnost pa jim je prvič pomagala šele konec lanskega leta oziroma v začetku letos njega leta pri napeljavi zadnjega dela vodovoda. Vprašanje je tudi, če so bila vsa dela v redu izpeljana. Po mojem bo potrebno cevovod
POPRAVEK
V prejšnji številki našega lista je prišlo v sestavku »še premalo odkritih vprašanj« do neljube pomote. Tretji stavek prvega odstavka bi se moral pravilno glasiti: »Ponekod pripominjajo, da hočejo nekateri vodilni uslužbenci preveč uveljavljati svojo voljo /Pletilstvo, Tiskarna/« . . . in ne /KGP, Tiskarna/.
skozi vas rekonstruirati. Pričakujemo tudi, da se bo vodni pritisk v Šalki vasi zvišal za atmosfero avgusta letos, ko bo začel delati novi rezervoar na Obrhu, ki bo polnil oba rezervoarja nad Kočevjem.
Preizkušnja oficirjev
Zadnje dni maja bo v Kočevju testiranje rezervnih oficirjev in podoficirjev. Že v začetku maja je mestna sekcija ZROP pri ZZB organizirala pripravo na testiranje, na kateri je aktivni oficir predaval o nekaterih vojaškin temah, ki jih bo tudi zajelo testiranje. Sekcija ZROP je nameravala pripraviti še eno podobno predavanje, vendar ga ne bo, ker je bila udeležba na prvem slaba.
Vedno več kaznivih dejanj v gospodarstvu
Dopolnilno delo je lahko tudi protipraven dopolnilni zaslužek. Družbeno lastnino slabo varujemo. V istem podjetju naj bi ne delali na odgovornih delovnih mestih ljudje, ki so med seboj v ožjem sorodstvu
»Dejstvo je, da je bil standard določenega števila občanov z gospodarsko reformo prizadet. Posledica tega je povečano število kaznivih dejanj v gospodarstvu,« ugo-tablja poročilo Občinskega javnega tožilstva v Kočevju, ki je bilo podano na zadnji seji Občinske skupščine Kočevje in nadaljuje:
»Da bi preprečili take pojave, bo potrebno odpraviti vrsto pomanjkljivosti v delu gospodarskih organizacij in njihovo organizacijo dela sprovesti tako, da bo mogoča čimboljša kontrola in čimbolj ša zaščita družbenega premoženja.
Silno razvejani pravni sistem, ki ga imamo, daje občanom možnosti raznega dopolnilnega dela (opravljanje raznih del kot postranski poklic). Zaradi tega prihaja do primerov,   da   ljudje, ki
imajo popoldansko obrt, protipravno jemljejo različen material v gospodarskih organizacijah, kjer so redno zaposleni, če tako postransko dejavnost opravljajo tehnični kadri pa prihaja do pojavov, da svoje službene opravke (službena potovanja) izkoristijo, da iščejo tržišče za svoje izdelke in se tako bolj brigajo za svoj postranski poklic kot pa za svoje redno delo. Zabeležili smo več primerov, ko so taki posamezniki nagovorili naročnika, da je preklical naročilo gospodarski organizaciji in izročil delo posamezniku, ki ga je opravljal popoldne.
Stalno narašča tudi število poneverb. Do njih prihaja najpogosteje v trgovskih delovnih organizacijah in v delovnih organizacijah, kjer imajo isti ljudje posla z denarjem in materialom. Zna-
čilno je, da je poneverbe zelo težko dokazati, ker v večini primerov ugotavljamo, da je organizacija dela v teh organizacijah, običajno slaba. Mnenja smo, da bo potrebno iz preventivnih razlogov odpraviti vse primere famili-arnosti v gospodarskih organizacijah, oziroma onemogočiti, da bi v isti delovni organizaciji delali na odgovornih mestih ljudje, ki so med seboj v ožjem sorodstvu.«
Nadalje sta poročilo in razprava nakazala, da kaznovanih ne bi smeli potem spet zaposlovati na delovnih mestih, kjer imajo možnost, da spet store kaanivo dejanje. Več funkcij v eni osebi (ali razdeljene med sorodniki), slabo opravljene inventure, samovolja itd. so zelo .rodovitna tla za kazniva dejanja. Pohvale je vredna zasebna gradnja stanovanj, žal pa so se hkrati močno povečale kraje gradbenega in instalacijskega materiala, ker so gradbišča gradbenih podjetij slabo zavarovana. Za znižanjem cen nekurantnemu blagu se včasih skriva težnja, da bi določeni nekdo to blago poceni dobil.
Razumljivo je, da veliko kaznivih dejanj v gospodarstvu ostane neodkritih. Prav zato je prevladalo mnenje, da je preprečevanje kriminalitete in družbi škodljivih pojavov tako naloga organov kazenskega pregona kakor tudi vseh družbenih sil, predvsem pa organov Občinske skupščine, političnih organizacij in delovnih kolektivov samih.
Za novo šolo prispevali največ občani
Od 400 milijonov starih din, kolikor jih je doslej zagotovljenih, bodo 260 milijonov prispevali občani. V A traktu šole bo pouk že to jesen, B trakt bo dograjen do konca oktobra (vendar za opremo ni denarja), gradnja C trakta pa je še v zraku. Za dograditev in opremo šole manjka še 250 milijonov din
Julija lani smo začeli graditi v Kočevju novo osemletko, ki bo imela 20 učilnic za pouk višje stopnje, kabinete za fiziko, kemijo in biologijo, učilnice za tehnični pouk (delavnice), upravne prostore itd.
Gradnja poteka v dveh etapah. V prvi etapi (trakt A šole), ki bo dokončana do konca julija letos, bo zgrajenih 12 učilnic, kabineta za fiziko, kemijo in biologijo ter prostori za tehnične delavnice. V tem delu nove šole bo pouk že to jesen.
Jeseni (oktobra) bo dograjen tudi že trakt B (srednji), ki spada skupaj s traktom C v drugo etapo gradnje. V traktu B bo šolska veža (za prireditve, lahko parterno telovadbo, malicanje itd.), pevska soba, prostor za zdravstvene preglede, priroč-
na kuhinja, hišnikovo stanovanje in kurilnica.
Za gradnjo nove šole, ki bo veljala po predračunu 650 milijonov starih din, pa je doslej zagotovljenih le okoli 400 milijonov starih din, se pravi za dograditev trakta A in B ter za opremo trakta A. Sredstva (400 milijonov starih din) so zagotovljena tako: 260 milijonov starih din bodo prispevali občani v obliki krajevnega samoprispevka (v letih 1965 in 1966), 112 milijonov din predstavlja posojilo iz republiških virov in 28 milijonov starih din prispevek gospodarskih organizacij.
Zbrani denar bo porabljen tako: 194 milijonov starih din za gradbena, obrtniška in instalacijska dela trakta A  in  138  milijonov  din za
ista dela trakta B; 20 milijonov starih din so stroški projekta in projektantskega nadzora; 19 milijonov starih din bodo veljala zunaj predračunskega dela in aluminijasta izvedba oken in vrat v traktu B; 29 milijonov starih din pa bo stala notranja oprema in učila za trakt A.
Zmanjkalo bo torej denarja za opremo trakta B in za gradnjo ter opremo trakta C, kar bi skupaj veljalo okoli 250 milijonov starih din. Občinska skupščina je na eni preteklih sej sklenila, da je treba za manjkajoča sredstva (250 milijonov starih din) najeti kredit, vendar trenutno ne kaže, da bi se dalo tak kredit dobiti. V občini tudi še ' ni bilo nobenih razprav, da bi podaljšali krajevni samoprispevek do k.in-ca leta 1967.
RAČUNOVODSKI BIRO KOČEVJE
prodaja
PISARNIŠKO OPREMO
(mize in omare)
Interesenti naj se zglasijo v pisarni, Ljubljanska cesta 8.
Prvi konkretni razgovor o
Danes, 19. maja, bo v Kočevju sestanek zaradi gradnje kopališča v Kočevju. Sklicuje ga upravni odbor Turističnega društva, nanj pa so vabljeni tudi zastopniki gospodarskih organizacij, občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta, občinskega komiteja ZMS, občinske skupščine in nekaterih zavodov. Na sestanku bo glavna razprava, kje dobiti sredstva za gradnjo in kakšno naj. bi bilo kopališče. Po dosedanjih predvidevanjih naj bi sredstva za gradnjo prispevali: delovne in druge organizacije (iz skladov skupne porabe), mladina in sindikati (predvsem v obliki prostovoljnega dela), zanemariti pa ni tudi ostalih vi-
rov, na primer prispevkov občanov v obliki denarja, materiala in prostovoljnega dela. Na sestanku bo predvidoma
izvoljen tudi odbor za gradnjo kopališča.
Najboljši mladinski pevski zbor gostoval v Kočevju
V soboto 14. maja ob 17. uri je gostoval v Šeško-vem domu v Kočevju Mladinski pevski zbor osnovne šole Trnovo iz Ljubljane pod vodstvom dirigentke Majde Hauptmanove. Koncert najboljšega mladinskega pevskega zbora je bil namenjen kočevski šolski mladini.
DROBNE IZ KOČEVJA
BELE PROMETNE črte po ko. čevskih ulicah, o katerih smo pisali prejšnji teden, so zdaj komajda še vidne Razprava o tem, kdo bi bil dolžan v Kočevju z oznakami po cestnem tlaku zagotoviti red v prometu, je bila zelo dolga. Tudi nato, ko je bilo to opravljeno, je bilo precej kritik, da označbe niso najboljše. Crte so bile po sredini označenih ulic namreč skozi vse mesto prekinjene, tako da so vozniki lahko prehitevali tudi na najbolj nevarnih ovinkih (kavarna, most). Sicer pa so to strokovne zadeve, naš namen pa je bil samo opo. zoriti, da delo ni bilo opravjeno najboljše, ker so črte po 14 dneh komaj vidne.
D PRODAJALCI KIČA so imeli pri Novi Štifti pred nedavnim bogato žetev. Prodali so zelo veliko kiča in »spominkov«. En sam prodajalec je tega dne stržil 400.000 starih din. Ker sam ni bil kos tolikšnemu navalu in je slutil, da bo trgovina cvetela, si je vzel s 6eboj pomočnika. Za prevoz iz Kočevja in za dnevnico mu je plačal 0000 starih din! Pa se nekateri še pritožujejo, da danes ni zaslužka! Tolikšna pohlepnost po kiču, ki je na prodaj ob takšnih
priložnostih, pa ni v čast številnim kupcem, prodajalci pa znajo takšne dni temeljito izkoristiU!
■ DIVJANJE AVTOMOBILI-STOV skozi Kočevje je vidno zla. sti ob nedeljah. Tudi minulo nedeljo so ■ mnogi brezvestneži avtomo. bilisti in motoristi vračajoč se z morja, prav divjaško podili po mestnih ulicah. Niso redki prime, n, ko je kak avtomobil prepoln potnikov, mnogi motoristi pa imajo na rezervoarju otroka, za seboj pa ženo. Ali res čakamo nesrečo in bomo šele potem ukrepali? Upamo, da je bila nedeljska nesreča z dvema smrtnima žrtvama pri Stari cerkvi dovolj glasno opozorilo, da je prometu treba narediti red!
H POSMETENE ULICE IN TR. GI po zadnjih praznikih so lep dokaz, da bi komunalna služba morala čez praznične dni uvesti dežurstvo. Prazniki so bili za 1. maj 3. dni, za dan zmage pa 2 dni. V obeh primerih je bilo mesto drugi in tretji dan posmeteno z raznimi odpadki, ki so jih brezbrižno odmetavali izletniki in domači sprehajalci. Prav bi bilo, ko bi za redno praznjenje ličnih smetnjakov po ulicah skrbeli bolj kot zdaj!
LJamkm umiraio
Najstarejši od bratov Langer-jev, Franc Anton, rojen 1. 1855, je bil kranjski deželni poslanec. Z brati je postal solastnik Zaloga, po starših pa je podedoval posebej še domači grad v Bršlinu in delež langerjevske samopašnosti. Bil je šepav, odkar ga je na lovu žlahtna gospodična Alba s Starega grada s šibrami obstrelila, da bi se ga ote-pla. Poročil se je s tiho in ljubeznivo sorodnico zagrebškega škofa Maco Schlindner. »Ne sorodnico,« so me hoteli popravljati potomci prežeških tlačanov s Kire, ki so bršlinsko Langerico dobro poznali in ji hodili na dnino, »Maca je bila škofova hčerka, to dobro vemo.«
že leto dni pred prisilno prodajo očetovih Pogane si je bršlinski Langer kupil, kot smo že slišali, grad Prežek pod Gorjanci, živel pa je večinoma v Bršlinu. Ko so francoski kartuzijani v začetku našega stoletja zidali Pleter je, so beli menihi prežeškemu ponudili za grad 120.000 goldinarjev, da bi si naredili na njem pristavo. »Ne prodamo,« je dejala gospa Maca, »ne potrebujemo denarja, ko ga merimo še na mernike.« Govorili so, da so v Bršlinu srebrnike hranili na kupu v kotu sobe. Kdor ga je hotel videti, je moral vreči nanj srebrno krono. Baje! No, tega si niso izmislili ki-
rovski osobenjki, ki o pripovedovanju še vedno vedo, ampak oholi Langer, ki bi storil vse, da bi prikril  sramoto očetovega beraštva.
Bršlinski vitez Franc Anton Langer je umrl deset let pred prvo svetovno vojno po neuspeli operaciji mehurja na Dunaju. Zapustil je edinega sina Pavla, zadnjega gra-ščaka v Bršlinu in na Prežeku. Potomec je ostal večen samec. Ljudem se je zdelo, da plačuje za vse grehe svojih razuzdanih očetov. Pa ni. Na Prežeku se je skrivaj se stajal s stričevo ženo Pipsi, ko je vsak teden prihajal z orjaškim ber-nardincem v staromodni, ropotajoči tatri izplačat dninarje. Po gozdovih je lovil sirote, ki so pobirale suh jad, jim plenil koše in delil kazni: dva, tri dni tlake pri graščini. Iz zased je skrivaj opazoval delavce na poljih in poslal domov vsakogar, kdor se je oprl na motiko. V ivanjdolskih vinogradih so morali obirači od jutra do večera žvižgati in peti, da bi ne zobali grozdja. Pridelovalci naj žlahtne j šega tra-minca, rizlinga in burgundca so pili nagnusno rjavo tekočino, ki so jo zlivali k trtam, da bi se posušile, ko so opazili, da se od nje popali trava.
In vendar so si bili v tistem mučnem času in svetu, ki ni mogel ne živeti ne umreti, drug drugemu potrebni: graščakovi beraški krajcarji Cerovcem in Kirovcem, prostovoljno tlačanstvo pa Langerju, ki je z grozo gledal, kako se mu vdirajo v gradu stropi in se mora prej ali slej vse tako ali drugače tragično končati.
Druga svetovna vojna je našla od Langerjev na Pogancih še ostarelega inženirja Jožefa s Pipsi, v Bršlinu pa nečaka Pavla z materjo Maco.
VRHOVO IN NJEGOVI GOSPODARJI
Nastanek starega Vrhovega se nam zgublja v nerazločnem mraku srednjega veka. Danes ni o njem več niti sledu niti med ljudmi spomina. Vendar vemo, da je imelo obliko stolpa in da je stalo na strmem hribu pri cerkvici sv. Danijela nad Suhadolom. Grajska pristava pa je bila blizu novega gradu, na današnjih vrhovskih »dolgih njivah«, ki se stezajo na južni strani novega Vrhovega daleč pod Go-lobenco. Njene zadnje ruševine, k1 jih je imel Vahrasov napak za staro Vrhovo, je odstranil med obema
Letos 1000 kilogramov eteričnih olj
Obrat KZ Ribnica v Dolenji vasi bo letos proizvedel okoli 1000 kilogramov eteričnih olj, kar je znatno več kot lani. Povpraševanje po teh oljih je precejšnje, zato je tudi cena smrečja, iz katerega olje kuhajo, letos ugodna in znaša 8 starih din za kilogram ali 2 stara dinarja več kot lani. Za kilogram eteričnega olja je potrebnih 800 kilogramov smrečja.
Transformator bo na Bregu
V občini Ribnica bosta vasi Breg, Dolenje laze ter bližnji zaselki dobili v kratkem transformatorsko postajo, kar je dolgoletna želja prebivalcev teh naselij. S tem bo ljudem omogočeno, da bodo tudi oni lahko nemoteno gledali televizijo, poslušali radio, brali in tako dalje. Transformatorska postaja bo na Bregu, zgradil pa jo bo kočevski obrat podjetja Elektro Ljubljana.
Ribniška kritika: mesa in drobovine ni
Odkupne in prodajne cene niso v skladu
Ribniške gospodinje tožijo, da v njihovih mesnicah ni dobiti svinjskega in telečjega mesa ter drobovine. Največkrat je naprodaj le govedina, ki pa je pogosto slabe kvalitete. Pri kmetijski zadrugi v Ribnici, kamor spadajo tudi mesnice, smo vprašali, če trditev gospodinj drži. Zvedeli smo, da je kritika v glavnem upravičena, vendar pa pomanjkanja mesa ni kriva zadruga. Prašičev namreč ne morejo kupiti po taki ceni, da bi svinjsko meso prodajali brez izgube. Cena prašičev iz pitališč (drugih ni dobiti) je že okoli 1000 starih din za kilogram žive teže, najvišja odobrena cena za prodajo svinjskega mesa na drobno pa je 950 starih din za kilogram. Ko je zadruga kljub temu za prvomajske praznike kupila nekaj svinj, je imela mesnica v Sodraži-
ci pri prodaji tega mesa okoli 40.000 starih din izgube, mesnica v Ribnici pa celo okoli 60.000 starih din izgube.
Podobno velja tudi za govedino srednje kvalitete, se pravi, da odkupne cene go-
Po poteh kurirčkove pošte
10. maja popoldne so pred ribniško osnovno šolo sprejeli in pozdravih Kurirčkovo pošto, ki je prišla s kočevskega konca. Naslednji dan so pionirji po skrivnih poteh Kurirčkovo pošto ponesli proti Sodražici, kjer so jo prav tako lepo sprejeli. Zatem so nosilci Kurirčkove pošte odšli čez Gregor proti Dvorski vasi, med Ortnekom in Dvorsko vasjo pa so jo predali pionirjem iz Velikih Lašč.
veda niso v skladu s ceno govejega mesa. Teletine pogosto ni, ker koljejo le teleta, ki niso sposobna za rejo. Drobovino odkupijo v glavnem gostilne in menze, zato je pogosto ni v prodaji na drobno.
V Ribnici razmišljajo, kako bi izboljšali prodajo mesa in povečali izbiro. Uvesti nameravajo prodajo mesa po kvalitetah ali pa da bi v eni mesnici prodajali kvalitetnejše meso. Ta predlog še ni sprejet, ker je vprašanje, če se v manjših krajih sploh izplača uvesti tako prodajo mesa.
Glodalci niso redki gostje ...
V nekem poročilu sanitarne inšpekcije, ki so ga predložili odbornikom občinske skupščine Ribnica, piše: Ob pregledih trgovin E živili smo ugotovili, da je bilo med 19 prodajalnami z živili kar v 12 opaziti sledove glodalcev, v dveh pa kar podgane. Nadalje piše, da so morali en lokal začasno celo zapreti, da so uničevali škodljivce — podgane.
Trgovsko podjetje v Ribnici je v zadnjem času veliko naredilo za izboljšanje reda v svojih trgovinah, vendar bo treba še precej sredstev, da bodo iz vseh lokalov izgnali glodalce. -r
Na naših cestah je vedno več avtomobilov, zato imajo tudi avtomehaniki vedno več dela. Na sliki je pogled na mehanično delavnico zasebnega mojstra Staneta Jerihe v Ribnici. Tovariš Jeriha pravi, da ne pozna 8-urnega delavnika. Pri nas manjka tudi rezervnih delov, zato jih mora včasih naročati celo v Italiji. Žal so carine visoke. Pravi, da bo materiala dovolj, ko bo tudi dinar imel svojo težo in ga bo težko zaslužiti. Delavnico ima v najetih (slabih) prostorih leto dni. Orodje, opremo in material zanjo je kupil na kredit, zato nima denarja, da bi si uredil boljšo delavnico. (Foto: J. Prime)
Požar v »GALANTERIJI«
V »Galanteriji« v Sodražici je pred kratkim izbruhnil požar, ko se je vnel lesni prah v neposredni bližini lakirnice. Priseben delavec tov. Vesel je z gasilskim aparatom požar zadušil, škoda ni velika, čeprav bi lahko prišlo do velikega požara. Prav je, da bi gasilec, ki je tvegal življenje, dobil za to primerno nagrado.
vojnama gospodar gradu inženir Heri Schoeppl.
Ko so postajali v šestnajstem stoletju stari stolpi plemeniti in gospodarjem pretesni in njih lega preneudobna in jih je bilo najbrž tudi vedno teže vzdrževati, odkar jih je leta 1511 hud potres močno poškodoval, so si tudi vrhovški Wernecki okoli 1. 1533 sezidali nov in udobnejši grad niže proti dolini. Postavili so si ga kar ob glavni cesti, ki je v tistih časih držala od Novega mesta še skozi Brusnice, mimo kostanjeviške mitnice v Ore-hovici, pod vešali pleterskega krvnega sodišča v Prevolah, na Šentjernej in Kostanjevico na reki Krki. Za novi dom so si izbrali Wer neeki zelo lepo lego z razgledom na široko plodna polja, po katerih se je kačasto zvila temno zelena Krka. Na tem čudovito lepem kraju je živelo ljudstvo okroglookih Ilirov že pred poltretjim tisočletjem in nam v bližnjem Vrhovskem °orštu zapustilo sledove utrjenega stanovanja in veliko grobno gomilo. Pa tudi rimske grobove so našli v »rizlingu« pod zidovi novega gra-^u, ko so ob prelomu stoletja ri-Solali za nov vinograd. Graščak je *akoj ustavil delo, češ pustite mrt-Ve v miru, in je še do danes vse °stalo v celini.
Kot na Prežeku in Gracarjevem turnu je tudi na novem Vrhovem našel preganjani šentjernejski lu-trovski župnik Primož Trubar pri-Jatelie in zaveznike. Tam se je pojoči topograf in zgodovinar Ivan. v- Valvasor zagledal v mlado graj-baronico Ano Maksimilo Zet-^hkerjevo in se z njo v domači
grajski kapeli poročil. Toda preskočimo starejše čase, ki jih imamo dovolj drugod popisane.
V prejšnjem stoletju je Dietri-chov pastorek Sigmund Jugovitz izročil grad svoji hčerki Justini, ki je vzela ponemčenega Georga Lassniga. To je bila okrutna ženska, ki jo je Trdina na metli poslal na Klek, da bi svetovala Satanu nove načine, kako trpinčiti tlačanske kmete. Ko je ovdovela, se je omožila z bajnofškim valptom Schvvingerjem, vnukom nemškega iblajtarja. ki je nekoč po Gorjancih zalezoval »brez sreče in slave« tihotapce s tobakom in turške hajduke. Sin se mu je izučil za mizarja, drugi, Albin po imenu, je postal župnik, tretji jurist in državni pravdnik. čeprav nemškega rodu, so se Schvvingerji šteli spočetka za Slovence. Državni pravdnik se je pozneje pridružil Nemcem, da je lahko napredoval v službi, in tudi župnik je vstopil v nemški viteški red. Najbrž se je zgodilo to v času znanega prvega nemškega nacionalnega in gospodarskega prodiranja proti vzhodu, ko so se naši gra-ščaki splošno začeli šteti za Nemce.
Stari Schvvinger, prekanjen in sleparski, kot so bili navadno grajski biriči, ni bil izobražen, vendar je bil po naravi nadarjen in razumel tudi nekaj botanike. Ljudje so mu privoščili, ko mu je prebrisani mesar s starega šentjernejskega Kaštela Anton Majzelj prodal podgane za polhe, češ da so mu jih prinesli uskoški Vlahi izza gore, odkoder je Majzelj tihotapil hrvaške kozle in jim v Gorjancih živim rezal jezike, da ga z meketanjem
ne bi izdali iblajtarskim zalezoval-cem.
Schvvinger je gospodaril tako slabo in zapravljivo, da mu je šla graščina leta 1871 na boben. Za 12 tisoč goldinarjev je ni nihče maral. Zato so jo, po takratni navadi, pozneje brez dražbe ponudili in prodali za dvotretjinsko ceno »vele-obrtniku« Ivanu Koslerju.
Koslerjev oče Johan iz Koč pri Kočevski Reki je zgodaj zapustil krave na domači gmajni. Z devetnajstimi leti in 35 krajcarji v žepu je prav ob prelomu 18. in 19. stoletja prikrošnjaril na Dunaj in tam od praga do praga prodajal pomaranče in bonbone. Ko pa so v času dunajskega kongresa evropski vladarji delili Napolenovo dediščino, je podjetni Kočevar nakupil dvanajst težkih parizarskih vpreg in z vozarstvom južnega sadja, sladkorja in drugega kolonialnega blaga iz Trsta hitro obogatel. Kroš-njar je imel kmalu veliko trgovino z južnim sadjem in lesom in se, oborožen zavoljo varnosti s starinsko sabljo, vozil v svojo trgovsko podružnico v Trstu. Vendar ni nikoli poklical žene s kmetov. Tam so se mu rodili tudi otroci, ki jih je izšolal. Sinu Ivanu, v rodbinskem izročilu imenovanem Johann drugi, je leta 1820 kupil ortneški grad, sinu Jožefu, doktorju prava, pa dvesto hektarov zemlje na Barju in znano Koslerjevo palačo v Schellenburgovi ulici štev. 3 v Ljubljani. Dotlej je bila palača last žitnega trgovca Franca Koniga, ki je bil gotovo tudi kočevarskega rodu. V ljubljansko palačo se je preselila tudi stara Koslerica.
25. maj - PRAZNIK SODRAŽICE
Redki so kraji v naši domovini, ki bi med zadnjo vojno toliko pretrpeli kot ravno Sodražica, prijazen kraj ob vznožju Travne gore
Začetki osvobodilnega gibanja segajo tod že v leto 1941, posebno pa se je razmahnilo spomladi 1942- Maja istega leta so izgnali Italijane in Sodražica je zaživela v svobodi. Za kraj je posebno pomemben 25 maj 1942, ko so fantje in možje množično odšli v partizane. Kmalu zatem Se je pregnani okupator svo-bodoljubnim Sodražanom kruto maščeval.
Sodražico so bombardirali dan za dnem, tako da je bila skoro do tal porušena. Veliko mož, fantov in žena so Italijani po ponovni okupaciji julija in avgusta 1942 internirali na Rab, v Padovo, Go-nars in druga taborišča, iz katerih se mnogi niso več vrnili domov.
Ljudje so preživeli težke čase. Domovi so bili uničeni, manjkalo je hrane, obleke in vendar so pomagali partizanom. Po kapitulaciji Italije se Nemci v Sodražici niso stalno naselili, temveč so jo le občasno obiskovali.
Po vojni so z izredno prizadevnostjo vseh prebivalcev obnavljali kraj. Sodražica je dobila novo šolo, zdravstveni dom, blatne ceste so se umaknile asfaltu. Razvila se je lesno predelovalna industrija, obrat Torbica zaposluje predvsem žensko delovno silo, znana pa je tudi Pletilr niča- žičnih mrež, prav tako odkupna postaja za suho robo in obrat kmetijske zadruge.
V Sodražici imajo že dve trgovini, tretja je še v gradnji, razen tega tri gostišča. Kraj pos'aja vse bolj za im'v tudi za turiste, saj od tu vodijo pota na Travno goro, v Loški potok, k slapovom v Rodice in prijazna Slemena-Številne televizijske anterie in avtomobili pričajo, da ljudje v teh krajih mnogo bolje Žive kot nekoč. Za splošen napredek in razvoj Sodražice lepo skrbi krajevna skupnost, zato ji gre vsa pohvala.
Vsem Sodražanom iskreno čestitamo za njihov praznik z željo, da bi bila njihova prizadevanja tudi v bodoče poplačana z uspehi.
O. K.
Žlebič - Sodražica po asfaltu
Letos bo končno začelo Cestno podjetje Novo mesto v sodelovanju z občinsko skupščino Ribnica asfaltirati cesto od žlebiča do Vinic; prihodnje leto pa bo predvidoma dokončana tud' druga faza od Vinic do Sodražice. Nova cesta bo veljala okoli 50 milijonov starih dinarjev.
Občinska skupščina Ribnica pa bo letos skupno s svojim  komunalnim podjetjem
Vedno manj šolskih malic
Gospodarska reforma se res ne bi smela poznati pri šolskih malicah, pa se. V ribniški občini se število šolskih malic zmanjšuje, kar gre brez dvoma na škodo zdravja otrok. Topel obrok hrane je doraščajočrm otrokom zelo potreben, zato svetujemo staršem, naj bi varčevali raje drugje. -r
uredila priključek na novo cesto škofljica-Kočevje v Ort-neku. Sedanji priključek je namreč nepregleden, prestrm in zato za promet zelo nevaren.
Izguba z Vrtnariio
V Ribnici smo zvedeli, da so cene zelen jadnih sadik v njihovi Vrtnariji občutno višje kot v Ljubljani ali Kočevju. V kmetijski zadrugi, kamor spada tudi Vrtnarija, pa smo zvedeli, da so njihove sadike res dražje kot v Kočevju, vendar pa da so cene ob začetku prodaje uskladili s cenami v Ljubljani. Dodali so še, da je imela Vrtnarija lani le okoli 6 milijonov starih dinarjev prometa, pri tem pa kar 1,8 milijona starih din izgube. Vrtnarija je torej za KZ nerentabilna, zato se je tudi žele znebiti . . . /Morda bi jo kazalo dati kakemu zasebniku, kot so ponekod že napravili./
REŠETO I
Št-19 (842
DOLENJSKI LIST
Kaj je s »tisto rožo" pod Gorjanci ?
V sredo pred osmimi dnevi je stalo na vogalu pred Ribjo restavracijo v Novem mestu moško kolo z velikim šopom rumenih rož, privezanim za krmilo. Nihče se ni kaj prida zmenil zanje, le ta ali oni je bolj globoko potegnil sapo skozi nos, saj se je okrog šopka širil močan in prijeten vonj, podoben tistemu, ki lebdi nad gredicami z na geljčki
čez pol ure je sivolas možak, sicer pa čvrsta podgorska korenina, Franc Luzar iz gabrske Kandije, pirnesel Šopek v naše uredništvo:
»Tb je ta naša roža — azalea pontica! Zadnji čas je, da spet kaj napišete o njej, saj raste v Evropi menda samo pri nas in lahko bi bila velika tur stična privlačnost!«
f.J Naslednji dan sem se oglasil pri njem. Mož je videl preeeij sveta in ko sva sedela pred hramom ob kozarcu do-maSega vina, je povedal marsikaj o čudni roži iz Bobi-6 ; hoste. Ko je imel na obisku prijatelje iz Avstrije, so rekli: »Če bi mi imeli tako redkost, bi tam že stal hotel in asfaltno cesto bi speljali do nje!« Pri nas pa so hoste menda nacionalizirali, nekaj časa je tudi gozdnf čuvaj hodil tam okoli, potem:
... pa sem ostal samo še jaz, da sem preganjal otroke^ ki so mulili cvetje in ga od-
metavali po cesti proti Brusnicam!«
Dolar za ogled
Pravi tudi, da je nekje v Dardanelah za azaleo treba plačati cel dolar, če jo hočeš videti. Naše pa se spomnimo samo takrat, kadar cvete in še to na najbolj okruten način: tako da lomimo veje in rujemo mlada stebelca s koreninami vred . . .
Ustavil sem se tudi na Strmci v Bobičevi (Možetovi) hosti, pravzaprav gozdičku, obraščenem s kostanjem, cerom, vresjem in borovnicami. Pod pobočjem ima njivo Ana Turk iz Brusnic in že kar vedela je, po kaj sem prišel:
»Aja, tisto rožo iščete! Tam-le je. Ljudje se večkrat ustavljajo z avtomobili, slikajo in tudi lomijo med grmovjem. Nekateri jo izkopljejo s koreninami in jo presajajo na vrtove, pa se menda nič kaj
rada ne prime. Kjer se pri kmetih sama zaseje, pa jo izpulijo in vržejo stran, da jim ne bi vzeli hoste .. . Od začetka je bilo več zanimanja, zdaj pa se je že razsejala po vsem bregu . . .«
V mestu sem še izvedel, da je tista roža izpod Gorjancev tako redka, da so jo na neko botanično razstavo na Dunaju prinesli v zabojčku pokazat samo za dve uri; da imajo v botaničnem vrtu v Amsterdamu samo dva grma, ki ju hodi gledat vsa zahodna Evropa; da. . .
Kaj pravijo botaniki?
Tudi zgodb o tem, kako je edinstvena rastlina prišla pod Gorjance je precej in skrivnostni čar okrog nje je rasel od ust do ust. Med tem pa tudi botaniki niso stali kri-žemrok in kmalu so razjasnili vsa ugibanja. Poslušajmo, kaj pravijo:
Azalea pontica v polnem cvetju 12. maja letos
Prvi je spoznal v »tisti roži« Azaleo pontico Miha Ogo-revc iz Ljubljane in jo opisal v 23. številki »Tovariša« leta 1952. Presenečen in navdušen je zahteval že takrat nujno zaščito tega »fenomena« na Slovenskem, ki v Evropi ne raste nikjer več. Dve leti pozneje, ko je Azaleo pontico (Rhododendron luteum Sweet) podrobneje opisal v 10. številki XVI. letnika »Proteusa«, že navaja, da raste razen na prvotnih nahajališčih ob Črnem morju in v Ukrajini tudi v nekem borovem gozdu v Galiciji in je prepričan, da bi jo lahko našli še kje drugje na Balkanu, morda v Bolgariji ali Romuniji. Tudi za njenega naj bližnjega soseda iz domovine ob Črnem morju, za pontski sleč (Rhododendron ponticium L.), so najprej mislili, da je v Evropi že popolnoma izumrl ( pa so ga pozneje našli v Južni Španiji in celo na Tirolskem.
Ogorevc že v tem sestavku meni, da pontske azaleje ni tu nihče zasadil, ampak da raste že od terciarne dobe, to se pravi, kar 40 milijonov let!
Leta 1958 pa je docent dr. E. Maver v »Razpravah« Slovenske akademije znanosti in umetnosti (razred za prirodoslovne vede) v sestavku »Rho. dodendron luteum Svveet na jugovzhodnem obrobu Alp« temeljito obdelal vse vrste sleča (rododendrona), ki rastejo in so rasle pri nas, še posebej pa našo pontsko aza-lejo iz Brusnic.
■ Azalea pontica je v botanični literaturi prvič omenjena leta 1753. Ima še šest drugih imen, pravilno — Rhododendron luteum Svveet pa je prvič zapisano v angleški literaturi leta 1830. Rastlina je razširjena mimo posameznih raztresenih nahajališč predvsem v Mali Aziji (na dveh obširnih področjih od Dage-stana preko 'Kavkaza do Egejskega morja in v območ ju pogorja Taurus) in v Vzhodni Evropi na nižinskih predelih Volinije in Polesja. Severno in zahodno od tega nahajališča raste azaleja še na petih krajih ob jezeru Knjaž in pri va-seh Zosin, Stv-dynie Wielk:e, Pustomyty in Wolfa Zarczvcka. Vendar je najbolj oddaljeno nahajališče komaj 330 km stran od osred. njega areala. Zat0 so bili botaniki toliko bolj presenečeni, ko so leta 1934 našli pontsko azalejo tudi na Koroškem v Avstriji nad vasjo Pusarnitz zahodno od kraja Spittal ob Dravi na Lurnškem polju! Rastišče je daleč od naselja,
skrito in tudi večini domačinov neznano. (Zato tudi najbrž še ni tam hotela in asfaltirane ceste!)
■ Nekateri tuji strokovnjaki so skušali dokazati, da nahajališče pontske azaleje na Koroškem ni spontano, marveč, da so ga zanesli v rimski dobi umetno v historični prostor tedanje Teurnije, kjer se je v redkem gozdu ohranila do danes.
Azaleja je tu doma!
Te njihove trditve pa je postavila na glavo najdba pontske azaleje — pri nas na Dolenjskem! Miha Ogorevc jo je odkril pri Brusnicah, predmetna učiteljica Vida Bobera iz Sevnice pa jo je leta 1955 našla kar na dveh krajih: prvo v bližni Boštanja, drugo pa oddaljeno približno poldrugo uro hoda od tod za Topolovcem pri naselju Vrh. Obe nahajališči ležita na desnem savskem bregu, torej na dolenjskem ozemlju.
Nahajališče nad Brusnicami je veliko približno 1 hektar in na njem bohotno raste okrog 400 odraslih primerkov pontske azaleje. Tu se tudi uspešno razmnožuje (s plodovi, ki dozorijo v jesenskem času) in z oranžno rumenimi cvetovi že od daleč vabi žuželke na med. Opojen vonj tisočerih cvetov leži nad vso dolino.
Nahajališče pri Boštanju je
precej večje (2 ha), na njem pa raste blizu 300 azalej, ki tudi tu cvetejo v prvi polovici maja in napravijo pozneje številne plodove in semena, iz katerih zraste na enem površinskem metru tudi po 60 mladih rastlinic! Na nahajališčih na Poljskem ima azaleja dosti manjšo razmnoževalno sposobnost, najbrž zaradi pomanjkanja svetlobe, ki jo prestrežejo košate veje gostega grmovja. — Na nahajališču za Topolovcem rasle okrog 100 odraslih azalej. Naši primerki pontske azaleje se prav nič ne ločijo od onih iz Poljske in Ukrajine, nahajališča pa so brez dvoma prvobitna in terciarne relikvije. (E. Maver.)
Izven zakona?
Zato bi morali navzlic razočaranju, da »tista roža« ne raste v Evropi saimo P°d Gorjanci, posvetiti pontski aza-leji le nekaj več pozornosti. Do danes še ni sprejet noben zakon, niti občinski odlok o zaščiti te izredno redke rastline in njenega rastišča. Novomeška gozdna uprava niti
Pomembni uc k o p isi v Študijski knjižnici
' I Jer
Pobočje Strmca pod Gorjanci      raste azaleja.
ni uspela zamenjati zemljišča za drugo in ograditi Strmco ah vsaj v času cvetenja tja postaviti rednega čuvaja. Tri leta že teče postopek za zamenjavo zemljišča, Možetova je nekaj časa že uživala namenjeno ji novo parcelo, vendar do zamenjave ni prišlo.
■ Te dni bo sprejet nov zakon o zaščiti narave in vprašanje je, če bo lastnica lahko primerno zaščitila edinstveno naravno zanimivost. Tu bi se morali bolj zavzeti Zavod za spomeniško varstvo SRS, občinska skupščina, turistično društvo in gozdna uprava. Navzlic temu, da ima podgorska azalea pontica že številne potomce v Novem mestu, po Dolenjski in celo 20 cvetočih grmov v ljubljanskem Tivoliju, bi morali njeno avtohtono rastišče učinkovito zaščititi, pa čeprav z ograjo!
B Na Gorjancih je najbrž še marsikakšna botanična redkost, saj zaradi svoje raz-vlečenosti in oddaljenosti niso privlačni za floristične raz-iskovalce. Mnogo zanimivosti bi srečali tudi na belokranjski strani Gorjancev, ki je slovenskim raziskovalcem od rok, Hrvatje pa mislijo, da je »slovenska«. Gorjanci slo-
,:0 $&tl Po izboru domačih ™g0J ^kukavic), od katerih
0 jv^o^i čislan lepi čeveljc JiV^um Calceolus), ki m^(D0llllie' vendar skladne Sir**  0ntska azaleja pa je
elo^1Ceča in opazljiva ter
1 t0 t b°lj izpostavljena ro-7,3ix^'x ^stom brez srca in
mi^ 24 n^vo. v vaZi v s vj>il-rah ovene in brezduš-
i^'f* z n3o kaj več poni 4d Gorjanci in nad Sa-ce ^€ njen dom in življe-vo i V belimo se raje don;.e n3 jO, občudujmo z mirno 111 -;e'a veseljem nad lepoto JJjJJ M. MOŠKON
Obiskali smo upravnika novomeške študijske knjižnice tov. Komelja, da bi izvedeli novosti v tej največji novomeški knjižnici. Prav te dni razvršča na svoji delovni mizi rokopise, nove pridobitve te ustanove.
»Tov. Komelj, vem, da imate težave s prostori in zasebnimi stanovalci v vaši stavbi in tudi, da izpraznjenih prostorov v novo pridobljeni stavbi ne boste mogli uporabljati, ker nimate sredstev za adaptacijo. Zato vas ne bi spraševal o vaših težavah, pač pa bi rad zvedel o novih pridobitvah študijske knjižnice Mirana Jarca.«
»Če hočem ustreči vaši želji, moram začeti kar z darovi knjižnici- žena pokojnega novomeškega glasbenika Slavka Strajnarja nam je darovala 106 kosov muzikalij, in to predvsem takih, ki jih knjižnica doslej še ni imela. Z darom je zeio obogatila našo zbirko muzikalij in zato izrabljam priložnost za javno zahvalo. Tudi veliki prijatelj naše ustanova tov. Bogdan Osolnik nas je presenetil s celo pošiljko dobrih knjig, ki bodo izpopolnile vrzeli v naši knjižnici. Zelo prijetno nas je presenetilo bogato darilo akademika dr. Franceta Ste-leta, ki je ob svoji osemde-se tlet ici, ko je prejel Pre-šrnovo nagrado, daroval knjižnici 30 rokopisov Mirana Jarca, Antona Podbevška, Vladimirja Premruja in Zdenka SkaVckega. Teh rokopisov smo bili zelo veseli, saj je tako izpopolnjena ž> skoraj popolna rokopisna ostalina Mirana Jarca, pa tudi zato, ker so vsa darovana dela v zvezi z Novim mestom-«
»Na vaši mizi vidhn stare rokopise. Tale nosi podpis Matije čopa ■. .«
»Med najpomembnejšimi pridobitvami ne samo v letošnjem letu, ampak zadnja leta sploh, je pridobitev 60 arhivalij o Valentinu Vodniku, ki v marsičem izpopolnjujejo podatke o njem, saj so bili nekateri doslej neznani. Poleg teh smo dobili še okoli 200 drugih arhivalij, ki so pomemben dokument o šolstvu v času od leta 1747 do 1852. Med njimi te tudi prepis iz leta 1795 o prote-.ilantskem šolstvu  j»- nas.
Original hrani NUK v Ljubljani.
še vedno pošilja knjige naši ustanovi nekdanji novomeški štitdent dr. Oton Berko-pec iz Prage. Vsako jugoslovansko delo, ki izide v češkem prevodu, pošlje naši ustanovi- Tov. Niko šilih, ambasador v Tuniziji, je postoril knjižnici nekaj številk tunizijskih časnikov, generalni konzul Franc Pirkovič pa se tudi večkrat s knjižnim darom spomni naše ustanove.«
PETER BREŠČAK
Pred vami je posnetek mašniškega posvetila pesnika Valentina Vodnika, ki ga je med drugimi pomembnimi rokopisi te. dni pridobila novomeška študijska knjižnica (Foto: M. Moškon)
m a
pženi traktor za dinarje
Mladi kosi
Pretekli četrtek zjutraj, ko je bil naš časopis tako rekoč še topel, je iz Kane Galilejske (v Dol. Toplicah), kjer se je zgodil zadnji znani čudež z vinom, nekdo po telefonu spraševal: »Ali veste tudi za mlade kose?« — Ker ni počakal odgovora, mu sporočamo, da vemo zanje (in še marsikaj drugega. . .).
BRODAR - JEZERNIK:
53. — Spet je zazvonil telefon. Razburjen glas je poročal dežurnemu miličniku, da so našli v gozdu za cesto nezavestnega uslužben ca kmetijske zadruge, ki se je s kolesom vračal iz mesta. Na krmilu je imel aktovko, v njej pa denar, ki ga je dvignil za potrebe zadruge v banki. Denarja je bilo mnogo, sko raj pol milijona dinarjev. Namenjen je bil članom zadruge kot plačilo za njihov celoletni trud. Zakaj ni bilo nikjer ne aktovke in ne kolesa, le uslužbenec Jaka je ležal v jarku z okrvavljeno glavo. Nekdo ga je pobil na tla, mu vzel denar in kolo ter izginil.
54. — Ko sta Čine in Jože pridrvela na lice mesta in skočila iz avtomobila, je stala tam gruča razburjenih ljudi. Jože se je razjezil. »Vse sledove ste mi zmešali,« se je kregal. »Po čigavi sledi pa naj gre zdaj pes? Saj vse peljejo k vam domov!« Res se je Činč zaman vrtil okoli mesta, kjer so našli nezavestnega Jako. Sledov je bilo vse polno. V zadregi je pogledal Jožeta. Ta je skomignil z rameni. »Kako naj jaz vem, katera sled je prava, če še ti ne veš?« je rekel. »Sicer je bil pa ropar najbrž toliko pameten, da se je odpeljal na prej z Jakovim kolesom.«
55. — S Činčem sta zlezla nazaj v avtomobil in se razočarana odpeljala v bolnišnico, kjer so medtem že spravili Jako k zavesti. »Bilo je okoli pol devetih zjutraj, ko sem se vračal iz banke,« je pripovedoval Jaka. »Cesta je bila prazna, Bil sem ves zatopljen v misli, ko sem se peljal skozi gozd in nisem niti dosti pazil na okolico. Zelo sem se začudil, ko je naenkrat stal pred menoj neznan moški in zahteval, naj ustavim. Hotel je imeti mojo osebno izkaznico, češ da je od notranje •,r»rave. Stopil sem s kolesa in jo hotel poiskati ... Potem ne vem ničesar več.«
F g—ti---j, S\-----1
56. — »Kakšen vf^k0t°, sPraševall Jako. »Približno *»E t» \ s J**- morda malo močnejši,« seJf^ C^ffi^41- »In zdi se mi, da je „J *te brazgo-
tino.« «Kdo pa JefV>(!j, sl> v banko po denar?« so SPjJ 4pfeKvi V Sl 80 ve-deli,« je menil n^val' .vedeli so.
da bomo danes ^ v JJJfcj J» in da čez
noč ne smemo &JLf* l«bJ*8oW .got°vine kot tri tisoč dinarja v« izjave so
zapisali. »Počakaj^ l Jaka, »me.
ni se zdi, da je^Vj e *agkeW» osa.« Vsi so prisluhnili.     ><> * rij mogel
spomniti nič natan
Sodobno
Tiuii v novomeški osnovni soli so prejšnji teden govorili o pomenu človekoljubne  organizacije Rdečega križa. Ko je tov. Mara Glonar v prvem razredu spraševala malčke, so kar sami povedali, da so že zbirali dinarje za lačne v Indiji, da je RK pomagal ljudem ob potresu v | Skopju, da pomaga Rdeči j križ poplavljencem in po- j dobno. Pa se dvigne neka j rokica   in   nežen   glasek | vpraša: »Tovarišica, ali ste I brali, kaj se je bilo zgo- I dilo   zdaj   v   Godešiču?« 1 Presenečena, a vendar ve- j dno  na vse  pripravljena j učiteljica odgovori, da je j brala, fantič pa nadaljuje: j »Ali bo zdaj tisti druži- T, ni tudi Rdeči križ postavil novo hišofa *.....
SMEH STOLETIJ
Strasten nasprotnik Kartagine je bil tudi rimski državnik Mark Porcij Katon, o katerem pripovedujejo, da je na koncu vsakega govora v senatu povedal naslednji stavek: »Ceterum censeo Carthaginem esse delendam« (Sicer pa mislim, da je treba Kartagino porušiti). Bil je dober govornik in bojevnik zoper zapravi j ivost. V njegovem času so zaslužnim ljudem že za življenja postavljali spomenike in jim tako izrekali priznanje. Ob neki priložnosti mu je rekel njegov občudovalec:
»Res je nerazumljivo in grdo, da ti Rimljani še niso postavili spomenika.«
»Prijatelj,« mu odvrne Katon, »ne jezi se. Ljubše mi je, da se ljudje sprašujejo, zakaj mi spomenik še ni postavljen, kot če bi se spraševali, zakaj mi je postavljen.«
Po zahrbtnem umoru Cezarja je prevzel j
1    oblast drugi triumvirat: Antonij, Oktavi j an in I
I    Lepid. Po zmagi nad Brutom in Kasijem je i
I    šel Mark Antonij na Vzhod po nova bogastva. I
V Egiptu se je zaljubil v Kleopatro in ji | I    samovoljno poklanjal rimske posesti.
Zgodba pripoveduje, da sta Antonij in Kle- |
I    opatra nekoč lovila ribe, a brez uspeha. Na- E
I    slednjega dne sta spet poskusila srečo. Antonij I
1    je naskrivaj podkupil potapljača, da mu je na 1
I trnek nataknil ribo in rimski vojskovodja jo je | I    ponosno izvlekel iz vode.
Kleopatra na videz ni opazila prevare. Dru- I
I    go jutro sta šla z Antonijem spet na ribolov. I
I    Ko je Antonij potegnil trnek iz vode, se je i
I nemalo začudil, ko je zagledal na njem lepo I 1    ocvrto ribo.
Nekoč je cesarja Augusta močno presene- |
I    tilo, ko je opazil, da sta si z nekim kmetom |
I zelo podobna. V šali ga je vprašal, če je bila | g    njegova mati večkrat v Rimu.
»O, ne,« je odgovoril kmet, »pač pa je več- j p    krat zahajal tja moj oče.«
— Ste vi poznali Vernouxo-ve?
— Kot vsi ljudje sem jih včasih srečal na ulici. Slišal sem govorice, da nimajo več denarja, da so si ga celo izposojali pri svojih služabnikih, in to je najbrž res, saj Leotinin gospodar ni več dobival svoje podpore in je ni mogel plačevati.
Žena mu je pomignila, naj govori manj. Sicer pa mož ni imel dosti povedati, ampak bil je srečen, ker mu je nekdo prišel delat družbo in ker vidi samega komisarja Mai-greta.
Ta ju je zapustil s kiselkastim okusom belega vina v ustih. Ko se je vračal, je bila cesta nekoliko bolj živahna. Mladi fantje in mlada dekleta s kolesi so se vračali na deželo. Nekaj družin se je počasi pomikalo proti mestu.
Na sodišču v sodnikovi pisarni so najbrž še zmerom imeli sejo. Maigret se jim ni hotel pridružiti, ker ni maral vplivati na njihovo odločitev.
Bodo sklenili, da je preiskava končana, v prepričanju, da je doktorjev samomor priznanje?
To je bilo verjetno in v tem primeru bo Chabota vse življenje grizla vest.
Ko je prišel na Clemencau-jevo ulico in se mu je pogled zatopil v perspektivo Ulice republike, je bila tu skoraj množica ljudi, nekateri so se sprehajali po pločniku na obeh straneh, drugi so prihajali iz kina in na terasi Kavarne pri pošti so bili zase-derni vsi stoli. Sonce se je že navzemalo rdečkastih barv zahoda.
Napotil se je na Vietov trg, šel mimo prijateljeve hiše, kjer je za šipami prvega nadstropja opazil gospo Chabot. Na Rabelaisovi ulici so nasproti Vernouxovih še zmerom stali radovedneži, vendar so se ljudje umaknili v spoštljivo razdaljo, večina na pločnik nasproti, nemara zato ker je to hišo obiskala smrt.
Maigret si je še enkrat ponovil, da se ga ta zadeva ne tiče, da mora še ta večer odpotovati z vlakom, da prav lahko zbudi nejevoljo vseh in se spre s prijateljem.
Potem se ni mogel upirati, iztegnil je roko h kladivcu pri vratih. Pod pogledi sprehajalcev je moral čakati dolga, slednjič je zaslišal korake in hišnik je prav malo odprl vratno krilo.
— Rad  bi videl gospoda Huberta Vernouxa.
— Gospod ne sprejme nikogar.
Maigret je vstopil, ne da bi bil povabljen. Veža je bila v somraku. Slišati ni bilo nobenega glasil.
— Ali je v svojem stanovanju?
— Mislim, da leži.
— Nekaj bi vas vprašal: ali okna vaše sobe gledajo na ulico?
Hišnik je bil videti v zadregi, odgovoril je tiho.
— Da. V tretjem nadstropju. Moja žena in jaz spiva v prostorih pod streho.
— In lahko vidita hišo nasproti?
Čeprav nista nič slišala, so se odprla vrata v salon in v odprtini je Maigret prepoznal obrise svakinje.
— Kaj je, Arsen? Komisarja je opazila, vendar ga ni nagovorila.
— Rekel sem gospodu Mai-gretu, da gospod nikogar ne sprejme.
Slednjič se je obrnila k njemu.
— Hoteli ste govoriti z mojim svakom?
Vdala se je in odprla največja vrata.
— Vstopite.
Bila je sama v prostornem salonu z zagrnjenimi zavesami; na eni od okroglih mizic je gorela ena sama svetilka. Nikjer ni bilo odprte knjige časopisa, šivanja ali česa drugega. Gotovo je sedela tu brez dela, ko je Maigret privzdignil kladivce.
— Jaz vas lahko sprejmem namesto njega.
— Želim pa govoriti z njim.
— Tudi če greste k njemu, najbrž ne bo zmožen, da bi vam odgovarjal.
Stopila je k mizi, na kateri je bilo nekaj steklenic, vzela eno, v kateri je bilo prej burgundsko žganje in ki je bila prazna.
— Opoldne je bila polna do polovice. Medtem ko smo bili mi še pri kosilu, je ostal v tem prostoru komaj četrt ure.
— Se to pri njem zgodi pogosto?
— Skoraj vsak dan. Zdaj bo spal do petih ali šestih, potem pa bo imel kalne oči. Moja sestra in jaz sva že poskusili zakleniti steklenice, ampak on se že kako znajde. Bolje bo, da se to godi tukaj kot v kdo ve kateri krčmi.
— Ali gre včasih v krčme?
— Kako naj mi to vemo? Odhaja skozi mala vrata, ne da bi bilo nam znano, in ko človek pozneje zagleda njegove zabuhle oči, ko začne jecljati, že vemo, kaj to pomeni. Končal bo kot njegov oče.
— Je že dolgo, kar se je to začelo?
— Že leta. Nemara je pij tudi poprej in se mu je to poznalo manj? Ne vidi se mu, da je že toliko star, ampak vseeno ima sedeminštiride-set let.
— Prosil bom hišnika, naj me popelje k njemu.
— Se ne bi vrnili pozneje?
— Nocoj se vrnem v Pariz. Sprevidela je, da se je nesmiselno prepirati, in pritisnila na zvonec. Prikazal se je Arsen:
Res pa je, da z vašim kajenjem kvarite zrak v našem mestu
^ n°vosadskem kmetij-Jei/imu se kmetje pred-
*rf?lrai° °koli sovjetske-vsej^rja DT-20. Mali trak-6a ji Primeren za dela na
a\Wi- Posestvih. Najbolj noJJJ^o je pač to, da ga rad0 .f^ski proizvajalci ?v#^U za dinarje. Veljal laV1 20-000 N-din. Do je-b° i ^° uvozili 300 malih
St^&AP°djetJe AGRC> 5o*WA kravlja uvoz auiJ> tr°riev tudi iz Sov-^tsP.S!626' Cehoslovaške,
i^SSsp1 dežel-z do'
^ač"   ^30, ki namerava
proizvajati male traktorje bo AGRO-VOJVODINA sklenila pogodbe. Zanimanje za nakup malih traktorjev bo kmalu še večje. Mnoge občinske skupščine so namreč že napovedale, da bodo proučile višino takse in morda znižale davke.
300 šolarjev brez varstva
V otroškem vrtcu v Brežicah je prostora samo za 50 otrok - Sedanja zgradba je neprimerna, vrtec potrebuje prostornejši dom - Potreben bi bil oddelek za otroke do 4 let in oddelek ali dva za šolarje
V Brežicah se vrstijo razprave o otroškem varstvu pri različnih organizacijah. Pred dnevi so to problematiko ob-ravnvaali na konferenci občinske Zveze društev prijateljev mladine, še ta mesec napoveduje plenum o varstvenih vprašanjih občinski odbor SZDL. Vse te razprave opozarjajo na neurejenost varstva otrok v brežiški občini in na nevarnost številnih socialnih problemov, ki so posledica vzgojne zanemarjenosti.
V brežiški občini je okoli 3.000 predšolskih otrok. Varstvena ustanova je samo ena, to je otroški vrtec v Brežicah. Obiskuje ga 50 varovancev. Med njimi ni dveletnih in triletnih otrok, ker zanje tudi ni prostora. Za novo leto so sicer napovedovali otvoritev oddelka za najmlajše v novem naselju, vendar se to ni uresničilo. Predvideni prostor je namenjen za drugačno uporabo. Uprava vrtca se je zdaj odločila, da bo poskušala pridobiti vsaj še dva prostora v sedanji zgradbi. Za to je že zaprosila občinsko skupščino. Vložila je tudi dodatni zahtevek za najnujnejšo preureditev.
Vse te rešitve pa najbrž ne bi znatno izboljšale varstva. Zgradba, v kateri domuje vrtec zdaj, je neprimerna. Pritličje je grajeno iz kamna in zato vedno mrzlo in vlažno. Nov prostor lahko dobijo le s preureditvijo garaže, toda tudi ta je kamnit in bo prav tako vlažen in nezdrav. Vrtec nujno potrebuje drugo okolje, večjo zgradbo, zlasti še, če bi odprli oddelek ali dva za šolske otroke.
Obiščite nova gostišča!
V soboto je v črešnjicah pri Cerkljah odprla bife Ivanka Marinček. Potniki, ki so namenjeni v Krško, bodo dobili tam hladna jedila in pijače v preurejenih prostorih nekdanje gostilne.
Na otvoritev gostišča se pripravlja tudi Marija Dorni-kova iz Dolnje Pirosice- V bližini Krke bo v gozdu uredila prostor za taborenje.
Varstvo šolarjev pa je predvsem potrebno, saj je na Osnovni šoli bratov Ribarjev nad 300 otrok, katerih matere in očetje so zaposleni. Mnogi izmed njih so med odsotnostjo staršev prepuščeni škodljivim vplivom ulice. Nihče jih ne nadzoruje pri učenju. Prav zaradi tega vsako leto narašča število prestopnikov. Šola ne more tem otrokom prav nič pomagati. Pouk poteka v treh izmenah
in še za šolsko delo ni prostora.
Socialistična zveza bo morala na plenumu izreči odločilno besedo, da ne bo prepozno. V svoj program pa bo tudi občinska skupščina morala prej ali slej sprejeti razpravo o varstvu šolskih in predšolskih otrok. Razmere nujno nakazujejo potrebo po hitrejšem razvijanju varstvenih ustanov.
J. TEPPEY
Pesem mladih v Artičah
Prireditve posavske kultur, ne revije gredo h kraju. Nastopi pevcev, dramskih diu-žin, glasbenikov in likovnih ustvarjalcev amaterjev so razgibali mestno in vaško občinstvo. Ljudje so te prire ditve hvaležno sprejeli, zato se nikjer niso mogli pritoževati nad slabim obiskom.
Drevi premiera Držičevega Skopuha
Dijaki brežiške gimnazije bodo nocoj uprizorili v prosvetnem domu komedijo du-brovniškega književnika Marina Držiča (1510—1567) »Skopuh«. To odrsko delo so si izbrali, da bi z njim počastili jubilejno leto gimnazije. K prireditvi so vabljeni vsi starši in ljubitelji gledališča. Di-jaki pričakujejo tudi precej gostov iz krške in sevniške občine.
V nedeljo, 15- maja je lil praznik v Artičah. Več sto pionirjev in mladincev je za pelo na koncertu šolskih pevskih zborov. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega t: tička. Poslušalci so prišli iz vseh krajev brežiške obline, pa tudi iz Sevnice in Krškega
Občinstvo e navdušeno pozdravilo vsak zbor. slasti odlične Brežičane, ki so požeii največ odobravanja Lepo je zvenela tudi pesem dobovskih šolarjev Vellkoduliricev, Cer-kliancev. Artič-tnov in mladih-pevcev z Bize.jskega. Uspehu so seveda botrovali požrtvovalni pevovodj."-. ki so vložki v delo i nastopajočimi nešteto neplačanih ur. Veliko je vredno že to da so zrali zbuditi v mladmi ljubezen do pesm", ki v otroških srcih lahko sprosti niz plemenitih čustev in doživetij.
Nestrpno pričakovanje pred nastopom v Artičah... Mladi pevci iz Cerkclj upajo, da se bodo na koncertu dobro izkazali in s svojo pesmijo navdušili občinstvo.
(Foto: J. Teppey)
GASILCI NA OBČNEM ZBORU V BREŽICAH
Pravo ceno za svoje clel® poznajo le sami
1882. eno, danes že 31 društev — 1966 - jubilejno leto za pet gasilskih društev - Kene iz Pisec prvi častni član občinske gasilske zveze — Predsednik ObS Brežice Milan Šepetavc odlikovan z »gasilsko plamenico«
Na občnem zboru občinske gasilske zveze v Brežicah 24. aprila so med organizacijskim poročilom, ki ga je prebral tajnik zveze Vlado Godler, slišali, da je bilo prvo prostovoljno gasilsko društvo v Brežicah ustanovljeno leta 1882. Letos je v brežiški  občini  že  31 takih
Načrti m klet in zaščito bizeljčana
Vina bo na Bizeljskem kmalu več, kot imajo na razpolago posode - Zadruga bi rada postavila čimprej novo klet - za okoli 200 vagonov vina - To bi povsem zadostovalo za lastno proizvodnjo in odkup vinskega pridelka do zasebnikov - V Pišecah pripravlja bizeljska zadruga  10 ha zemljišča za
marelični nasad
Cez tri, štiri leta bo trsje v obnovljenih bizeljskih vno-gradih že polno sladkega žlahtnega grozdja. Približno 70 vagonov pridelka si obetajo samo na zadružnih površinah. V zadrugi jih torej upravičeno skrbi, kam z njim
NOVO V BREŽICAH
■ UČENCI OSNOVNE ŠOLE BRATOV RISARJEV so v soboto uprizorili na odru prosvetnega doma pravljično igrico »Car in pastir«. Med gledalci so bili varovanci otroškega vrtca in okoliški šolarji. Pred tem je bila predstava tudi za učence domače šole in predstava za odrasle.
■ TRGOVSKO PODJETJE LJUD SKA POTROŠNJA ureja poslovalnico z usnjem in tekstilom poleg cerkve. Trgovina nemoteno posluje tudi med preurejanjem v zasilnih prostorih na dvorišču. Lokal Je bil že potreben modernizacije, 6aj je bil edini, ki je bil še staromodno urejen in nič kaj privlačen za kupce.
■ NA KOPALIŠČU PRI IIOR-VATICU so že pokosili travnik, da bodo imeli kopalci dovolj prostora za sončenje. Obala Krke je očiščena, za kar je poskrbelo turistično društvo v Krški vasi. Zal, pa tam še vedno ni novih slačil-nic, čeprav so stare kabine podrli fce pred dvema letoma.
■ V GLASBENI ŠOLI SE VSAKO SOBOTO zberejo predšolski in šolski otroci, ki obiskujejo rit-minče vaje in baletni pouk. Zdaj pridno vadijo za nastop v juniju. Pripravljajo raznovrsten in prikupen program, ki ga študira z njimi baletna učiteljica iz Zagrebn.
■ TOPLI MAJSKI DNEVI PRIVABLJAJO v Brežice in okolico precej nedeljskih izletnikov. Najbolj priljubljena točka za čateški-mi Toplicami so Pišece, kjer so pred dnevi odprli novo gostilno. Tudi na motelu se zbere ob nedeljah izredno veliko obiskovalcev. Med priložnostnimi gosti je na terasi pred restavracijo vedno pre-
■ MESTNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENJA BORCEV NOV je v soboto zvečer priredila tovariSko srečanje v narodnem domu. Družabni večer je minil v prijetnem vzdušju. Pobudo za take vrste prireditev so dali člani na občnem zboru, kjer so ugotavljali, da preveč poredko pridejo skupaj. Po uspešnem sobotnem večeru so vsi sklenili, da bodo na podoben način še večkrat obnavljali tovariške vezi.
■ ZGODAJ ZJUTRAJ NA PRAZNIK ZMAGE je odpeljal iz Brežic poln avtobus izletnikov proti Sežani. Ustavili so se v Trstu in si ogledali njegove zanimivosti. Imeli so prekrasen sončen dan in lepo vreme je precej pripomoglo k dobremu razpoloženju na izletu. Brežičani so se zadovoljni vrnili z obiska v Italiji.
■ SINDIKALNA PODRUŽNICA OSNOVNE ŠOLE BRATOV RIBARJEV je v soboto priredila kolektivni izlet v Kamniško Bistrico in na Veliko planino. Obisk lepega gorskega sveta je udeležence sicer navdušil, počutil pa bi se še veliko bolje, ko bi jim prazničnega veselja ne kratil nepričakovani mraz.
■ POD CVETOČUvU KOSTANJI na trgu je na dan pred praznikoma cvetela tudi kupčija. Stojnice so bile zasedene vse do kraja in seveda tudi dobro založene. Razen običajnih vrtnin, sira, smetane in jajc je bilo naprodaj tudi veliko sadik paradižnika in paprike za vrtičkarje. Na račun so prišli tudi lončarji in prodajalci kičastih okraskov.
saj sprejme klet v Orešju komaj 20 vagonov.
Dobiti je treba precej dodatne posode, ta pa zahteva istočasno tudi primeren prostor- Potrebna je vsekakor nova klet, za katero sicer že imajo načrte, ne pa tudi denarja. Postavili bi radi klet za 200 vagonov vina, ki bi zadostovala za lastno pro;z-vodnjo in odkup vina od zasebnih vinogradnikov. Povprečen odkup znaša letno okoli 100 vagonotv.
Klet, ki jo nameravajo sezidati, pa bi po zamislih strokovnjakov morala imeti tudi mehanizacijo za predelavo grozdja. Nekaj strojev so že nakupili, da pozneje ne bodo v zadregi. Dovolj velika lastna predelovalna klet bo omogočila vinogradnikom na Bizeljskem tudi zaščito n,ihove-ga vina- To je že davna želja Bizeljancev, uresničili pa jo bodo lahko šele potem, ko bodo imeli lastno polnilnico. Tudi polnilnica še ni dovolj. Treba bo nakupiti še embalažo, in to trikratno. Vsa to je zelo drago in zadruga si brez kreditov ne bo mogla kupiti niti strojev niti embalaže.
Zamisel o novi kleti in zaščiti bizeljskih sortnih vin je torej povezana z velikimi investicijami, ki so v resnici le nadaljevanje obnove vinogradov- Zaščita vina bo prinesla pridelovalcem še boljše ime. kot ga imajo zdaj, saj ae b.v do več možne nobene zlorabe. Tega si seveda želi tudi potrošnik, ki oizeljsko vino ceni, nima pa za sedaj še zagotovila, da ga bo pri nakupu res dobil.
Kmetijska zadruga na Bizeljskem se ob velikih investicijah za vinogradništvo tudi sadjarstvu ni odpovedala. Na posestvu v Piše^an goji breskve, pripravlja pa še de-
set hektarov mareličnih nasadov. Podnebje je zlasti za marelice tam zelo ugodno >n v Sloveniji ga omenjajo takoj za Vipavo. Marelice bodo zasadili prihodnje leto. Upajo, da se jim bo pričakovanje glede dobrega pridelka kmalu izpolnilo. J. T.
društev (od tega dve tovarniški) s 1469 člani. Tudi gasilskih domov je veliko, več jih še gradijo ali jih nameravajo sezidati. Gasilski dom nastaja v Selah, o svojem domu razmišljajo v Žu-pelevcu in Dol. Pirošici, potreben pa bi bil tudi na Orešju. Med drugim so v zadnjem desetletju opravili nad 5800 prostovoljnih delovnih ur. Letos bo pet društev praznovalo pomembne jubileje: v Bukošku, Kapelah in na Obrežju 40-letnico, v Ga-brju 30-letnico in v Selah 20-letnico ustanovitve. Dve društvi bosta letos dobili dva nova gasilska avtomobila, eno bo razvilo prapor, razen tega pa nameravajo za dve društvi kupiti par novih motornih brizgam. V društva se je nedavno vrnilo 24 novih gasilskih podčastnikov. Seveda je bilo govora še o marsičem, kar so napravili in nameravajo napraviti gasilci. Ob koncu so predsedniku občinske skupščine Brežice Milanu Šepetavcu iz-
ročili republiško odlikovanje »gas'lsko plamenico«, tovariša Keneja iz Pisec pa so imenovali za prvega častnega člana gasilske zveze. V. P.
Letošnje letovanje otrok v Rovinju
Letos bo občinska zveza DPM organizirala letovanje za 150 otrok v Rovinju v eni izmeni od 5. do 20. julija. Letošnje letovanje bo namenjeno le šolskim otrokom, predvsem tistim, pri katerih bodo zdravniki ugotovili zdravstvene motnje. Cena letovanja bo enaka kot lani. Za vseh 14 dni bodo skupni stroški 18.500 dinarjev. Medobčinsko letovišče v Rovinju je namenjeno otrokom iz nekdanjega celjskega okraja, kamor sta spadali tudi občinj Krško in Sevnica. Za varstvo in zabavo otrok bodo skrbeli prosvetni delavci. Občinska zveza DPM vabi starše, da prijavijo svoje otroke pri šolskih vodstvih.
Še veliko je nerešenih problemov mladine
V četrtek, 5. maja, je bila v Brežicah konferenca občinske zveze prijateljev mladine. V občini je 9 društev, ki vključujejo 2.209 članov in 15 pionirskih odredov. Razen drugih akcij, ki potekajo po programu, so do sedaj izvedli tudi tekmovanje v občinskem merilu tako, da so točkovali vse dejavnosti.
Najbolje so se odrezali Do-bovčani s 477 točkami, k čemer jim je veliko pripomogla šola za starše. Sledile so Pi-
šece, Brežice, Bizeljsko, Stara vas, Velika Dolina, Globoko itd. Lani so dobro organizirali letovanje otrok v Sa-vudriji, kjer je občinsko rekreacijsko središče, novoletno jelko, otroško maškarado in drugo. V razpravi so delegati in gostje govorili o šolskih malicah, o sistematičnih zdravstvenih pregledih otrok, kontroli rejništva, poklicnem usmerjanju, iskanju delovnih mest, izmenjavi otrok z Gorenjsko, predvsem pa o pred-
šolskem in šolskem varstvu otrok. V Brežicah še zdaj ni ustanove za otroke do 3. leta.
Predstavnik republiške zveze Stane Repelj je v imenu republiške zveze DPM podelil zlate značke in čestital za dolgoletno delo v društvu naslednjim članom: Metelku, Bajčevi iz Brežic, Pečnikovi iz Dobove, Ostreličevi iz Pisec, občinska zveza pa je predlagala za priznanje več organizacij, sindikalnih podružnic in posameznikov iz občine Brežice.
mmmssm.
V občini Brežice je komisija nagradila devet najboljših sestavkov o vstaji slovenskega naroda. Naloge so pisali v osnovnih šolah in v gimnaziji. Knjižna darila so prejela sama dekleta: Judita Kostevc iz osnovne šole Brežice, Erna Arnšek iz Ar-tič, Sonja Cvetkovič iz Globokega, Marija Gaber iz Pisec, Marija Malus z Bizelj-skega, Pavla Horvatič iz Dobove, Jadranka Ciglar z Velike Doline, Martina Ple' terski iz Cerkelj in Vesna Kuželj, dijakinja gimnazije v Brežicah. Na sliki so nagrajenke med slovesnostjo na občinskem odboru SZDL v Brežicah.
(Foto: Baškovič)
BREŽIŠKE VESTI s»s
PO SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH TRANSVERZALAH
»Bohorski« planinci se ne boje niti Triglava
Senovsko planinsko dru-štvo »Bohor« bo uvedlogorsko stražo, da bi zavarovala planinsko cvet-je pred pohlepnimi iz- letniki
Planinsko društvo »Bohor« na Senovem je na nedavnem občnem zboru ugotovilo, da ima že 462 članov, od tega 191 odraslih, 230 pionirjev in 41 mladincev, in da se je članstvo v zadnjem času povečalo za več kot 7 odstotkov. Tako številna organizacija se je odločila, da preide na samoplačevanje. To se ji je posrečilo s povečanjem članarine na 10 N din za posameznika. Pripravili so pester načrt: prirejali bodo izlete, predavanja, taborjenja, izboljšali odnose s sosednjimi društvi in navezali še tesnejše stike z društvi v SR Hrvatski. Do zdaj so s hrvaškimi planinci najbolje sodelovali mlajši planinci, pionirji. Pionirji se-novskega društva so že prehodili samoborsko hribovje in so jih povsod lepo sprejeli. Letos nameravajo prehoditi sljemensko transverzalo  in  se  povzpeti  tudi na
sam vrh očaka Triglava. V domačo planinsko postojanko na Bohorju gredo pogosto na izlet vsi. Tu bodo organizirali gorsko stražo, ki bo varovala zaščiteno planinsko cvetje pred pohlepnimi izletniki. Pozornost posvečajo markacijski dejavnosti. Markirane imajo poti od Kum-rovca preko Veternika, Pokojnika, Jelše, Oslice do koče na Bohorju in druge s se-
novske in brestaniške strani. Markacije redno obnavljajo. Letos si bodo še prizadevali, da bi uredili cesto iz Globokega skozi Plešivec na Bohor in tako napravili tamkajšnjo postojanko še bolj dostopno. 2e zdaj je možno do koče na Bohorju priti z raznih strani, po cestah s Senovega, iz Sevnice in Planine pa je možen dostop tudi z avtomobili.
feers* Jaka Avšič na Bohorju
Slovenski študentski klub iz Zagreba je tudi letos priredil za dan zmage svoj tradicionalni pohod po poteh XIV. divizije do Bohor-ja. Klub je povabil na svojo prireditev generala Jako Avšiča, ki se je vabilu rade volje odzval.
Medpotoma so se za nekaj časa ustavili na Senovem in
Likovna razstava v Krškem
V počastitev posavskega kulturnega jubileja so v Krškem minulo nedeljo odprli razstavo likovniki — amaterji iz sevniške, krške in brežiške občine. Na otvoritvi &c bili vsi vidnejši politični ir kulturni delavci iz Posavia. Po pozdravnih besedah tovo riša Marjana, predsednika občinske Zveze kulturno-prosve tnih društev v Krškemu. ;e odprl razstavo predsednik kluba   likovn'kov amaterjev
Izšla bo kronika spominskih obeležij
^Občinski odbor SZDL v Krškem pripravlja skupaj z občinsko zvezo združenj borcev NOV knjižico z orisom vseh spominskih obele-ležij v občini. Izdali jo bodo "v 1500 izvodih in je namenjena predvsem šolski mladini. V njej bo kronološki pregled vseh važnejših dogodkov med NOB z datumi odkritja spominskih obeležij.
KRŠKE NOVICE
B POMANJKANJE svinjskega mesu Ln teletine v krških mesnicah že dalj časa močno vznemirja gospodinje in vodstva gostinskih obratov. Težavam preskrbe z osnovno prehrano bo treba v najkrajšem času posvetiti posebno zborovanje občanov.
■ TURISTIČNO DRUŠTVO KR šKO je pretekli teden na seji sprejelo osnutek načrta turističnemu r.-.i^o;a /a letošnje leto. Raz Pravljali so tudi o pripravah na turistično sezono in o olepšavi kraja.
>V TOREK je imel svet za izobraževanje, telesno in tehnično J^gojo sejo o problemih telesne kulture na področju občine.
■ PRETEKLI PETEK so v do jttu Svobode nastopili dijaki krške osemletke s samostojnim pevskim koncertom mešanega zbora.
in pol urni program je zadovoljil še tako izbirčnega poslušal-°*> Treba je pohvaliti odlične rruade pevce in pevovodjo prof. •»ožeta Klepca.
■ V ZAČETKU JUNIJA bodo v Krškem zopet gostovali plavalci, Plavalke in vaterpolisti Tiroler *yassersport Vereina iz Innsbru-85' ™ *>o že tretje srečanje z od-^čnirni Avstrijci. Dosedanji rezul-r11 dvobojev je 1:1, pričakujejo Pa. da bo Celulozar tokrat zma-
tov- Oton Mikulič in povabil goste na ogled
Akademski kipar V adimir Stoviček je razstavijalce pohvalil. Tovarišica Vladka Što-vičkova, ki je duhovni vodja krškega kluba, pa je dejala, da je ta v letu dru obstoja lepo napredoval, in še pripomnila, da bo marsikdo od razstavi jalcev lahko pok?.zf.I svoja dela še drugje.
Organizacijo razstave so krški likovni amaterji zelo lepo izpeljali. Uspeh, ki so ga dosegli, je skupini ljubiteljev likovnega izražanja spodbu da za nadaljnje delo. Na raz stavi so bili tokrat tudi turistični spominki tov. Jureči ča iz Kostanjevice-
D V
se pokrepčali. Pozdravili so jih predstavniki ZB s Senovega in predstavniki družbenih organizacij. Po počitku v restavraciji so nadaljevali pot čez Reštanj, Zakov, Dobrovo in Plešivec na Bohor. šli so torej po isti poti kot XIV. divizija na svojem znanem pohodu na štajersko.
V planinskem domu na Bohorju so študenti izvedli lep kulturni program. General Jaka Avšič je v govoru obudil spomine na narodnoosvoboil-ni boj in na dneve vstaje. Študentje so kot pripadniki mlajše generacije z zanimanjem sledili njegovemu nad vse živemu opisu o poti, ki jo je prehodila, in o težavah, ki jih je prebrodila slovenska delegacija za II. zasedanje AVNOJ v Jajcu leta 1943.
Udeležence pohoda je nato seznanil z razvojem narodnoosvobodilnega boja na Kozjanskem domačin, senovski prvoborec Karel šterban. Po programu in razgovoru so se udeleženci v koči še povese-lili in zaplesali. Posebej so se zahvalili Planinskemu društvu »Bohor« s Senovega, ki jim je zagotovilo znižane cene in s tem omogočilo lepo prireditev.
R. K.
Delavci Vodne skupnosti pojačujejo nasip ob desnem bregu Save pred mostom v Krškem. Tako bodo glavni tok vode speljali v sredino struge in preprečili razdiran je desne obale. (Foto: J. T.)
Po turističnih stezah skozi Krško
Skoraj bo tu poletje, zato načrtov za sezono ne kaže več odlagati - Na dokončanje čaka ribnik ob zdolski cesti, lovski dom na Libni, motel ob avtomobilski cesti in še marsikaj - Turistično društvo v Krškem priporoča ustanovitev občinske turistične zveze  -  V kratkem bo izšla nova
izdaja INFORMATORJA
Otvoritev jugoslovanske letne plavalne sezone
29. maja bo na plavališču v Krškem namesto mednarodnega plavalnega mitinga otvoritev jugoslovanske letne plavalne sezone. Plavalna zveza Jugoslavije namreč ni dobila dotacije, ki jo je predvidevala za uresničitev delovnega načrta za letošnje leto in ne more poravnati stroškov tujih tekmovalcev. Plavalni klub Celulozar je povabil na tekmovanje plavalce 32 najboljših jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Prijave že prihajajo in pričakujejo, da bo udeležba zelo velika. Razen tega je plavalna zveza Jugoslavije zagotovila nastop najkvalitetnejših jugoslovanskih plavalcev in plavalk, ki imajo v Krškem kontrolni nastop za evropsko prvenstvo. Tekmovanje za mlajše pionirje in pionirke bo ob 9. uri, za vse druge starostne skupine pa ob 10. uri dopoldne.
V Krškem se za to pomembno prireditev vsi vneto
pripravljajo, ker pričakujejo velik obisk tekmovalcev in gledalcev. V. N.
Turistično društvo v Krškem si utira pota v novo sezono. Za letos je njegov tajnik Dušan Stupar naštel precej načrtov, še več pa jih razgrinja dolgoročni program.
V gostinskih obratih imajo v krški občini 67 turističnih sob, 10 pa so jih pripravili zasebniki, ki so za njihovo ureditev prejeli turistične kredite že v lanskem letu. Društvo se zavzema za nadaljnje povečevanje prenočišč, saj pomeni to važno osnovo za razmah- turističnega prometa v občini.
V kratkem bo na odcepu z avtomobilske ceste proti Krškemu stal tudi motel. Uredil ga bo zasebnik na lastno pobudo in pobudo turističnega društva.
Na zdolski cesti je društvo prevzelo skrb za zgraditev ribnika in naravnega parka. V ribnik so vložili že 45.000 N din, za dokončanje pa bi jih po-
trebovali še 15.000. Za to vsoto so marca zaprosili občinsko skupščino, vendar za odgovor pred kratkim še niso vedeli. Ribiči so se za ribnik veliko trudili in opravili nešteto prostovoljnih ur. Da bi delo pocenili, so sami polagali betonsko cev in tudi drugih opravil so se lotili. Menijo, da bi ribnik z okolico lahko postal priljubljena izletniška točka, zato ne sme ostati nedokončan. Primeren bo za gojitev belih rib in žlahtnih postrvi, zato bo še posebno privlačen.
Med letošnjimi načrti je tudi dovršitev lovskega in turističnega doma na Libni. Pobudo so prevzeli lovci. Dom je še v surovem stanju. Lovci sicer imajo nekaj denarja, pričakujejo pa, da se bo del sredstev natekel tudi iz delovnih organizacij.
Največ skrbi povzroča društvu premestitev avto-
busne postaje. Tako kot je sedaj, ne more biti več dolgo. Turistični delavci menijo, da bi bilo umestno, če bi del stroškov zanjo prenesli na eno izmed avtobusnih podjetij, del pa bi krila občina. V poštev bi prišel predvsem celjski IZLETNIK, ki ima največ voženj, takoj za njim pa SAP in GORJANCI.
Društvo se nadalje ukvarja z mislijo, da bi izdalo nov turistični prospekt za Spodnje Posavje. V odboru menijo, da je že nastopil čas za ustanovitev občinske turistične zveze, ki bi načrtno gojila stike z društvi in koordinirala delo. Krško društvo je že navezalo stike s turističnimi delavci v Brestanici in dogovorili so se za skupno izdajo INFORMATORJA. To je priročnik, ki so ga v Krškem že izdajali in je bil enako dobrodošel domačinom pa tudi turistom.
J. T.
Za stanovanje so borci dobili 367.000 N din
V krški občini je na listi za stanovanja še vedno 160 borcev - Večina prosi pomoč za adaptacijo - Priznavalnino je lani prejelo 71 borcev iz vrst kmetov - Združenje borcev v Krškem ima za letos še kopico nalog
Novi predsednik občinskega Združenja borcev NOV v Krškem tov. Karel štrban je eden najstarejših komunistov v krški občini in borec spomeničar. V povojnem obdobju je opravljal številne družbene funkcije in bil dolga leta poslanec v republiški ter zvezni skupščini.
DROBNE S SENOVEGA
PODRAŽITEV MESA, PIVA VINA ter še nekaterih življenjskih potrebščin v senovskin Prodajalnah je povzročila slabo ^01Jo. Ljudje menijo, da se dela Jrugače, kot pa piše in govori, bi vedeli, kdo je odgovoren te podražitve in zakaj je pri-?10 do njih tako iznenada ter če Je bilo to zares potrebno.
ZANESLJIV ODGOVOR, kdaj j obnovljena njihova elektrika, r-'VJo dobiti prebivalci s Porebru SenoVern 2e dve leti čakajo u~ to, žarnice pa jim zavoljo sla-5* napetosti komajda svetijo. S predstavniki ELEKTRO Krško so
&adi
Predsedniških dolžnosti pri združenih borčevskih organizacijah se je lotil z vso resnostjo in odgovornostjo. Združenje šteje zdaj z borci, invalidi in rezervnimi oficirji ter pod-oficirji nekaj nad 2000 članov. Organizacija je na zadnji konferenci sprejela številne odgovorne naloge, med katerimi so poglavitne tele: skrb za oživljanje tradicij NOB, skrb za socialne probleme borcev, skrb za borce iz kmečkih vrst, pomoč pri gradnji stanovanj, uveljavljanje posebne delovne dobe ter skrb za šolanje in strokovno izobraževanje borcev.
Stanovanjske problematike so se lani borci načrtno lotili in napravili štiriletni plan, po katerem bodo ta vprašanja dokončno uredili do januarja 1969. Komisija je ugotovila, da je 170 prosilcev za pomoč pri ureditvi stanovanj s podeželja. 12 kmetov borcev je prejelo 428.000 N din posojila od občinske skupščine, dva pa
230.000 N din od republiškega Združenja borcev NOV. Nerešenih je še vedno 160 primerov, za kar bi potrebovali 980.000 N din. V tej vsoti niso vštete potrebe za vas Planino, ki je bila požgana in po vojni le zasilno urejena.
Lani so znašali prispevki republike, občine in podjetij za stanovanja borcev 367.000 N din. Če prištejemo zraven še lastna sredstva prosilcev, se ta vsota poveča na 1,177.700 din. Lastna udeležba je torej skorajda trikratna.
Tudi za zdravje borcev in invalidov so lani kar vzorno poskrbeli. V poletni sezoni je letovalo na morju 24 borcev z 41 družinskimi člani. Letos bodo prav tako poskrbeli za prijeten počitek v obmorskih
krajih oziroma zdravljenje v zdraviliščih.
Najbolj kritične primere borcev kmetov so v krški občini reševali z dodeljevanjem priznavalnine. Število uživalcev občinskih priznavalnin se je lani zvišalo od 49 na 71. Med njimi je 48 članov, ki nimajo zdravstvene zaščite. Zanje plačuje zdravstveni prispevek občinska skupščina.
Borcem povzroča skrbi tudi položaj tistih članov, ki so bili upokojeni pred leti in so zaradi tega precej na slabšem od sedanjih upokojencev. Republiški zvezi Združenj borcev NOV so priporočili, naj zahteva popravek teh neskladij pri zveznem izvršnem svetu.
To so bile nekatere pereče zadeve, s katerimi se vsak dan srečuje občinsko Združenje borcev NOV v krški občini. Predsednik tov. štrban pa meni, da jim bodo kos le, če jih bodo načrtno reševali.


Št-19 (842)
DOLENJSKI  LISI 15
se domenili za obnovo napeljave že pred dvema letoma, pripravljeni drogovi pa že prav toliko časa t rohnijo . . .
■ SMERNIKE IN PROMETNE ZNAKE bo treba razpostaviti po Senovem. Smernikov z napisi krajev in oznako cest doslej ni bilo, stari prometni znaki pa so že tako najedeni od rje, da so znaki prave neznanke . . .
B PROMETNO OGLEDALO Je zelo potrebno pri stari pošti, ker je tamkajšnje križišče zelo nevarno! Tudi smernik v tem križi-
Predsednik ZB Senovo, prvoborec tov. Karel Štrban
E«t^k   fVVA 7AH)bBiA    ^niimi^n ffidfltSfi^lUfil BC^tffe   B^EPtf^BTUJrf^/rilH B^t
Sekcija društva kmetijskih inženirjev in tehnikov bo dala javen odgovor in strokovno oceno stališč bodočega razvoja kmetijstva v občini
Problem, ki je razvnel prebivalce Loke, Kompalja in okoličanov se je začel, ko so na svetu za kmetijstvo začeli razpravo o ureditvi zemljišč. Kmetijska zadruga je nameravala na Loki postaviti skladišče za hmelj, vendar je bila predvidena lokacija na pol hektarja zemlje, ki ni bila last zadruge. Ker niso mogli doseči sporazuma z lastniki zemlje, so sklenili prestaviti lokacijo na drugo manj ugodno mesto, ki je last zadruge. Toda v takšnih primerih zakon dopušča tudi razlastitev, ker je šlo za širšo družbeno korist.
Odlok o rajonizaciji ni bil sprejet, vendar so imeli kmetje vse to za znak, da bodo podružbili zemljo, čeprav zadruga tam nima zemlje za arondacijo. Šlo je le za po-družbljanje proizvodnje; bo je, da bi kmetovalci na osnovi ekonomskih koristi v sodelovanju z zadrugo prostovoljno pridelovali najdonosnejšo kulturo — hmelj. Glavno vodilo je bilo doseči čimveč dohodka, ker bi tako lažje reševali tudi socialne probleme-
Odvetniško pomoč potrebujejo
V Sevnici že dalj časa opažajo pomanjkanje pravne pomoči. To občutijo gospodarske organizacije, ustanove in zasebniki. Ker je bil sevniški odvetnik upokojen, je vrzel še večja. 2e so bili dogovori z ustreznim zavodom, ki naj bi odprl izpostavo v Sevnici, vendar so se skrhali zaradi višine plačila uslug. Odvetniško pisarno bi lahko odprl samostojen odvetnik, ki bi imel v Sevnici dovolj dela.
Kar se je kasneje dogajalo, je zgovoren dokaz, da se je treba o vsem, kar zadeva kmeta, z ljudmi predhodno pogovoriti in iskati za oba partnerja sprejemljivih rešitev. Občina ne more prepuščati razvoja stihiji in se odpovedati donosnejši proizvodnji. Zadruga je nameravala le povečati površine pod hmeljem s tem, da bi ga kmetje na svojih parcelah gojila v sodelovanju z njo. Na isti način dobivajo kmetje v Savinjski dolini že dolga leta lepe dohodke. Večje površine so potrebne zaradi kolobarjenja in smotrnejšega izkoriščanja
naprav, sušilnice, in podobno.
Lastniki zemlje naj tudi sami bolj razmišljajo, kako bi povečali dohodke od kmetijstva. Zmotno je zagnati krik, brž ko se pojavi zadruga, saj ni treba posebej poudarjati, da je prisotnost zadruge v nešteto slučajev pri nas in v svetu pomenila napredek tudi pri zasebnih kmetih in v kraju:
Da bi spregovorili jasno besedo o kmetijstvu v sevniški občini, je sekcija društva kmetijskih inženirjev in tehnikov na posebni seji v petek, 1?, maja, sprejela strokovna stališča o bodočem raz-
voju te pomembne gospodarske veje s posebnim ozirom na sestavke v nekaterih časopisih, med drugim tudi v Dolenjskem listu. Obljubili so, da jih bodo poslali tudi Dolenjskemu listu, ki jih bo objavil. M. L.
Olajšave kmetom
Da bi pospešila kmetijstvo v II. proizvodnem okolišu, je občinska skupščina Sevnica delno spremenila odlok o olajšavah. Kmetu bodo za vsako, po kooperacijski pogodbi doma zrejeno govedo, težko najmanj 180 kg, zmanjšali prispevek od osebnega dohodka iz kmetijstva za 10 odst. Odlok bo veljal za vse letošnje leto.
IZBOLJŠATI SESTAV PROSVETNIH DELAVCEV!
Planinski dom na Lisci vabi izletnike v lepo hribovsko pomlad. Dobrodošli so tudi gostje, ki želijo preživeti v planinskem okolju miren oddih! (Foto: Jožica Teppej)
Vzroki razmeroma nizkih zaslužkov v Meta
Krmeljska Metalna je dosegla že precejšnje delovne uspehe, čeprav zaposluje ne kdanje rudarje, ki so bili v kovinski stroki tako rekoč nekvalificirani. Za železarno v Skopju so naredili 1500 ton izdelkov, sedaj pa imajo tudi veliko naročilo za naprave v pristanišču Bakar, ki bo zgrajeno predvsem za prevoz razsutega tovora. Zanimivo je,
Ukinjena prisilna uprava
31- maja bo prenehala prisilna uprava v Komunalno-obrtnem podjetju v Sevnici. Razpisano je že mesto direktorja in določen rok za izvolitev organov samoupravljanja.
da delajo to za znano nemško firmo KRUPP, ki je prevzela dela v pristanišču. Lani so izvozili za 400 tisoč dolarjev izdelkov, letošnji plan pa je skoraj prav tolikšen.
Vendar se obrat bori s te žavami. Pri delu bi nujno potrebovali novo dvigalo, pa zanj ni denarja. Povprečni zaslužki so šele v letošnjem marcu dosegli 60 tisočakov, kar je malo za težko delo v kovinski industriji. Nimajo ljudi v pisarnah, le 14 jih je na 320 delavcev. Dela imajo dovolj, njihovi izdelki so priznani, le cene surovin so se ob reformi preveč povečale. Povečale so se za 26 odstot., medtem ko se cena njihovih izdelkov ni povečala. To jih
najbolj stiska. Tudi matičnemu podjetju v Mariboru ne gre veliko bolje, ker je konkurenca v kovinski industriji zelo huda. V obratu menijo, da bi bolje gospodarili, če bi imeli samostojne službe za prodajo in nakup ter večjo samostojnost v nagrajevanju, ker zdaj tudi v primeru boljših delovnih rezultatov ne morejo zaslužiti več od pov-prečka matičnega podjetja.
Sevnica brez avtobusnega voznega reda?
Potniki, ki prvič prihajajo v Sevnico, vse pogosteje povprašujejo po voznem redu avtobusov predvsem na železniški postaji in na avtobusni postaji v mestu pred občino. Prepričani smo, da bi bilo s tem mnogim ustreženo, pa tudi negodovanja ne bi bilo več.
D. B.
Na seji sveta za šolstvo občine Sevnica, ki je Dila prea kratkim, so govorili o tem, da v šolah ni dovolj velike skrbi za izboljšanje sestava prosvetnih delavcev, šoli na Blanci, ki je razpisala delovna mesta, niso sledile druge, čeprav je od 107 učiteljev v občini le 17 predmetnih učiteljev in profesorjev- člani sveta so zahtevali, naj se na razpise ne zaposlujejo ljudje brez diplom. Prav tako morajo učitelji v običajnem ro ku narediti strokovne izpite. 13 učiteljev poučuje že več kot 10 let, vendar še nima izpitov. Dan jim je rok, da bodo te izpite naredil: če ne. bodo razpisana njihova delovna mesta. Iz šol pr ha j a jo mlajši ljudje', ki jih le treba
Najstarejši iz Loke in okolice
V Loki in njeni okolici je prijetno in zdravo podnebje, saj imamo več zelo starih ljudi. Najstarejša je Frančiška Brečko, posestnica iz Razbora, stara 95 let. Je še vedno vedoželjna in rada prebira časopise. Na Bregu živi Valentin Gorišek, po domače Matija, ki je tudi že izpolnil 94 let. Pravi, da je učakal tako starost samo zavoljo prave prehrane. Jedel je največ sadje. Na Plešu, kakih 500 m visoko, je doma Anton Završ-nik. Bliža se 90. letu starosti in je še zelo krepak, samo sliši bolj slabo. V Račici že dolgo let živi Franc Prunk, upokojeni železničar, domn iz Divače na Krasu, ki je tudi že precej star.
S. Sk.
Z mlekom v Tržišče
Ke so zaradi boljše cene začeli rejci rediti vse več in boljših krav. je*mleka dovolj. Ljubljanske mlekarne so začele odbirati rentabilnejše proge, kjer zbirajo mleko, ali pa jih skrajševati. Prebivalci s področja Šentjanža so dolgo negodovali in spraševali, zakaj je tako- Na posebnem sestanku KZ Sevnica m Ljubljanskih mlekarn je bilo dogovorjeno, da bodo vaščani še naprej lahko proda iali mleko, vendar ga bodo morali sami dovažati v Tržišče, kjer ga bo prevzemala mlekarna.
zaposliti in stalno izboljševati sestav učnih moči Eden od ukrepov bo tudi upoKoj.tev tistih, ki kljub doseženim letom še naprej poučujejo.
Zmanjšanje prometnih prekrškov
Lani je bilo pri sevniškem sodniku za prekrške vloženih 830 predlogov za 947 narejenih prekrškov. Dobra polovica (54 odst. od vseh kaznovanih) so bili kršitelji cestno-prometnih predpisov. Vendir se je njihovo število v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo za 10 odst., kar je redek primer, saj motorizaci-ja zelo naglo narašča. Večja prometna disciplina in primerno kaznovanje botrujeta zmanjševanju prekrškov Lani je bilo 177 kršiteljev predpisov o javnem redu in Miru in 34 ugotovljenih posekov lesa brez dovoljenja. Skupne denarne kazni so znašale 3,300-000 Sdin, od česar so samo kršilci prometnih predpisov plačali 1,700.000 Sdin.
Zaslužki še niso tolikšni kot pred reformo
Ce primerjamo povprečne zaslužke zaposlenih v občini Sevnica s stanjem pred reformo, ugotovimo, da še ni bila dosežena dejanska \ rednost onih v lanskem juliju. Takratno povprečje je znašam 54 tisočakov, sedanje pa je okrog 60 tisočakov, čeprav je vrednost denarja za četrtino manjša, kot je bila takrat. Najvišje povprečje je bilo lani v LISCI, najnižje pa v Komunalno-olbrtnem podjetju, kjer so bili osebni dohodki skoraj še enkrat manjši kot v LISCI.
Proslava dneva krvodajalcev v Loki
Na nedavni seji odbora RK je bilo sklenjeno, da bodo kupili 5 omaric za prvo pomoč. Odbor bo primerno obdaroval vse občane, ki so dosegli častitljivo starost 90 in več let. Marljivim gasilcem na Bregu, ki gradijo nov gasilski dom, bodo dali nekaj pomoči. 11. junija bodo proslavili s kulturnim sporedom in zakusko za dan krvodajalcev vse, ki so darovali kri.
SftVNISKLVESTNIlC
RAZPRODAJA
vseh zalog gradbenega materiala in orodja, avta in strojnih delov, pisarniškega inventarja, inventarja za del. naselja (mize, omare, postelje), betonske in maltne mešalce, kompresor, vrtalne pištole RK 18, RK 21, odkopna kladiva RK 18, RK 21 poslovnih in stanovanjskih zgradb v Kranju in Tržiču.
Ponovno znižane cene!
Prodaja se vsak dan od 7. do 13. ure v poslovnih prostorih  SGP  NOVOGRADNJE,  Tržič, v prisilni likvidaciji, Retje 1-a pri Tržiču. Vabi k ugodnemu nakupu.
SGP NOVOGRADNJE, Tržič
v prisilni likvidaciji
ALI RIBEZ ALI BOR?
Mehurna rja na zelenem boru - smrtni sovražnik zelenega bora na Dolenjskem
Na Dolenjskem, zlasti pa onstran Gorjancev — v Beli krajini, so bile v zadnjih letih zasajene precej velike površine z zelenim borom. Ta drevesna vrsta je zaradi hitrega priraščanja in zaradi skromnih zahtev glede tal za gozdarstvo zelo interesantna. Zakisana in degradirana tla belokranjskih steljnikov in druga podobna rastišča, ki jih je na Dolenjskem dovolj in na katerih razen praproti in redke breze ne raste ničesar, bi lahko v razmeroma kratkem času dajala velik
Piše Jože Petrič, dipl. inž. gozdarstva
hektarski donos v obliki dragocene lesne surovine, za katero je znano, da je naši lesni in papirni industriji vedno bolj primanjkuje. Računa se, da bi pri intenzivnem gojenju (startno gnojenje, okopavanje z dognojevanjem) v približno 30 letih na vsakem hektaru pridelali okrog 450 m3 lesa, kar bi za naše celotno gospodarstvo predstavljalo neprecenljivo vrednost. Če upoštevamo, da doslej te površine dejansko niso dajale nobene vrednosti in da je zeleni bor zaradi že omenjenih lastnosti najbolj primerna drevesna vrsta za melioracijo teh tal, potem vrednost proizvodnje lesa še toliko bolj poraste.
Na področju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje je okrog 12.000 ha degradiranih površin (belokranjski steljniki, z grmovjem zarasle vaške gmajne in kočevarske košenice), katere bi bilo potrebno zasaditi z gozdnim drevjem in jih na ta način meliorirati. Gozdno gospodarstvo Novo mesto ima v ta namen že izdelane ustrezne dolgoročne regionalne načrte, ki predvidevajo postopno osvajanje teh površin. Med drevesnimi vrstami, ki so predvidene za premeno, zavzema zeleni bor najvidnejše mesto, kar je z ozirom na rastiščne pogoje tudi razumljivo.
V zadnjih petih letih je bilo na področju štirih dolenjskih občin osnovanih že 1000 ha intenzivnih in okrog 600 ha navadnih nasadov iglavcev. Na tej površini je zeleni bor zastopan s približno 40 odstotki, kar predstavlja okrog 640 ha. Posamezni objekti, kot so Zerjavin pri Brusnicah, Dobravice pri Metliki, Mlake pri Gradcu, Bojanci pri Vinici, Lokve pri Črnomlju, Smer-jak pri Dvoru, Selska gmajna pri Mirni in še nekateri manjši nasadi, raztreseni po celem področju, so zasajeni v glavnem z zelenim borom, ker druga drevesna vrsta na tako kislih tleh pač ne bi mogla uspevati. Kolikšno vrednost ti nasadi   predstavljajo,  si  laže pred
stavljamo, če vemo, da znašajo c
nes stroški osnovanja okrog 5400 N din za hektar in da je treba potem še najmanj štiri leta nasade negovati (obžetve, čiščenje, dognojevanje), kar zahteva seveda še dodatne stroške. Z ozirom na precejšnjo proizvodnjo lesa v kratkem času so tako velike investicije vsekakor rentabilne. Tega se gozdno gospodarstvo Novo mesto dobro zaveda, kar dokazujejo že doseženi rezultati in perspektivni plan. Za ilustracijo naj navedem, da je bilo v letu
1965 zasajenih v obeh sektorjih lastništva 165 ha površin na navaden način in 214 ha intenzivnih nasadov iglavcev. Od skupno 379 ha osnovanih površin je bil zeleni bor med drugimi drevesnimi vrstami zastopan z 12 odstotki. Plan za leto
1966 predvideva osnovanje 530 ha obeh vrst nasadov, kjer bo zeleni bor zastopan s takim, če ne celo s še večjim odstotkom.
Prav bi bilo, da bi se s tem v zvezi dotaknil vprašanja potrebnih sredstev, za katera je znano, da jih gozdarstvo na Dolenjskem ustvari premalo za tako obsežna biološka vlaganja v degradirane gozdove in bi zato potrebovalo sredstva v obli; ki kreditov od drugod, toda moj namen je, da se v pričujočem sestavku dotaknem nič manj, če ne še bolj perečega vprašanja, to Je nevarnosti, ki preti zelenemu boru na Dolenjskem od glivične bolezni mehurne rje, ki se v strokovnem izrazoslovju imenuje Cronartiuni ribicola. Ta nevarna bolezen (nekateri jo imenujejo tudi ribezova rja ali rak na zelenem boru) .le bila v drugi polovici prejšnjega stoletja prenesena iz Vzhodne Azi" je v Evropo, od tu pa v začetku .tega stoletja v Severno Ameriko
IZREDNA KONFERENCA SZDL V TREBNJEM
Bolj prisluhnimo mnenju kmetov, tehnikov in agronomov!
Udeleženci konference so obširno razpravljali o kmetijstvu, poslušali poročilo o izvajanju decembrskih sklepov in potrdili kandidaturo Nika Pečni-ka iz Sevnice za VI. kongres SZDL Jugoslavije
Vzrok, da je bilo kmetijstvo izbrano za glavno temo konference, ni bil v iskanju novih načel, temveč v tem, da naša najbolj množična organizacija bolj spozna in podpira mišljenja kmetov in kmetijskih strokovnjakov, kako pospešiti razvoj kmetijstva v občini v novih, za kmetijstvo ugodnejših gospodarskih pogojih. Doseči več dohodka in povečati pridelke ter čim-bolje izkoristiti vsa kmetijska zemljišča so najvažnejša vprašanja.
Razprava o izčrpnem poročilu, ki je nakazal cel splet težav, je bila zelo razgibana. Posebno je tekla beseda o kooperaciji zadruge s kmeti, o urejanju kmetijskega prostora, o vlogi kmetijske zadruge in o izobraževanju zasebnih kmetovalcev. Franc Jevni-kar je dejal, da je večina kmetov brez osnovnega znanja o kmetijstvu in da si kmetje želijo strokovnjakov, ki prihajajo še več k njim na njive in v hleve, čeprav je zadruga v zadnjem letu občutno več naredila za zasebnega kmeta zadružnika. Z začetnimi rezultati, seve, ne kaže biti zadovoljen, temveč je treba iti še naprej. Po besedah agronoma Franca Prešerna je v občini zelo slabo stanje krav. Sedaj,
ko je zaradi spodbudne cene dovolj mleka, nikakor ne smemo ovi.ati proizvodnje s tem, da bi zmanjševali odkup, temveč je treba povečati njegovo potrošnjo ah predelavo in obdržati stalne cene.
Obširna je bila razprava o neurejenem kmetijskem prostoru. Družbene obrate je treba zaokrožiti na ekonomsko upravičen obseg in v njih vzorno gospodariti. V zasebnem kmetijstvu je treba začeti vztrajno odpravljati raz-parceliranost in skušati zaokroževati kmetije, ki bodo dajale več dohodka. Kmet Jože Novak je opozoril na počasen in okorel postopek ter prometni davek, kar ovira zamenjavo zemljišč. Martin Lap se je
ogreval za misel, da je treba neobdelano zemljo ali zemljo brez nasledstva priključiti oziroma prodati kmetom, če ni interesent zadruga, da ne bo ostala slabo obdelana ali celo zanemarjena. Marjan Legan je označil agrarno prenaseljenost in premalo zemlje na eno domačijo za eno največjih ovir povečanja proizvodnosti in dohodka kmetov, čeprav bo s časoma na razpolago dovolj mehanizacije. Agronomi zadruge Slavko Ne-manič, Jurij Zidanšek in Drago Kotar so obrazložili načela pri pospeševanju kmetijstva, po katerih se morajo držati ekonomskih računov, ker zanje vsaka kooperacija že sama po sebi ni ekonomsko opravičljiva. Sekretar ZK Roman Ogrin je opozoril na pomen predelave kmetijskih pridelkov, predvsem krompirja, kar pušča več dohodka doma. V razpravi sta sodelovala tudi poslanca Ludvik Golob in Franc Kolar ter predsednik občinskega odbora SZDL Slavko Kržan, ki so
poudarili, da mora Socialistična zveza odkrivati in podpirati vse pozitivne težnje z zavestjo, da so težave premostljive in da je čas hitrejšega kmetijskega napredka.
Od 25. do 27. maja darovanje krvi
V občini Trebnje bo od 25. do 27. maja krvodajalska akcija. 25. bo v osnovni šob: v Mokronogu, 26. v zdravstvenem domu v Trebnjem in 27. v zdravstveni postaji na Mirni. Krajevne organizacije RK že dalj časa izbirajo prijave za to humano akcijo.
V nedeljo, 15. maja, je Trebnje praznovalo krajevni praznik v spomin na osvobo ditev kraja. Dopoldne je bila svečanost pred spomenikom, kjer so nastopili har-monikarski in pevski zbor šole, domača godba na pihala in recitatorji. Krajevna skupnost je imela svečano sejo. Popoldne je bil sprejem štafete mladosti. Na Sliki: slavnost pred spomenikom. (Foto: V Juvanc)
Občni zbor mirenske vodne skupnosti
22. maja bo v Mokronogu občni zbor mirenske vodne skupnosti, ene najstarejših v Sloveniji, ki spada v Dolenjsko vodno skupnost. Ker stranskih pritokov regulacija, ki jo izvaja Dolenjska vodna skupnost, ne zajame, igra mi-renska veliko vlogo predvsem pri ureditvi pritokov Mirne. Kmetovalci prispevajo 500 Sdin od ha na leto, prav tako pa so dali les za dva mostova čez Mirno.
Do 1. maja prihodnjega leta urejene poti
Prebivalci KS šentrupert so sklenili, da bodo do tega časa dogradili cesto Šentrupert—Hrastno in šentrupert —Ravnik—Okrog. Pri delu bodo pomagali tudi mladinci predvojaške vzgoje. Vsak lastnik njiv in košenin, s katerih spravlja pridelek po teh poteh, pa bo plačeval 10 odstotkov katastrskega dohodka teh parcel. Obveznost bo vsakdo lahko odslužil z delom.
(ZDA in Kanado), kjer je bilo uničenih ali pa je ogroženih na milijone hektarov gozdov zelenega bora.
Glivica Cronartium ribicola napada drevesa zelenega bora vseh starosti, za njen razvoj pa sta potrebna dva gostitelja, in sicer poleg zelenega bora še vse vrste ribeza, med katerimi je najobčutlivejši črni ribez. Bore okužijo v poznem Poletju na najmlajših iglicah posebne spore, ki po vetru dospejo z ribeza v oddaljenosti do 1,5 km. Jeseni se na okuženih iglicah pojavijo rumene pegice, ki se prihodnje leto povečajo v rumene trakove. Micelij glive preraste iz iglic v poganjke, ki nabreknejo in porumenijo. Po 2 — 5 letih se veje in stebelca, do kamor je okužba prišla, še bolj odebelijo, na pomlad naslednjega leta pa se na obolelih vejah in stebelcu pokažejo do 10 milimetrov dolge rumene vrečice fmehurji), ki vsebujejo rumen Prah (zopet neke vrste spor). Ta Prah ali spore raznaša veter tudi nad 100 kilometrov daleč, in kjer naletijo na ribez, ga okužijo skozi hstne reže. Že po 1 — 3 tednih se na listih ribeza na zgornji strani Pokažejo rumene pege, na spodnji strani listov za rumena bucikam Podobna ležišča trosov, ki okužijo ribez na krajše razdalje. Proti kon-°u poletja se razvijejo na ribezu Ponovno tiste vrste spor, ki z vetrom dospejo na borove iglice v obziru m *jin okužijo. Tako se cik-
razvoja glivice prične znova, /^a. na prvi pogled nedolžna gli-'^a novzroči na mlajšem drevju ^lenega bora, da se posuši že v 2 letih, starejša drevesa pa hi-wo  nekoliko   dalj   časa, doklpr °nčno tudi popolnoma ne propa-
dejo. Ker mora imeti glivica za svoj razvoj dva gostitelja, je potrebno enega izključiti, kar pomeni, da je treba enega ali drugega večkrat na leto temeljito škropiti z ustreznimi kemičnimi preparati ali pa enega od njih uničiti. V našem primeru je jasno, da bi moral biti na Dolenjskem obsojen ribez, kajti zelenega bora zaradi velikih površin ni mogoče niti škropiti niti uničiti.
Na področju občine Trebnje so se prvi primeri mehurne rje pojavili na nasadu pri Hrastovici že v letu 1965, vendar je bilo okuženih le nekaj drevesc zelenega bora, ki so bila takoj odstranjena in pož-gana. Pri temeljitem pregledu nasadov zelenega bora letos spomladi smo ugotovili, da je okužba zajela nasade v okolici Mirne, Šent-ruperta in Mokronoga. V tem predelu je 52 ha nasadov zelenega bora, bolezen z najrazličnejšimi intenzitetami pa je bilo opaziti na 28 ha nasadov. Najbolj so okuženi nasadi v okolici Mokronoga, kjer je ponekod intenziteta tudi 40 odst.
Seveda so v tem predelu tudi nasadi črnega ribeza. Omeniti je treba nasad na Homu v velikosti 5 arov, ki je povzročil okužbo v okolici šentruperta. Nasad seveda ni negovan. Glavni krivec okužbe v okolici Mokronoga je 20 arov velik nasad ribeza pri Mokronogu. V tem primeru gre le za manjše nasade ali celo za posamezne grmičke ribeza, ki ga imajo posamezni kmetje zasajenega na vrtičkih okrog svojih hiš. Taki grmički so seveda prav tako nevarni kakor večji nasadi. Slednjih pa je na žalost precej v sosednjih občinah Litija (KZ O^brovka — Dole) in Sevnica (KZ Sevnica), ki se naha-
jajo v neposredni bližini nasadov zelenega bora.
Tako je torej za zeleni bor katastrofalna bolezen že pokazala, kaj zmore na trebanjskem koncu. Vsa okužena drevesca je bilo treba takoj uničiti, ker bi se sicer sama kmalu posušila, poleg tega pa bi bila nevarnost za nadaljnjo okužbo. Kaj pa v Beli krajini in drugod? Tam je največ nasadov zelenega bora. Pri temeljitem pregledu je bil letos spomladi odkrit samo en primerek »rumene kuge« v nasadu na Mlakah. Velika verjetnost je, da v bodoče ne bo to osamljen primer. Trditev podkrepljuje dejstvo, da imajo tudi v Beli krajini ljudje na svojih vrtičkih posamezne grmičke ribeza. In še celo več! V vasi Dolnje Dobravice je leta 1964 Jože Žu-gelj zasadil 0,58 ha črnega ribeza, ki se nahaja tako rekoč sredi nasadov zelenega bora.
Odveč bi bilo razglabljati o tem, kaj je pri nas na Dolenjskem bolj ekonomsko utemljeno: ali črni ribez ali zeleni bor. Upam, da v uvodu navedene številke že same dovolj zgovorno pričajo o utemeljenosti nasadov zelenega bora. In kaj storiti? Drugega nam ne preostane kakor napovedati ribezu vojno in ga iztrebiti do zadnjega grmička. Toda kdo naj to stori? Najučinkovitejši ukrep bi bila ra-jonizacija celotne Slovenije, kjer naj bi bilo točno določeno, v katerih predelih oziroma občinah se sme gojiti črni ribez in kje zeleni bor. Tudi prizadete občinske skupščine bi morale čim prej sprejeti ustrezne odloke. Odlašanje bi utegnilo povzročiti katastrofo, ki bi imela usodne posledice za gozdarstvo na Dolenjskem.
15. maja je slavila krajevni praznik tudi KS Dol. Nemška vas. Na ta dan so odkrili na pokopališču v vasi spomenik v spomin devetih padlih borcev za svobodo
(Foto: V. Juvanc)
Ni pričakovane aktivnosti!
Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem, ki je bila 6. maja, so razpravljali o delu sindikalnih podružnic in o poteku dopolnilnih volitev v organe samoupravljanja. Sindikalne podružnice v podjetjih po reformi niso zaživele, kot je bilo pričakovati. Eden od vzrokov so tudi premajhne pristojnosti obratov, ki imajo sedeže zunaj občine. V njih sindikati navadno nimajo niti osnovnih podatkov o gospodarskih rezultatih obratov.
Po mnenju občinskega sindikalnega sveta so podružnice v podjetjih ob volitvah premalo prispevale k temu, da bi v delavske svete in upravne odbore zvolili res dobre
Emi - Arhitekt na trgu
Do sedaj še majhna tovarna nalivnih peres, kemičnih svinčnikov in embalaže na Mirni, je pred kratkim osvojila proizvodnjo tehničnega svinčnika z imenom Emi-Ar-hitekt- Svinčnik je lične izdelave in prav take kvalitete kot inozemski, vendar bo cenejši kot uvoženi. Take svinčnike smo do sedaj uvažali.
ljudi. Za člane samoupravnih organov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic pripravlja občinski sindikalni svet pet predavanj s področja gospodarstva in samoupravljanja.
V drugi polovici maja bo plenum sveta, na katerem bodo obravnavali stanje pri sprejemanju statutov in drugih samoupravnih aktov, zaključne račune podjetij in sprejeli program dela.
Selca: samoprispevek za ureditev poti
Na zboru občanov KS Knežja vas, ki je bil 8. maja v Sel-oah, so bili vaščani Dol. in Gor. Selc, Dol. in Gor. Kamenja, Krušnega vrha in Rožem-plja za to, da s samoprispevki uredijo vaška pota. KS Knežja vas bo prispevala 157.000 din, gozdni obrat bo pomagal s stroji, ostanek do 300.000 din, kolikor bodo približno znesli stroški, bodo pri-spevali vaščani sami. Nadomestilo za delovno uro, ki je ne bo zavezanec opravil, bo 300 din, za delovno uro vprege pa 800 din. Delati bodo kmalu pričeli, do takrat pa bo režijski odbor določil podrobnosti skupnega dogovora.
DROBNE 2 AAI; isjE
■ KMETJE     IN KMETIJSKA
ZADRUGA so se že večkrat pritožili pri krajevni skupnosti Mirna, da mostna tehtnica, last krajevne skupnosti, netočno tehta. Napake niso bile zaradi slabe tehtnice, temveč zaradi pomanjkljivega dela osebe, ki je tehtala. Svet krajevne skupnosti jo bo v kratkem zamenjal.
■ ČAS BI BIL, da tudi v naših krajih prekinemo s tradicijo, da ležijo umrli doma po domovih, kjer so nemalokrat skupaj z domačini celo v eni sami sobi. Za to bi potrebovali mrliško vežico. Na Mirni je bil pred nekaj leti kupljen tudi mrliški voz, vendar ga skoraj ne uporabljajo in se drže starih običajev. Prav zdaj urejajo preprosto shrambo, kjer bo shranjen, ker ga do sedaj ni nihče rad vzel pod streho.
■ SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI Mirna je presenečen nad odzivom vaščanov 22 okoliških vasi, kolikor jih KS obsega, za popravilo poti. Na Trbinc se do sedaj ni dalo priti z avtomobili in so zdravniki, veterinar ali kdo drug
neradi prihajali v vas. Sedaj pot popravljajo in bo kmalu nared. Mnogo je pri delu pomagal tov.. Steklasa, ki skrbi tudi za povezavo s krajevno skupnostjo.
■ ZA DAN ZMAGE 9. maj nI bilo zastav na več mestih na Mirni, kjer bi se spodobilo, da bi bile. V opravičilo pravijo, da je nI bilo niti na sedežu družbeno-poli-tičnih organizacij v Trebnjem. Župnik z Mirne pa je smatral, da jo je potrebno obesiti in je ta dan vihrala na župnišču.
■ POLOVICO DENARJA ZA CESTO, kolikor ga morajo vnaprej izročiti izvajalcu del, je že zbranega. Rok za pričetek asfaltiranja je bil 16. maj. V tednu dni bi cesto uredili.
■ OD. 16. MAJA NAPREJ DANA kuha žganje tudi zasebnikom, po zmernih cenah.
■ PROTI KONCU MESECA bo zbor poveljnikov vseh gasilskih društev v občini, na katerem se bodo pogovorili o gasilstvu.
B 15. MAJA je gostoval na Mirni v prosvetni dvorani Kvintet bratov Petrič.
PRAZNOVANJE MESECA MLADOSTI NA VRHUNCU
Obisk v kasarni Milana Majcna
25. maja bo na vseh šolah v novomeški občini sprejem pionirjev v Zvezo
mladine
Prireditve v počastitev dne- na sporedu zanimiv nastop
va mladosti v novomeški ob- učencev glasbenih šol iz do-
čini se naglo vrstijo. V to- lenjskih občin, za včeraj je
rek, 17. maja zvečer je bil Oder mladih iz Novega me-
Iz novomeških višjih šol
Prvi izpiti - spodbudni uspehi — Iz gospodarskega prava najnižja ocena dobro — Izreden uspeh pri sociologiji
Slušatelji višje komercialne šole so pred kratkim opravljali izpit iz gospodarskega prava. Vseh 18 kandidatov je izpit naredilo- Izpraševalec dr- Nemec je dal najnižjo oceno — dobro. Nadvse uspešni so bili študenti višje pravne. Od 18 jih je izpit iz sociologije naredilo 14. Če upoštevamo, da jih pri tem predmetu v drugih krajih pade do 70 odstotkov, je uspeh
novomeških slušateljev tembolj vreden. V preteklih dneh so opravljah ispite tudi obiskovalci mariborske višje tehnične šole — gradbenega oddelka. 13 kandidatov je izpit iz matematik« napravilo, 5 pa jih je padlo- Organizator višjih šol v Novem mestu, Zavod za izobraževanje kadrov, je z uspehi zadovoljen in želi, da bi se slušatelji tudi pri drugih izpitih tako izkazali.
»PRI TELEVIZORJU SVA SE NAVDUŠILA ZA REJO PIŠČANCEV«
Tako sta povedala Milena in Jože Baje v Zameškem-»Ko sva gledala oddajo o reji piščancev, sva se tudi sama odločila zanjo. Rediva 2000 piščancev in bova kmalu povečala število na 3000.« Bajčeva sta že 7 let kooperanta zadruge. »Z zadrugo sva zelo zadovoljna, posebno odkar vodi šentjernejski proizvodni  okoliš  Dane Mikec.
On skrbi, da dobivamo redno vse, kar potrebujemo.« Dane Mikec je k temu dodal: »Uživel sem se v to dolino in rad povem vsakemu, kako je treba s čim ravnati-Večinoma so ljudje nasvetov veseli in s takimi je lahko delati. Za piščance imamo sedaj 5 kooperantov. Plan za naše območjo je 50.000 piščancev in upamo, da ga bomo dosegli.«

sta pripravil predstavo Lorco-ve »Lepe čevljarke« v režiji Alenke Bole-Vrabec, nekaj pomembnih in zanimivih prireditev pa bo še v prihodnjih dneh.
22. maja bo na letališču v Prečni svečan zaključek tekmovanj pilotov jadralnih in motornih letal, hkrati pa v Novem mestu veliko mladinsko strelsko tekmovanje. 24. maja zvečer bo v Domu kulture v Novem mestu akademija s kulturnim sporedom. Najboljšim na nedavni Domi-adi 66 bodo izročili nagrade in pohvale.
Najbolj pester bo 25. maj — sam dan mladosti- V Novem mestu bo na velikem stadionu športno tekmovanje, ki se ga bodo udeležili učen-cj iz vseh osnovnih šol v občini. V času, ko bodo mladini odprli kasarno »Milana Majcna«, kjer bo pfrtinetno srečanje z vojaki, pa bodo na osnovnih šolah razdelili nad 550 članskih izkaznih novo sprejetim pionirjem v Zvezo mladine. Zvečer bo na Loki ob Krki zabavno glasbena prireditev s plesom za mladino.
Kadar ni sodnika za prekrške
Kadar je občinski sodnik za prekrške v Novem mestu Branko Lukič odsoten, ga nadomestuje Marija Kastelic, diplomirana pravnica v upravi občinske skupščine. Odborniki občinske skupščine v Novem mestu so jo za namestnico izvolili 26. aprila.
Novomeščani so sprejeli štafeto v nedeljo popoldne na Glavnem trgu. Na naši sliki so cicibani, ki so s svojo štafetno palico tekli na čelu skupine, v kateri je bila tudi zvezna štafeta. Kovinsko palico s pozdravi predsedniku Titu je na Glavni trg prinesla članica počitniške zveze Jelka Škoporec. (Foto: Mirko Vesel)
Novomeški gasilci še živijo
Letos avgusta bo prostovoljno gasilsko društvo v Novem mestu praznovalo 90-letnico obstoja
O novomeških gasilcih že dolgo nismo nič slišali, kot bi jih več ne bilo. Novomeščani, ki so jih prejšnja leta večkrat videli na vajah in drugih javnih nastopih, se sprašujejo, kaj to pomeni. Od časa do časa sicer še švigne skozi mesto rdeč gasilski avto, pa nihče ne ve, kam. Vse se zgodi tiho, brez vznemirjenja-
Takoj moramo povedati, da prostovoljno gasilsko društvo v Novem mestu še obstaja, le da je njegovo delo nekolikanj spremenjeno, oziroma spoje-
»KRKA«, tovarna zdravil, Novo mesto
razpisuje JAVNO DRAŽBO
za prodajo
1. osebnega avtomobila znamke »FIAT« 1300
št. motorja 066860, leto izdelave 1962. Vozilo je vozno, in
2. pralnega stroja znamke »Perfecta«
3 kg.
Javna dražba bo na dvorišču obrata Ločna v Novem mestu, Cesta herojev 51, dne 25. maja 1966 od 10. do 11. ure za družbeni sektor, oziroma od 11. do 12. ure za zasebnike.
Milena Baje med svojimi varovanci (Foto: P. Miklič)
no z delom poklicne gasilske čete. Na prostranem prostoru okoli gasilskega doma pri Ločni imajo gasilci vaje, kada* pa kje gori, obvesti poste )a milice gasilce po telefonu, če je požar manjši, gredo gasit le poklicni gasilci, če je ogenj nevarnejši, pokličejo še prostovoljne gasilce. Tako je bilo lani, ko je gorelo v Pogancih. Takrat so se novomeški prostovoljci izkazali m bili pohvaljeni od vojaškega poveljstva. Prostovoljni gasilci torej še vedno delajo, le da je sposobnih članov bolj malo.
Jutri o družbenih službah
Jutri, 20. maja popoldne, bo v sindikalni dvorani na Društvenem trgu v Novem mestu občni zbor strokovnega sindikata družbenih dejavnosti. Predsednik odbora za družbene službe pri ObSS Jože Bla-žič je tak zbor sklical že 6. maja, pa zaradi premajhne udeležbe ni bil izveden. Dnevnega reda niso spremenili, zato menijo, da bo jutri po referatu o problemih družbenih dejavnosti v novomeški občini razprava predvsem o samoupravljanju, samoupravnih aktih, plačevanju, delitvi dohodkov, organizaciji dela in delu sindikalnih podružnic v družbenih službah.
Prejšnji mesec so imeli prostovoljni gasilci občni zbor. Odločili so, da se vsa sporna vprašanja uredijo, zlasti ker je društvo pred 90-letnico obstoja. Na zboru je društvo sklenilo pritegniti čimveč mladih ljudi in jih naučiti vseh gasilskih spretnosti. Sprejeli so tudi nalogo, da bodo 90-lebnico (proslavljal letos v drugi polovici avgusta. Ker pa nimajo denarja, bo proslava skromna. Za denarno pomoč so zaman prosili. O pripravah bomo še poročali--r-
Komisija za delovna razmerja
»NOVOTEHNE«
trgovskega podjetja NOVO MESTO
razpisuje za prodajalno železnin-sko-tehnične stroke v Novem mestu, Partizanska cesta št. 2 delovno mesto
- TRGOVSKEGA POMOČNIKA
Pogoji: kvalificirani trgovski delavec po možnosti s prakso v železninsko-tehnični stroki. Ostali pogoji po dogovoru. Nastop dela možen takoj. Vloge sprejema splošni sektor podjetja do 31. maja 1966. NOVOTEHNA — trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto.
Po korakih krajevnih skupnosti
V novomeški občini so začele nastajati krajevne skupnosti že leta 1964. Občinska skupščina je takrat imenovala na pobudo ObO SZDL komisijo za pomoč pri ustanavljanju KS. Kmalu nato so se začele akcije za ustanavljanje KS ob močni podpori Socialistične zveze. Do takrat je delovalo v novomeški občini 64 krajevnih odborov. Pretežni del teh odborov je bil zelo aktiven, zlasti še pri raznih komunalnih delih in reševanju raznih socialnih zadev. Izkušnje krajevnih odborov so bile dobra osnova za aktivizacijo občanov pri ustanavljanju novih samoupravnih teles — krajevnih skupnosti.
Po vsestranskih razgovorih z občani je bilo ustanovljenih 18 KS. V razpravah o tem, koliko naj jih bo, smo povsod izhajali od ustave v SFRJ in SRS. hkrati pa upoštevali   določila občinskega
statuta, navodila Socialistične zveze ter v iniciativnih odborih pripravljene osnutke statutov in programe za delo bodočih KS. S pomočjo naštetega gradiva in ob podpori članov Socialistične zveze so KS končno leta 1965 zaživele.
Krajevna razsežnost posameznih skupnosti je bila vseskozi predmet širokih in dolgih razprav. Največ je bilo želja, da bi bile krajevne skupnosti čim večje. Te težnje so bile posledica miselnosti in želja, da bi z njimi ustanovili nove »male občine«, po drugi strani spet pa so nekateri želeli spojiti vaške predele s predeli, kjer so tovarne, da bi tako dobili več sredstev, pa tudi boljši kadri bi bili na voljo. Takšne razprave in ugibanja so privedli do tega, da so bile prve krajevne skupnosti dokaj različne tako po krajevni razsežnosti kot tudi po številu pre-
bivalcev. Najmanjša je obsegala 8 naselij s 750 prebivalci, največja pa 47 naselij s 4738 prebivalci. — Krajevna skupnost v Novem mestu obsega 12 naselij z 10.149 prebivalci. Srednje velike krajevne skupnosti imajo od 8 do 15 naselij in od 1000 do 2000 prebivalcev.
Primer Bršlina je pokaza 4 da stališče, naj se vaški predeli spajajo s predeli, v katerih so podjetja in tovarne, ni najboljši. KS v Bršlinu nikakor ni mogla zaživeti. Težave, ki so v tem koncu Novega mesta, so tolikšne, da jih ni mogel uspešno rešiti okraj, ni jih mogla občina in tudi KS jih ne more, kar je povsem razumljivo. Dosedanja praksa je torej pokazala, da ni priporočljivo priključevati vaške predele k mestnim. Vsak izmed predelov ima namreč svoje posebnosti. Podeželski ljudje kažejo veliko volje za delo,
kot na primer za popravilo potov, urejanje studencev in vodovodov, za elektrifikacijo, za napeljavo telefonov, za gradnjo kulturnih dvoran itd. V mestnih predelih pa te volje ni zaslediti v tolikšni meri, zato bo treba mestne prebivalce k temu še spodbujati. Občani v mestih pa si zelo želijo vzgojno-varstvenih ustanov, obrtnih servisov itd., saj takšne ustanove zelo potrebujejo zlasti zaposlene mate-
Piše Zvone Pere
re. Na pobudo občanov in sveta krajevne skupnosti v Bršlinu smo zato pozneje na tamkajšnjem področju ustanovili dve vaški krajevni skupnosti, mestni del Bršlina pa pripojili KS Novo mesto.
V svete KS je bilo izvoljenih 298 občanov, v vse organe KS pa skupno 900 članov. To pomeni, da je v organih KS pritegnjenih k aktivnemu delu precej občanov.
V nekaterih krajevnih
skupnostih so bile prve težave pri razumevanju vloge, ki naj jo KS ima, pozneje pa je prišlo do vnetega iskanja oblik dela. Brez dvoma je lahko dejavnosti KS v veliko korist povezava med KS in med občinsko skupščino. Organizacija Socialistične zveze in v svetih KS so kaj kmalu predlagali, naj bi obstajal nekakšen koordinacijski organ, ki bi bil v veliko pomoč pri delu. V tak organ se je razvila stalna konferenca KS, ki je v novomeški občini dobro zaživela. V njej sodelujejo predsedniki krajevnih skupnosti, vodi pa jo odbornik občinske skupščine. Stalna konferenca se sestaja od časa do časa in razpravlja o organizacijskih vprašanjih, ki se tičejo dela KS, zlasti pa skuša uravnavati odnose med sveti KS in občinsko skupščino.
Krajevne skupnosti so se v novomeški občini kar dobro utrdile že v prvem letu obstoja, to je 1. 1965. Res je sicer, da so povsod pričakovali  od  občinske skupščine
večjo pomoč, kot pa je bila ta, ki so je bile KS deležne. Res je tudi to, da so bili programi KS zelo obsežni in da so zajemali veliko potreb, ki tarejo občane.
Mednje štejejo razni socialni, zdravstveni, kulturno-prosvetni problemi ter velike in majhne komunalne zadeve. Kljub vsemu je bilo po ustanovitvi krajevnih skupnosti ob plodnem sodelovanju z občinsko skupščino veliko perečih vprašanj rešenih zelo uspešno. Sveti KS so se lotili svojih nalog in dela večinoma na enak način, kot so oboje opravljali svojčas krajevni odbori. Vendar so v organizaciji dela nekoliko napredovali, kar se je pokazalo zlasti pri zbiranju sredstev s samoprispevkom, s prostovoljnimi prispevki, prostovoljnim delom in prostovoljnimi prevozi. Lahko rečemo, da so se z akcijami, ki so jih začele KS, sorazmerno pičla začetna sredstva v večini primerov podeseterila.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Za novi vodovod v Gaberju
Stari gabrski vodovod že zdavnaj ni dajal več do vol; vode, saj so ljudje po vojni pričeli graditi kopalnice in prati avtomobile. Prebivalci so se odločili za novo zajetje v Lazih. Najprej so skoraj dva meseca obupavali nad kamnitim terenom in majhno delovno vnemo, potem pa so kar v petih dneh skopali skoraj kilometer jarka v 90
Brežanke bi pozdravile pralnico
Novomeščanke so včasih pra-le na periščih vzdolž levega brega Krke. Pred leti, ko je površje reke preplavila umazanija, so začela perišča propadati, kasneje pa so dokončno propadla. Novomeške gospodinje so si poslej pomagale, kakor so vedele in znale. Tiste, ki so se preselile v nove bloke, vprašanja, kje prati, niso več poznale, mnoge pa niso prišle na boljše. Večina teh prebiva na Bregu. V javnosti so že večkrat povedale, da pričakujejo rešitev. Glas ni ostal čisto brez odmeva. Kaže, da bo zadevo »pralnica na Bregu« vnesla v program krajevna skupnost. Sčasoma naj bi s pomočjo delovnih organizacij in občanov nastala javna pokrita pralnica.
Največ odgovorov pravi »ne«
Med 400. do zdaj anketiranimi, novomeškimi gospodinjami jih je največ proti ustanovitvi servisa za pomoč gospodinjstvom. Krajevna skupnost bo v prihodnjih dneh zbrala izpolnjene anketne liste še od naslednjih 400 gospodinj. Od odgovorov te skupine anketirank bo odvisno, ali bomo v Novem mestu dobili servis ali ne.
Ni še pravega posluha
Doklej bodo slušatelji iz podjetij sami plačevali izobraževanje na višjih šolah?
odstotno skalnatem zemljišču. Ko je kolektiv novomeškega VODOVODA videl vnemo domačinov, so tudi oni primakni i :a milijon dinarjev ma-!.«ala. Gradbeni odbor in v.,:a vas se zavedata > da brez pomoči VODOVODA in Kmeti i:;ke zadruge, ki je priskočila na pomoč s kompresorjem, ne bi kaj prida opravili. Sami so naredili 6000 delovnih ur, iz sredstev krajevne skupnosti pa bodo porabili 200.000 l, din za vodovod. Kdor se bo hotel naknadno priključiti na vodovodno napeljavo, bo moral plačati kar je premalo naredil, gradbeni odbor pa bo ta sredstva dal vaškemu odboru za popravilo poti, beljenje šole in podobnih del v korist vasi.
Venomer poln topliški bazen
Nedelja, 15. maja, je bila sončna, zato so izletniki spet pohiteli v Dolenjske Toplice. Parkirišča so bila zasedena, v velikem športnem bazenu, ki ga polnijo s termalno vodo, pa je bilo ves dan več kot 100 kopalcev. Zvečer je bil na zdraviliškem vrtu ples.
Po partizanskih poteh na Gorjance
Novomeška Počitniška zveza prireja 22. maja celodnevni izlet na Gorjance. Šli bodo skozi Mokro polje in nato po partizanskih poteh do Miklavža. Pri Miklavžu na Gorjancih se bodo sešli s skupino po-čitnikarjev iz Črnomlja in z združenimi močmi izvedli družabno prireditev. No-vomeščani se bodo nato vračali domov preko Ga-bcrja, črnomaljci oa po svojih poteh. M. T.
Še nekaj lopat zemlje in jarek bo zasut! Pomagajo vsi, stari in mladi — le ena ali dve gabrski hiši sta se odrekli zdravi pitni vodi. (Foto: M. Moškon)
S filmom »Sam« na podeželju
Film iz partizanskega življenja »Sam« bodo učenci osnovnih šol iz novomeške občine videli med 19. in 28. majem
ŠOLSKI CENTER
ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO
organizira
TEČAJ za strokovno usposabljanje kadrov za vodenje zasebnih gostišč
v smislu Zakona o  zasebnem gostinstvu (Uradni list SRS 11/65).
Program tečaja temelji na gostinskih poklicih ozkega profila (preje polkvalifikaciji) kuharski pomočnik in natakarski pomočnik ter zajema 70 učnih ur. Tečaj bo popoldanski in bo trajal 14 dni s pričetkom v ponedeljek, 30. maja 1966 ob 16. uri v prostorih Šolskega centra za gostinstvo Novo mesto, Društveni trg 1.
Šolski center sprejema prijave do 25. maja 1966. Ce bo v posameznih občinah večje število prijav-ljencev, se na njihovo željo lahko organizirajo tudi posebni tečaji na sedežih občin ali drugih krajih. Podrobnejše informacije daje šolski center za gostinstvo Novo mesto, Društveni trg 1, telefon 21-527.
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
ZA GOSTINSTVO
Potujoči kino pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu bo te dni vrtel na podeželju za učence osnovnih šol jugoslovanski film »Sam«. Delo je posneto po romanu Nevena Ceroviča pripovedu-ja pa o usodi od glavnine odrezanega partizanskega bataljona na Sutjeski v času pete ofenzive. V filmu so prikazani značaji borcev v trenutkih pred odločilno bitko s stokrat močnejšim sovražnikom. Prva predstava bo že danes v Domu kulture v Novem mestu za učence iz Šmi-hela, jutri bodo film videli v Mirni peči, 21- maja v Gaberju in Brusnicah. 23. v Podgradu in Birčni vasi, 24. maja v Orehovici. Beli cerk-
RIBIŠKA DRUŽINA
NOVO MESTO
prireja v  nedeljo,  22.  maja 1966
DRUŽABNI ODLOV
belic v Žužemberku.
Zbor je ob 7. uri na trgu v Žužemberku. V zelo slabem   vremenu prireditve ne bo!
Mm i tmm t- i ujme., m>m<xi8m Društvo upokojencev v Šentjerneju, ki ima 184 članov, je imelo v nedeljo, 15. maja, redni občni zbor. Udeležilo se ga je nad polovico članov. Na zboru so prebrali tudi povabilo društva upokojencev iz Nove Gorice, naj pridejo Šentjernejčani k nJim na izlet. Na sliki je skupina šentjernejskih upokojencev na lanskem izletu nred zdraviliškim domom v Rogaški Slatini. (Foto: Polde Miklič)
vi in šmarjeti, 25. maja v Stopičah in Uršnih selih, 26-maja v Karteljevem in Prečni, 27. maja na Prevolah in Dvoru, 28. maja pa v Šmihelu pri Žužemberku in Ajdovcu. Za pionirje je vstopnina 1 Ndin, za odrasle 1,5 Ndin.
Gluhi na novomeški akademiji
V nedeljo, 22. maja ob 9. uri, bo v novomeškem Domu kulture slavnostna akademija, na kateri bosta sodelovala kulturno umetniško društvo »Vito Zupančič« iz Ljubljane ter mladina novomeških šol. Prireditev bo predvsem za gluhe iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine, lahko pa jo obiščejo tudi drugi občani.
Posvet počitnikarjev
Da bi poživili in razširili počitnikarstvo, so se sestali pred nekaj dnevi počitnikarji iz Trebnjega, Mirne in Novega mesta, da bi se pomenili o sodelovanju pri organizaci-ji Metov, tečajev in o propagandi med mladino- Na Mirni in v Trebnjem nameravajo zaprositi za pomoč občinsko vodstvo mladine, pa tudi kolektivi in občinska skupščina bodo morali pri tem več narediti kot do sedaj. Na posvetu so udeleženci izrazili željo, da se bodo sestajali izmenoma v raznih občinskih središčih Dolenjske, da bi tako počitniško zvezo razširili med vso mladino.
V Sušici so lovili za nagrade
15. maja je priredila novomeška ribiška družina v Dolenjskih Toplicah nagradno tekmovanje v lovu rib s plovcem. Udeleženci so lovili v šušici. Med nagrajenci sta bila tudi dva pionirja. D. G.
Nepovabljenec rezal trte
V noči med 10. in 11. majem je neznanec v vinogradu Franca Staniše iz Omote 12 porezal in posekal 200 trt, starih 8 let. škodo cenijo na več kot 2.000N-din. Stanišev vinograd je na samoti med Omoto in štrekljevcem. Storilcu so na sledi.
Okoli 60 odstotkov slušateljev višjih šol, ki jih je organiziral novomeški Zavod za izobraževanje kadrov, samo plačuje stroške izobraževanja, študenti so pretežno iz gospodarskih organizacij, kjer pa, vsaj kakor je pokazala analiza kadrov v novomeški občini, kadrovsko vprašanje ni tako. da bi nas ne skrbelo. Čudno je, da delovne organizacije kljub temu ne podpro tistih, ki so se samospodbud-no odločili za študij, ne da bi prekinili delovne odnose. Z organizacijo raznih višjih šol v Novem mestu je dana podjetjem in drugim delovnim organizacijam  vsa možnost,
Vodja znan, kaj pa sekcija?
Pri prosvetnem društvu v Dolenjskih Toplicah uspešno delata kino sekcija in knjižnica, dramska sekcija pa ne. Morali bi jo oživeti. Na nedavnem društvenem občnem zboru so sporočili, da se je že javil človek, ki bi hotel voditi dramsko skupino. Društvo se je tudi odločilo za popravilo doma, vendar pa za vse nima denarja.
da se izobraževanje kar najbolje izkoristi. Čeprav jo tako, pa vendarle še ni čutiti pravega posluha- Način izrednega študija daje ob primerni podpori delovnih organizacij možnost predvsem tistim zaposlenim iz proletarskih družin, kd niso imeli denarja, da bi nadaljevali šolanje na srednjih in visokih šolah.
23. maja: volivci o samoprispevku
Volivci Novega mesta in drugi polnoletni občani na območju novomeške krajevne skupnosti bodo na zborih volivcev, ki se bodo pričeli 23. maja, razpravljali o sa-moprispevku za urejevanje najbolj perečih zadev na področju komunalne dejavnosti, kulturno prosvetnega dela in otroškega varstva. Krajevni samoprispevek naj bi predpisali za drugo polovico letošnjega leta in vse leto 1967. Na ta način bi se nateklo okoli 510.000 N din, 350.000 N din pa že letos. Volivci bodo tudi določili, katera dela bo treba opraviti z denarjem, ki ga bodo prispevali.
KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJE
Zadnjih 14 dni so darovali tri na novomeški transfuzijski postaji: Ruža Vukšinič. Marjan Potrč, Adolf l'avček. Ciril Klcniciičič, Marjan Kacin, Aldo Šinkovec, Anton Zupančič, Franc Zupančič, Ljubo Rabič, Franc Gorjane, Edo Franko, Franc Purebcr, Anton Bobnar, Alojz Hodnik, Miha Turk, Florjan Kuplt-nik, Jože Murgclj, Jože Zefran, Jože Sluga, VlnkO Istenič, Franc Jerele, Alojzija Rozcnberger, Marjan Jazbinšek in Ivan Podpadec, člani kolektiva INIS, Novo mesto; Ivan Kafol, član kolektiva Pionir, Novo mesto; Milena Strucelj, dijakinja novomeškega učiteljišča; Stane Pelko, član kolektiva GO Podtum; Marija Težak in Martina Pavšič, dijakinji ekonomske srednje šole v Novem mestu; Franc Marušič, Alojzija Skrbeč, Jože Trogrlič, Ivanka Gorjan, Peter Lustck, Danijel Vrhovnik, Marta Franko, Stane Grubar, Anton Pucel.j, Julka Rupur, Tončka Grgovič, Karolina Pu-celj, Angela Furar, Antonija Simončič, Janez Udovič, Marija Brutknvič, Stanislav Ponikvar, Hajko Kozole, Tilka Kuhar, Kristina Gorene. Srečko Furlan, Marjan Jordan, Jožeta Dvoj-moč, Franc Kostrevc, Anton Zagore, Franc VenLšek in Stane Kuhar, člani kolektiva Iskra, Šentjernej; Janez Mavsar, član kolektiva hot«l Metropol. Novo mesto; Karel Nagelj, delavec iz Karteljevega.
Branko Turk, delavec iz Bršlina; Lada Sečnjak, Jasti Damjanovič, Marija Korče, Vera Klobučar Ivan Pavlic in Marija Bohte, člani kolektiva Novoteks, Novo mesto; Terezija Pašič, gospodinja iz Sela; Stanislav Vovk, duhovnik iz Novega mesta; Anica Juršič, članica kolektiva Novoles, Straža; Scjro Selirnovski. vojak iz VP 1394/2, Novo mesto; Marinka Smalc, članica kolektiva Krka, tovarna zdravil, Novo mesto.
■ ■: '>«r(ittn hm i m iitnni nnnst m.....^ini* *nii::i f: ■ ;n M!(M*>i'!i< Miti*hiMF:itf h ri?iuin un nif >; i ;i i n tu mimim;-r i......m
Novomeška kronika
D CRti, K.A.M»i.i.->i\i
most, Zagrebška in še nekatere lUioe so ob večerih že nekaj časa v temi, zakaj javna razsvetljava je odpovedala, pristojni pa se očitno ne zlenijo kaj veliko sna to. Mar je to kazen za Ust« čase, ko smo videli luči javne razsvetljave goreti tudi pri visokem soncu?
■ POLETNI DELOVNI CAS je minula leta v špecerijskih in nekaterih drugih trgovini (do lani) od 1. maja dalje trajal do 20. ure. Zdaj gremo že proti koncu majni-ka, trgovine pa so zaprte še vedno po starem delovnem času — že ob 19. uri. So se trgovci morda tako odločili?
■ KANDI.ISKI  MOST    je smrt
Skupščina planincev
Na redni letni skupščini novomeškega planinskega društva v soboto, 21. maja ob 19. uri, bodo po poroči];h predsednika, tajnika, blagajnika in drugih organov ter razpravi podelili nekaterim članom društvene pohvale, po skupščini pa ob primerni glasbi videli nekaj barvnih diapozitivov z društvenih izletov v letu 1965 ter 150 drugih barvnih diapozitivov z naslovom »Naše gore okrog Triglava«.
ah visoke šiljaste ženske pete. Nič koliko mestnih gospa je bilo že primorano odnesti odlomljene petke v torbicah. Taki dogodki se vrste dan na dan in se bodo še, dokler lesena prehoda za pešce na mostu ne bosta popravljena.
■ KIOSK PRED METROPOLOM
je od 3. maja dalje odprt na delovne dni od 6.30 zjutraj do 20.00 zvečer. Želji, ki smo jo izrazili v prejšnji številki v sestavku »Zakaj je kiosk zaprt?« je s tam de. loma ustreženo. Glede nedelj jn prazničnih dni pa so pri MLADINSKI KNJIGI povedali, da je premajhen promet in zato je kiosk ob nedeljah in praznikih zaprt. Naj povemo še to, da lahko v njem kupite tudi tuje revije!
■ HOTEL   KANDI.IA   je pred
kratkim začel streči na lepo urejenem vrtu, kamor se radi zatekajo domačini, pa tudi gostje od drugod. Odslej bodo imeli na vrtu ob sobotah in nedeljah ples.
■ BELO-MODKR ČOLN, privezan ob Kobetovem vrtu pod mostom, je predmet občudovanja. Ob nedeljah, ko obišče naše mesto več izletnikov, med katerimi je precej Zagrebčanov, se mnogi ustavljajo na mostu, gledajo zele. no Krko in občudujejo belo moder čoln, edini, ki ga je videti na Krki. Čudijo se. da imajo samo enega, ko so pogoji za veslaški šport idealni. Imajo prav! Kje drugje bi znali Krko vse drugače izkoristiti!
■ PROMET V MESTU tako naglo narašča, da vedno bolj primanjkuje parkirišč. Se ni dolgo tega, kar so bili parkirni prostori zasedeni zlasti v popoldanskem času okoli 17. ure, zdaj pa je tudi ob dopoldnevih na Glavnem tr. gu vse polno avtomobilov. Povprečno je trg vedno zaseden s 40. avtomobili.
Zdravnik vam svetuje
Vsem pripadnikom jugoslovanskega vojnega letalstva naše iskrene čestitke za njihov praznik — 21.  maj,  dan vojnega letalstva! Na sliki: letalci pregledujejo letalo pred vzletom.
Ne izid, važno je sodelovanje!
Vojaki iz Puščave in mokrono-škn mladinci so se zadnje čase kar trikrat srečali na nogometnem igrišču. Prva tekma se je končala 1:1, v drugi, ki so jo igrali v počastitev praznika dela, so zmagali vojaki s 3:0, ob dnevu zmage pa prav tako pripadniki JLA s 3:2. Zadnja tekma je bila najboljša. Hkrati ugotavljajo, da se je precej povečalo zanimanje za nogomet in druge športe v Mokronogu, odkar mladinski aktiv na vseh področjih sodeluje s pripadniki vojaškega oddelka.
JOŽE KRZIČ
ELEKTRO premagal ISKRO
V soboto, 14. maja, je bilo v Šentjerneju prvenstveno srečanje v kegljanju med ekipama ISKRE iz Šentjerneja in ELEKTRO Novo mesto. Zmagali so gostje z 20 keg. Iji razlike. Kegljanje je v Šentjerneju edina športna panoga, ki še redno deluje, vendar bi se morala šentjernejska mladina bolj zanimati za ta koristen šport. Vsi kegljači bi morali redno hoditi na treninge. Prihodnjič bodo Šent-jernejčani gostovali v Dol. Toplicah. Na sliki je najstarejši član šentjernejske ISKRE Martin Lužar (Foto: Polde Miklič)
fefeisfgpfe za atletski pokal Slovenije o^a-Novome
r 3       sto 29:17 (12:12)
V soboto, 14. maja, je bilo ob lepem vremenu v Novem mestu tekmovanje za atletski pokal Slovenije. Razveseljiva je bila udeležba pionirjev in pionirk, ki so pokazali, da se dobro pripravljajo za občinska prvenstva in medobčinsko prvenstvo, ki bodo še ta mesec v Novem mestu.
Rezultati: 60 m pionirke: 1. Vesna Saje, osnovna šola »Katja Ru-pena«, 8,7; mladinke: 1. Biljana Grabner, gimnazija, 8,8.
60 m pionirji: 1. Marjan Hriber-nik, o. š. »Katja Rupena«, 7,7.
Mladinci: 1.—2. Janez 2agar, o. š. šmihel, 8,0 in Martin Jožef, o. š. »Katja Rupena«, 8,0.
400 m mladinke: 1. Katica Močnik, o, š. »Katja Rupena«, 64,5; 400 m pionirji: Zdravko Radovano-vič, o. š. »K. R«, 66,5; mladinci: Martin Jožef, o. š. »K. R.«, 59,8, in člani: 1. Vinko Istenič, Olimpi-ja, 52,8.
Mladinci 1000 m: Boris Volk, gimnazija, 2:44,4; starejši mladinci: Matija Vidmar, SKŠ Grm, 2:55,2. Mladi Boris Volk je izboljšal novomeški rekord na tej progi in od tega drobnega tekača si še veliko obetamo.
Višina, mladinci: Janez Penca, gimnazija, 1,81 m; člani Miro Ber-ger, AK, 1,70 m; pionirke: Milka Šlajkovec, o. š. »K. R.«, 1,10 m; mlajše mladinke: Marija Macedo-ni, SMŠ, 1,30 m; starejše mladinke: Cirila Hrastar, EŠ, 1.30 m.
Skok s palico — mladinci: Janez Penca, gimnazija, in Matija Glad, EŠ, 2,50 m. Ker jama za skoke še ni urejena, jo bodo v kratkem popravili in skakalci bodo lahko dosegli večje višine.
Daljina: mladinke: 1. Marija Macedoni, SMŠ, 3,96; pionirji: Ne-bojiša Solak, o. š. »K. R.«, 5,12 m; mladinci: Janez Penca, gimnazija, 6,35. Penca je od tekmovanja do tekmovanja boljši in ni več daleč od novomeškega rekorda, ki ga ima Zaletel s 6,73 m.
Troskok — mladinci: 1. Zdravko Slak, gimnazija, 12,10 m; starejši mladinci: Matija Vidmar, SKŠ, 11,60; člani: Vinko Istenič, Olim-pija, 12,30.
Krogla — članice: Marija Težak, Eš, 9,40; pionirji (krogla 5 kg): Bojan Poreber, o. š. »K. R.«, 10,80; mlajši mladinci: Franc Ver-ček, o. š. »K. R.«, 13,30; starejši mladinci:    Milan    Velkavrh, AK,
Močnikovi w reprezentanci
Novomeški atleti in atletinje se vse bolj uveljavljajo v republiškem in zveznem merilu. Nekate-
Jugoslovanska
loterija
Poročilo o žrebanju srečk IS kola, ki je bilo dne 12. V. 66 Srečke s so zadele
končnicami dobitek Ndin
20 8
50 20
29620 608
31900 600
60760 600
62360 400
1 4
22621 404
2 4 20422 604 37792 604 65942 1004
122212 8004
313 40
333 100
48663 1000
49753 400
53233 400
24 a
44 10
38424 608
76004 400
839244 100.010
25 6 21335 600 27975 1000 27985 600 65045 2000 116135 50.000 331489 10.000 631235 10.000 874265 30.000
66 6
9956*, 606
77 8
97 10
957 80
4527 200
1278-; 400
1827', 608
23615"" 8000
13#' 400
2' 6
h 6
33811 1000
6973! 400
0*i 6
59 8
79 6
37009 406
5506?; 400
Večji  dobitki  v Sloveniji:
2000 Ndin je zadela v Ljub Ijam na št. 565045, po 1000 Ndm v Ljubljani na št. 665942. v Celju na št. 727975, v Kranju na št. 127975 in na Vrhniki na «t 148663.
ri mladinci in mladinke so resni kandidati za nastop v reprezentanci Slovenije na dvoboju s Hrvatsko, ki bo 19. junija v Novem mestu, drugi pa so si zagotovili mesta celo v članski reprezentanci Slovenije.
Med slednje sodita obe novomeški mladinki — sestri Močnik, ki se uvrščata med najboljše tekačice Slovenije na 400 in 800 m — tudi v članski konkurenci. Obe bosta namreč danes — v četrtek 19. maja v Ljubljani — na velikem mednarodnem mitingu »ALPE-ADRIA« — zastopali barve naše republike. Skupaj s tekmovalkami Hrvatske, Avstrije, Italije in še iz nekaterih klubov Slovenije se bosta pomerili v teku na 600 m. Od obeh se pričakuje visoka uvrstitev in dober rezultat.
Starejša in izkušenejša od obeh sester — Katja bo imela v nedeljo, svoj prvi nastop v tujini. V reprezentanci Slovenije se bo udeležila mednarodnega atletskega mi. tinga v Meranu (Italija), kjer se bodo ekipe različnih dežel merile za »Pokal mesta Merana«. Lani je ta pokal osvojila ekipa Slovenije, letos pa se jim nudi lepa priložnost, da ta uspeh ponovijo. Poleg Močnikove, ki bo nastopila v teku na 400 m, bodo Slovenijo zastopale še: Urbančičeva — državna rekorderka v metu kopja, Lubejeva — državna reprezentant-ka v tekih na 100 m, 80 m ovire in v skoku v daljino, Pečetova — slovenska rekorderka v skoku v višino, Kobalova — državna mladinska reprezentantka na 100 m, Cejova — mladinka iz Nove Gorice Habjaničeva — mladinka iz Kranja in Kelčeva — mladinka iz Celja.
Ob njenem prvem nastopu za člansko reprezentanco Slovenije želimo Močnikovi čim lepši uspeh.
F. MIKEC
Krmelj - Krško 25:25 (13:8)
Prvenstvena tekma zasavske rokometne lige med Krmeljem in Krškim v Krmelju se je končala neodločeno, čeprav so Krmeljčani vodili 10 minut pred koncem igre z desetimi goli razlike. Zmagali niso zaradi slabe taktike. Pri domačih sta se odlikovala Metelko in Logar, pri gostih pa Iskra I in Iskra II. Sodnik D. Papež (Krmelj) ni bil dovolj odločen. Gledalcev je bilo 80. D. B.
Štore - Sevnica 3:2
Ob gostovanju v Štorah so sev-Bittd nogometaši doživeli prvi poraz v spomladanskem delu prvenstva. Domača ekipa jih je premagala z rezultatom 3:2. Tekma je bila sicer slaba, vendar zanimiva. Oba gola za Sevnico je dosegel Derenda.
B. B.
12,00 (6 kg); člani (krogla 6 kg): Jože Smodej, AK, 12,33.
Kopje — pionirji: Alojz Lindič o. š. »K. R.«, 24,70; mlajši mladinci: Bojan Pavlic, AK, 50,30. Diska — mlajši mladinci: Jože Konda, AK, 34,70. Kladivo — mlajši mladinci: Janez Usenik 36,70
Z marljivo vadbo bodo atleti na tekmovanjih v maju še lahko izboljšali svoje rezultate.
V nedeljo, 15. maja, so novomeški rokometaši gostovali v Ljubljani, kjer so se v prvenstveni tekmi srečali z moštvom Olvm-pie. Srečanje so izgubili s 17:29 (12:12). Moštvi sta bili enakovredni le v prvem polčasu, ko sta odlično zaigrala Novomeščana Lo-zar in Jakljič. V drugem polčasu so gostje precej popustili in kljub odličnemu vratarju Marnu tekmo izgubili. V. S.
PREKRATKIH PET MINUT
Vrbnika: Novo mesto
D0.0& IH&boO/
Tudi II. kolo spomladanskega dela tekmovanja v drugi republiški košarkarski ligi ni prineslo veselja novomeškemu taboru. V sobotni tekmi je uspelo Vrhničanom na Loki iztrgati obe prvenstveni točki premalo izenačenemu moštvu novomeškega Partizana.
Vrhnika: Kukec 15, Zupan 24, Verbič 4, A. Kraševec 13, F. Kra-ševec 1, Kočevar 26, Pajnič, Obid, Gornjak 5, Podbregar, Šeljak. Trener Zupan.
Novo mesto: Jereb 6, Knoll 7, Blažič 19, Gunde 12, Malic, Kopač, Šijačič 4, Splihal 32. Trener Andrej Petrič.
Tekma je privabila razveseljivo veliko število gledalcev, ki so od domačih pričakovali zmago. Prvi napadi so to obetali, vendar so Vrhničani hitro uredili svoje vrste, izenačili in povedli. Ves prvi polčas so vodili s 7 do 11 koši razlike, le tik pred koncem je predvsem po zaslugi Splihala in Blažiča domačinom uspelo prvič znižati razliko na en koš. Po ,za-
Sportno društvo »Kolpa« v Osil-nici je med prvomajskimi prazniki priredilo več tekmovanj. Na namiznoteniškem   turnirju,   ki se
Markovič zmagovalec v Krmelju
šahovska sekcija Svobode v Krmelju je nedavno priredila mladinski brzoturnir, ki se ga je udeležilo 16 igralcev. Borba za prvo mesto je bila ostra. Zmagal je Markovič s 14 točkami; sledijo D. Perhaj 13 in pol, F. Mirt 13, I. Perhaj 12 in pol, Ostanek 10, A. Božič 9, Blatnik. Okoren in Hočevar 8 točk itd. Turnirju je prisostvovalo čez 40 gledalcev.
D. B.
Sevnica : Šalek 4:1
V nedeljo so sevniški nogometaši na domačem igrišču premagali NK šalek iz Velenja z rezultatom 4:1 (2:0). Kljub zmagi domači igTalci niso pokazali dobre igre, saj so bili v napadu zelo neučinkoviti in nespretni. Zadetke za Sevnico so dosegli: Perovšek, Novak, Mesinger in Šmuc iz enajstmetrovke, častni gol za goste je dosegel domači igralec v nespora. zumu z vratarjem B. B.
slugi* slabe obrambe so gostje dosegli še nekaj točk in odšli na odmor s šestimi koši prednosti.
Drugi polčas je prinesel hitrejšo in lepšo igro, v kateri so bili Novomeščani včasih boljši, vendar so jih spravile v malodušje nerazumljive odločitve obeh sodnikov iz Ljubljane. Ko so vodili gostje že s 14 koši prednosti, sta morala zapustiti zaradi petih osebnih napak igro še Gunde in sicer nezanesljivi Jereb. Pričakovati je bilo katastrofo, vendar so Novomeščani z odlično igro v zadnjih petih minutah zmanjšali razliko na rezultat 88:82. Z igro, prikazano v zadnjih minutah tekme, bi Novomeščani brez težav slavili zmago. Zaradi neprave taktike so Novomeščani izgubili že več tekem, vendar ni treba, da bi vrgli puško v koruzo, saj se je liga šele pričela in lahko pričakujemo tudi razveseljivejših rezultatov.
Tekmo sta slabo, predvsem pa v škodo domačega moštva, sodila Hojs in Obersnel.
»Kolina« z zmagami in porazi
ga je udeležilo deset tekmovalcev, je zmagal Janez Ožura, pred Antonom Šercerjem in Janezom Kovačem. Slednji je od zadnjega turnirja najbolj napredoval. Na turnirju ni bilo Antona Kvaterni-ka, ki zaradi kazni pol meseca ne sme igrati. Med dekleti je bila najuspešnejša Cilka Kovač, druga je bila Majda Katern, tretja pa Cvetka Kovač. Tekmovalo je pet igralk. V odbojki so O silnicam premagali Sela s 3:0. Osilniški igralci v tej panogi pravzaprav nimajo tekmecev v okolici. V nogometni tekmi pa so moštvo »Kolpe« premagali Pleščani s 5:3 (2:1). Med Osilničani se ni nihče izkazal, pri gostih pa sta igrala najbolje Ožbolt in Mejatič. Društvenega izleta se je udeležilo 15 članov. J. 02URA
Zagorje - Sevnica 21:19 (10:11)
Prvenstvena tekma zasavske rokometne lige, v kateri so gostje pred koncem vodili s štirimi goli razlike, se je v zadnjih minutah spremenila v poraz zaradi slabe taktike. Sodnik Z. Kozamernik (Sevnica) je bil dober. Pri domačih sta se odlikovala Zapotnik in Puh, pri gostih pa Svetec in Pere.
D. B.
Začetek delavskih športnih iger
S srečanjem sedmih kolektivov v šahu so se pretekli teden pričele občinske športne igre. Organizator dvodnevnega šahovskega srečanja, Termoelektrarna Brestanica, pa je tekmovanje slabo pri. pravila, saj ni zagotovila dovolj šahovskih garnitur, drugi dan pa sploh ni sodelovala. Odstopili so tudi šahisti občinske skupščine, ta. ko da so nastopili: AGROKOMBI-NAT, TSS, Rudnik Senovo, Elek-tro Krško, Tovarna papirja in prvi dan TE in občinska skupščina.
Rezultati: Občin, skup : Celulo-
za 0:5; TSŠ : Elektro 1:4; TE : Rudnik 1,5:3,5; Elektro : TE 4:1; Celuloza : TSŠ 4:1; AGROKOM-BINAT : Obč. skup. 4,5:0,5; TSŠ : AGROKOMBINAT 3:2; TE : Celuloza 1:4; Rudnik : Elektro 3:2; Celuloza : Rudnik 4,5:0,5; Rudnik : AGROKOMBINAT 4:1; Elektro : Celuloza 1,5:3,5; Agrokom. : Elektro 2,5:2,5; Rudnik : TSS 4,5:0,5 in Celuloza . Agrokom. 4:1.
Zmagala je ekipa Celuloze v postavi Inž. Preskar, Najdovski, Zupane, Novak in Pavliha. Zbrala Je 25 točk od 30 možnih. PAVK
5. Vplivi na mladino
Mesto vpliva na mladi rod seveda v obeh smereh: negativno in pozitivno. Pozitivno je gotovo to, da je mladina v zadnjih 12 letih povprečno 3 do 5 cm višja od svojih sovrstnikov pred 12 leti in da je povprečno 3 do 4 kg težja. Tudi način mišljenja je boljši, samostojnejši. To pomeni, da je mladina ne samo bolj razvita, pač pa tudi prej dozorela. Vzrok za to pripisujemo višjemu standardu, boljši prehrani, večji higieni in zmanjšanju obolevanj. Negativni vplivi mesta pa so: porast mladinskega kriminala, huliganstvo in preobremenitev z delom.
će iščemo vzroke negativnih pojavov, pade v oči, da kljub sorazmerno visoki življenjski ravni starši za svoje otroke nimajo časa, da otroci pogrešajo topel dom, da je precej otrok, ki niso v popolnih družinah, ker so starši ločeni. Večkrat pa je tudi tako, da starši otroke razvajajo in jim dovoljujejo prav vse, čeprav sami nimajo. Na drugi strani pa je spet res, da ni vsakdo huligan, če brca kon-servo po cesti ali pa napravi iz mladostne objestnosti neškodljivo neumnost. Pa še nekaj. Borimo se za uresničitev 7-urnega delavnika za odrasle, učni načrti šol pa so prenatrpani in mladi človek, ki niti telesno niti duševno še ni razvit, mora, če hoče slediti zahtevam šole, delati več kot 7 ur na dan. Tudi ta preobremenitev otroka da misliti.
6. Stare osebe naj ne bodo odveč
V mestih se močno pojavlja tudi problem starih oseb. življenjska doba se je podaljšala, starih oseb je vedno več. Ponavadi so v družinah svojih otrok kar dobrodošle, dokler lahko delajo ali pa vsaj pazijo na vnuke, ko pa zbole ali obnemorejo, postanejo nezaželene, odveč. Pogosto se zgodi, da sedaj njihovi otroci nadlegujejo zdravnika ah pa socialnega delavca, naj že nekaj ukrene, da bo mati ali oče poslan v bolnišnico ah pa v dom počitka. Kar naenkrat je stanovanje premajhno, nikogar ni, da bi skrbel zanje in tako naprej. Imamo zakon, ki pravi, da so starši dolžni skrbeti za svoje otroke, pa tudi, da so otroci dolžni skrbeti za svoje starše. Pa ne gre za zakon, gre za vprašanje morale! Poleg teh starih oseb so še druge, ki nimajo svojcev, ki nimajo nikogar, -ki bi zanje skrbel. Imajo morda pokojnino ali socialno podporo, kar pa za njihovo življenje in vzdrževanje ni dovolj.
V mestih so potrebni domovi počitka. Ni prav, da ostarele osebe pošljemo v dom, ki je daleč od tam, kjer so delali in kjer so živeli. S tem jih iztrgamo iz njihovega okolja, ki so ga bili vajeni, jim naredimo občutek manjvrednosti in jih prizadenemo bolj, kakor s čimer koli drugim. Tudi stari ljudje potrebujejo toplino in pravilen odnos ter spoštovanje! Pomagata naj jim dobro organizirana zdravstvena patronažna in socialna patronažha služba.
GLADKA ZMAGA LJUBLJANE
Ljubljana : Nowoteks 3:0
V III. kolu republiške odbojkarske lige so Novomeščani doživeli že tretji zaporedni poraz. Gostje iz Ljubljane so jih na Loki odpravili po 45 minutah igre z rezultatom  3:0   (15:2,   15:5, 15:6).
Ljubljana: Obersnel, Jedretič, Strucelj, Amon, Marušič in An-dolšek.
Trebnje - Jarše 3:2
V III. kolu druge slovenske odbojkarske lige, je Partizan iz Trebnjega v Jaršah pri Domžalah premagal domačine, okrepljene z novimi igralci, z rezultatom 3:2 (10:15, 15:1, 8:15, 15:4, 15:11). Tekma je bila razburljiva, ker kljub izdatno dobljenim setom Trebanjcev ni bilo mogoče napovedati zmagovalca. Sodnik Bule je tekmo uspešno vodil.
Trebnje ima po II. kolu 5 točk, prihodnjo tekmo bo igralo v nedeljo, 22. maja, v Jelšanah pri Ilirski Bistrici z letos zelo dobro ekipo Jelšan.
Vodijo PIONIRJEVI strelci
Po petem kolu strelske tekmovalne lige v Novem mestu vodi ekipa strelske družine PIONIR s 134 točkami, 4 zmagami in z 9451 krogi; druga je SD »13. maj« s 129 točkami (3 zmage, 9923 krogov), tretji NOVOTEKS s 113 točkami, četrta SD Majcen 113, peta SD Paderšič 112, šesta Stranska vas 72 in sedmi Železničar. Strelci »13. maj« in SD Paderšič so odigrali po pet kol. Ekipe tekmujejo v streljanju z zračno puško.
Ivan Zibert
NOVOTEKS: Golež, Lapajne, Prime, Kusič, Potrč, Koprivnik, Berger,  Aš  in Resnik.
Lepo vreme ni prineslo tudi lepe igre. Posebno Novomeščani so zaigrali raztrgano, nezanesljivo v polju in na mreži, pa tudi z borbenostjo se niso odlikovali. Tekma je bila nezanimiva, ker je bilo že po prvem sodnikovem žvižgu očitno, da so Ljubljančani boljše moštvo. Na Loko je prišlo le majhno število gledalcev, ki so od NOVOTEKSA pričakovali vsaj požrtvovalno igro. V moštvu gostov in domačinov se ni nihče posebno odlikoval. Novomeščani niso našli pravega orožja proti dolgim udarcem Ljubljančanov. Sodnik Zanev-ski iz Ljubljane pri sojenju ni imel težav.
Novomeščani se z igro, ki so jo prikazali do sedaj, ne bodo dvignili z dna republiške lige.
si
Ribnica : Medvode 19:16 (11:4)
Prvenstveno rokometno tekmo 17. kola ljubljanske conske lige, sta odigrali v nedeljo v Ribnici na novem rokometnem igrišču rokometni ekipi Ribnice in Medvod.
Ribnica: V. Švigelj, Šile, Radič, L. Ponikvar, F. Ponikvar, Andolj-šek, Matelič in Abram.
Medvode: Petač, Rus, Bojovič, Jordan, Knific, Marich, Kresnik, Stupinšek, štimnikar in Krvštu-fek.
Vreme je bilo lepo in sončno, gledalcev 300. Sodil je Ivan Novak iz Brežic, ki je bil kos zapletenim situacijam v igri. čeprav si je Ribnica zopet priborila dve točki, bi bil po mnenju številne publike rezultat še ugodnejši za Ribnico, če ne bi njeni igralci proti koncu igre  tako  popustili. F-
Športno pismo iz Kočevja
PRIJATEIJSKO TEKMOVANJE
med športniki Kemične tovarne MELAPAN in Kočevskega tiska v raznih športnih panogah, je trajalo ves teden med obema prazni, koma. V namiznem tenisu je bil dosežen rezultat: MELAPAN : Kočevski tisk 5:2 v nogometu MELAPAN : Kočevski tisk 3:1 (2:1) v strelstvu MELAPAN : Kočevski tisk 335:231 krogov; posamezniki: Štefanec (Mel.) 74 krogov, 2. Secček (Tisk) 70 krogov, 3. inž. Oražem (Mel.) 68. krogov, v atletiki MELAPAN • Kočevski tisk 36: 14.
Rezultati posameznikov: teki — 100 m: 1. Jerman 12,4, 2. Bruner (Tisk) 12,5; 400 m: Ma-rdič (Mel.) 60.3, 2. Šturm  (Mel.) 60,3; skok
v višino: 1. Koruzar (Tisk) 170, 2. Jerman (Mel.) 170; skok v daljino: 1. Jerman (Mel.) 5,89, 2. Šturm (Mel.) 5,56, 3. Bruner (Tisk) 5,44; Met krogle: 1. Muro-vič (Mel.) 12.40, 2. Magdič (Mel) 11,32, 3. Koruzar (Tisk) 10.72.
Ta tekmovanja so poživila športna igrišča, saj so taki nastopi razveseljiv pojav med delavsko mladino in kolektivi. Čeprav so bila tekmovanja bolj razvedrilnega značaja, bi morali kljub ternu upoštevati športne organizacijske oblike, disciplino in red. Navija« kolektivov naj bi se dostojnde obnašali in športno navijali «• svoje tekmovalce ne pa se norčevali iz nasprotnikov. Q
Spreten dolgoprstnež in goljuf je na varnem
Franc Jurak je vdiral v stanovanja, ponekod pa izvabljal od ljudi denar, izkoriščajoč njihova verska čustva - Za 12 kaznivih dejanj je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora

Prane Jurak iz okolice Zagreba, že večkrat kaznovan, je bil pred kratkim obsojen na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. Kazen je izreklo novomeško okrožno sodišče, ker je zagrešil 12 kaznivih dejanj, štirikrat je vdrl v zaprte hiše, kamor se je splazil po lestvi do okna. Tako je 24. 4. lani Mariji Žagar v Radežu odnesel 2 dež-
na plašča in moške čevlje; 10.5.1965 je na Bizeljskem Francu Vrenku vzel 2 srajci in uro; 9.9. 1965 v Gor. Leskovcu Francu Pavlicu brivski aparat in denarnico z 2000 dinarji, Neži Abram v Kališevcu pa istega dne moško srajco in škarje. Poleg tega ima na vesti še nekaj manjših tatvin. 12.6. 1965   je   v Hrastniku
Dva mrtva-milijon škode
Fičko in motorno kolo trčila pri Stari cerkvi. Jože Lesar iz Kočevja in Radivoje Tmušič iz Ribnice mrtva, Anica Vidrih iz Konca vasi pa hudo poškodovana. Motorist vozil po levi
15. maja ob 18.55 je prišlo na odcepu ceste v Koblarje pri Stari cerkvi do zelo hude prometne nesreče, ki je terjala dvoje življenj. Stanislav Murn iz Kočevja, Seškova 10, je vozil s svojim fičkom v smeri proti Ljubljani, z njim pa se je peljal Jože Lesar, prav tako iz Kočevja, Seškova 10. Nasproti mu je pripeljal z motornim kolesom, vendar po svoji levi strani, Radivoje Tmušič iz Ribnice, ki je imel tudi sopotnico Anico Vidrih iz Konca vasi 3. Trčenje
obeh vozil je bilo tako močno, da se je avto prevrnil, Vi-drihova pa je odletela 20 m daleč. Motorist je med prevozom v zdravstveni dom v Kočevje umrl. Vidrihova in Lesar sta bila hudo poškodovana in so ju odpeljali v ljubljansko bolnišnico, vendar je Lesar med prevozom podlegel poškodbam. Voznik osebnega avta je bil lažje poškodovan, na obeh vozilih pa je 2a okoli 10.000 novih dinarjev škode.
Katarino Fidler pripravil ob žensko uro in očala; 14.8. 1965 je Leopolda Mihelaka iz Jelovca olajšal za 57.000 dinarjev; 17.8. 1965 je v Gr-lincih pri Ptuju odnesel Ani Kosec 20.000 din in 11.9. 1965 Antonu Mlinariču v Lončarjevem dolu 30.000 dinarjev.
če se je dalo do denarja priti z zvijačo, je tudi to poskusil. Izdajal se je za bogo-slovca, ki je v trenutni zagati, drugič se je predstavljal za organista v Beli cerkvi itd. Izkoriščal je verska čustva ljudi ter jim izvabljal denar. Kakor so priče povedale na sodišču, je imel tako prepričljiv nastop, da o njegovih zgodbah nihče ni dvomil.
Na ta način je v Cestah dobil 10.000 din in dežnik, v Selu pri Laškem 13.000 dinarjev, v Gor. Gomili 5000 dinarjev in v Sromljah 4000 dinarjev.
Vse to je na sodišču odkrito priznal in povedal, da se je s takimi posli že večkrat ukvarjal. Bil je nezakonski otrok, veliko bolan, in ker doma ni bilo prave vzgoje, je postal stalen gost zaporov.
Vsem, ki jih je tokrat okradel ali ogoljufal, bo moral škodo povrniti.
V soboto si je na Raki pri Krškem s strelom iz lovske puške vzel življenje 59-letni posestnik Franc Baje, oče priprtega Petra Bajca, o katerem smo poročali v zadnji jtevilki. Tragični dogodek je še bolj vznemiril že tako prizadete prebivalce Rake in okolice. Številni ljudje so v ponedeljek zjutraj spremili pokojnega Bajca na Radnji poti na pokopališče na Raki. Na sliki: svojci za krsto. (Foto: M. Moškon)
LOV ZA   ■ B
NACISTIČNIM ZAKLADOM K
Fleig se je ozrl k polkovniku Dallu. Imel je vtis, da polkovniku niti ni tako neprijetno, da se je to zgodilo; nekam nenavadno se je smehljal. Čudno! Namesto da bi bil silovito pso-val...
Torpedni čoln s šestimi dragocenimi zaboji je zaplul proti obali 25 km južno od pristanišča Bastije, do ustja reke Golo. Ko so pripluli do tja, je polkovnik Dali ukazal, naj se ustavijo. Motorji so utihnili.
Dali je poklical na krmo svoje tri častnike spremljevalce in posadko tor-pednega čolna in jim dejal:
»Zdi se, da so nam Američani onemogočili, da bi izpolnili našo nalogo. Ne preostane nam drugega, kot da izpolnimo drugi ukaz, ki velja za tak primer. Zaboje moramo spustiti v morje. Se strijate, Rossmeir?«
Nagovoril je svojega častnika kapetana Rossmeira, in ta je prikimal, da soglaša.
»Pa vidva, Pleist in Arnvogel?« je vprašal polkovnik Dali še druga dva častnika.
Tudi ta dva sta z nasmehom pritrdila. Tedaj se je polkovnik Dali obrnil k podčasniku Fleigu, ki je poveljeval torpednemu čolnu:
»Vi in vaši možje boste za priče. Ker ne moremo izpolniti naloge in se pridružiti konvoju, namenjenemu v Genovo, saj so ga uničila ameriška letala in je tudi nam pretila nevarnost, da nas bodo potopila, moramo zaboje spustiti v morje. Je tako, Fleig?«
Baje Fleig ni bil takega mnenja, vendar je tudi on prikimal, da soglaša.
Pozneje je Peter Fleig trdil, da se nru je vse skupaj zdelo precej nenavadno. Predvsem ameriški bombniki niso napadli torpednega čolna in tako ni bilo neposredne nevarnosti. Vrhu tega so ameriška letala že zapuščala kraj spopada in odletela proti Afriki. Mar ne bi zlahka pripluli v pristanišče Bastijo? Tam bi lahko kaj ukrenili zavoljo zabojev, jih pustili v mestu ali pa počakali na boljšo priložnost, da jih prepeljejo v Genovo.
VMEŠA SE GESTAPO
Kot da so se polkovnik Dali in njegovi trije častniki že vnaprej dogovorili, nobenemu ni bilo kaj prida do tega, da bi po normalni poti poskrbeli za zaboje. Fleigu se je tudi to zdelo sumljivo.
Sicer pa, kaj mu to mar? Izpolnil bo ukaze polkovnika Dalla, naj so pravilni ah ne.
»Fleig, pokažite mi vaš zemljevid!« je zahteval polkovnik Dali.
Razgrnili so zemljevid in si ojr'sdali položaj. Iskali so kraj, kjer je .orje globoko blizu 55 metrov. Dali ]s našel takšno območje in dejal:
»Tole je kot naalšč. Odpluli bomo tja. Vi pa, Fleig, ukažite svojim možem, naj za vsak zaboj privežejo nekaj kabla in plutovine.«
»Kako dolg mora biti kabel?« je vprašal Fleig polkovnika Dalla.
»Za vsak zaboj naj bo dolg blizu 30 metrov.«
Fleig je razumel. Polkovnik Dali ni maral, da bi plutovinasta znamenja segla do morske površine; ostanejo naj 20 metrov pod površjem. Tako bo našel zaboje na morskem dnu samo tisti, ki bo poznal kraj, kjer so jih spustili.
Ko so prišli na izbrani kraj, je Fleig naročil Sclrvverigu, naj izmeri globino. Zares je bila 55 metrov.
Tu je Fleig vrgel sidro.
Dali je stopil k podporočniku Fleigu, ki je poveljeval torpednemu čolnu, polnem zlata in draguljev, in mu rekel:
»Sedaj smo začeli, Fleig. Ali znate ravnati s to napravo?«
Bila je naprava za merjenje kotov in odrejanje položaja. Fleig je dejal, da kakopak zna.
»Odlično!« je vzkliknil polkovnik Dali. »Z napravo boste označili tri točke na kopnem zaradi orientacije in označitve kraja, kjer bomo spustili zaboje. Začnimo s tisto hišico tam spodaj . .«
In tako so začeli. Druga točka je bila svetilnik, tretja pa neki gozdiček. Napravo so naravnali na različne položaje in zabeležili številke: 430, 308 in 262. Dali si jih je zapisal.
Polkovnik Dali je bil zadovoljen. S temi podatki bo lahko kadarkoli našel ta kraj in zaboje na morskem dnu. Nato je, kot da izreka pomembno odločitev, ukazal:
»Sedaj pa vrzite zaboje v morje.«
To je bil precej mučen »obred«. Zaboji so bili težki. Mornarji so morali pošteno poprijeti, preden so vse zaboje privlekli do roba čolna in jih potisnili v morje. Vselej so to storili s krme. Za vsakim zabojem se je moral čoln pomakniti nekoliko naprej, samo nekaj metrov, nato je sledil nov zaboj. Dali očitno ni maral, da bi zaboji padli drug na drugega, marveč je bilo bolje, če je bilo med njimi nekaj presledka. Vsak zaboj je imel svojil trideset metrov kabla in velik kos plufovine na koncu. V morju bi morala stati ta plutovina navpično nad zabojem.
Takih tudi v Avstriji ne marajo
Ani špendal v Ravnah pri Krškem je lani zmanjkalo iz omare 90.000 dinarjev. Takoj so osumili, da je denar vzel Jože Pleterski, ki je prav tedaj pustil pri njih delo. Poizvedovali so za njim, a tat je takoj po storjenem kaznivem dejanju pobegnil v Avstrijo. Ze po nekaj mesecih pa so avstrijske oblasti izročile našim Jožeta Ple-
Tatvina v restavraciji
ll.maja okoli 22. ure je prišel pijan v Kolodvorsko restavracijo v Kočevju M. V. iz Kočevja. Zahteval je pijačo na up, pa je seveda ni dobil. Nato je izkoristil priložnost, ko ni bilo nobenega gosta v gostilni, natakarica pa je odšla v kuhinjo, in odšel v ne-razsvetljeno posebno sobo. Ko je natakarica odšla, je okoli 2.30 naslednji dan vzel v točilni sobi 15.000 starih din in za okoli 10.000 starih din cigaret ter odšel skoz okno. Miličniki so ga še isti dan odkrili.
terskega, delavca brez zaposlitve, doma iz okolice Trbovelj, ker takih pridaničev tu-dj v tujini ne manjka.
Te dni se je moral pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu zagovarjati zaradi tatvine pri Spendalovih. Med procesom so ugotovili, da je Pleterskemu kolega iz zapora po prestani kazni pre-skrbel službo v Ravnah, kjer je pomagal delati na kmetiji. Nekaj časa je bil tu za-
poslen, na lepem pa je gospodinji izjavil, da gre v Avstrijo. Poslovil se je in šel od hiše. Se prej pa je naskrivaj odpahnil okno, in ko je iz skrivališča ob cesti videl, da je šla gospodinja na njivo, se je splazil v hišo ter vzel iz omare denar.
Vendar so ga kmalu i/.sle dili in pripeljali na zatožno klop, kjer je že večkrat sedel. Tokrat je bil obsojen na 1 leto strogega zapora.
Tisočaki m objestnost
Vznemirjanje gostov in razbite šipe v veži in vhodnih vratih hotela BELA KRAJI NA v Metliki so dobile svoj epilog pretekli teden pred občinskim sodiščem v Črnomlju. Povzročitelja nereda na maturantskem plesu ene februarskih sobot sta tokrat trezna odgovarjala sodniku za svojo objestnost. Bila sta to Josip Korenič in Marjan
Kam je šlo 20 nagrad?
Prejeli smo samo 515 rešitev naše prvomajske nagradne križanke. Za novo leto je bila bira veliko boljša, saj je bilo rešitev kar 1235! Seveda moramo tokrat upoštevati lepo vreme, ki je prav gotovo mnoge, sicer navdušene reševalce zvabilo ven v naravo, na prvomajske izlete. Komu se je nasmehnila sreča?
štiričlanska komisija našega uredništva in uprave je izžrebala 20 pravilnih rešitev. Sreča se je nasmehnila naslednjim:
1. nagrado — 15.000 S din dobi Ivan Voljčanšek, Sromlje 31;
2. nagrado — 10.000 S din dobi Jože Veteršek, V. P. 9296-5 VE 4, Mostar;
3. nagrado — 7000 S din dobi Dušan Rifelj, Kočevje, Kolodvorska 12;
17 lepih knjižnih nagrad pa prejmejo: Viktor Sun-čič, Milavčeva 33, Brežice; Mirko Petrič, Impoljca, p. Studenec; Martin Sobar, Dobindol 19, p. Uršna sela; Martina Kovačič, Drama 1, p. Šentjernej; Helena Koritnik, Sava pri Litiji 24; Mile Plut, Žužemberk 27; Anica Pelko, Tržišče 2, p. Tržišče; Cilka Jazbec, Mizarska zadruga, Sevnica; Mirko Golobic, Gotna vas 65, p. Novo mesto: Tonček Bezen-šek. Metlika; Milo Juvanc,
Ribnica 59 na Dol.; Ivan Polajnar, Mirna 132; Silva Godnjavec, Stari trg 52, p. Trebnje; Zinka Zivič, Ljubljana, Šmartinska c. 11; Marija Zore, Kokrica 147, Kranj; Jože Saje, Potočna vas 11, p. Novo mesto, in Peter Mavlina, V. P. 2736-1 B-VE 2, Knin.
Vsem reševalcem želimo v bodoče več uspeha pri reševanju naših križank, saj je bilo tokrat zelo malo pravilnih rešitev. Poleg tega pa vsem, ki jih je žreb tokrat pustil na cedilu, več sreče prihodnjič!
Ambrožič, delavca iz Karlovca. Priznala sta vinjenost na omenjenem večeru, o čemer smo pred tedni že poročali, iz te pa se je izcimilo vse drugo; razbite šipe na vitrini v glavni hotelski dvorani, razbita vhodna vrata, uničeno razpoloženje med mirnimi gosti itd. Josip Korenič bo mr-ral plačati 35.000 st. dinarjev kazni, Marjan Ambrožič pa 20.000 st. dinarjev; poravnati morata nastalo škodo hotelu v znesku nekaj nad 58.000 dinarjev, kakor tudi stroške kazenskega postopka in 4000 dinarjev povpreč-nine. će denarne kazni ne bosta v roku plačala, se jima bo spremenila v 35 oz. v 20 dni zapora. — še predtem sta kot povzročitelja nereda odgovarjala že sodniku za prekrške v Metliki; prvi mora plačati 7000 ST dinarjev, drugi pa 4000 ST dinarjev kazni.
Za »junaštvo« v javnem lokalu, rojeno iz prevelike vneme po razkazovanju svoje moči nad dijaki, bosta morala odšteti torej lep kupček tisočakov. Sodeče upa, da ju bo to spametovalo.
Rešitev prvomajske križanke
VODORAVNO:   1.  praznik dela,
II. Novomeščani, 21. rodbina, 22. lišp, 24. petelinček, 25. averzija, 26. okop. 28. LO, 29. celost, 31. Gana, 32. Cu, 33. atakirati, 36. biti, 37. Ir. 38. Er, 39. njihov, 42. RL, 43. tlaka, 45. kitare, 47. rja, 48. za, 49. bluzica, 51. kapelnik, 53. se, 55. toženec, 57. le, 59. Noe, 60. rti, 62. knjižica, 65. en, 66. nastop, 69. fort, 70. ojačevalec, 72. skalen, 73. psi, 74. EB, 75. tabor, 76. ibid., 77. lot. 78. oko. 80. IV, 81. osivel, 83. planiran, 86. trtje, 8. ak., 89. boks, 90. piton, 92. NO, 93. kase, 95. Am, 97. enota, 99. Tibet, 101. pecka, 103. trdne, 105. NJ, 106 akti, 108. itak, 110. nonij,
III. regrat, 112. gad, 114. tu, 115 odojek, 117. Lateran, 119. vrl, 120. avenija, 123. aperitivi, 125. ek., 126. seči, 127. lesovina, 129. inačica. 130. GG, 131. peneč, 132. as, 133. napor, 135. nadzornik, 138. KA. 139. junica, 142. en, 143. Kitajec, 145. aorta, 147. astma, 148 planika, 149. in, 150. štrcelj.
NAVPIČNO: 1. Pragersko, 2. ro-varjenje, 3. Aden, 4. zbran, 5. niz, 6. iniciativa, 7. Kajuh, 8. el., 9. list, 10. A(vgust) S(enoa), 11. Nepal, 12. ot., 13. velikanski, 14. OLO, 15. mi, 16. enciklopedija, 17. ščetine, 18. celiti, 19. ako, 20. iztrebiti, 23. poklic, 24 portal, 27. ki, 30. sir, 33. avle, 34. arzen, 35. tak, 40. JZ, 41. obžalovati, 44. AP, 46. Akropola, 50. Unec, 52. enolist-ka, 54. bič, 56. ocariniti, 58. en, 61. Trst, 63. jabolko. 64. žeton, 67. As, 68. tabor, 71. EK, 77. le, 79. kasta, 82. vesten, 83 ponjave, 84. i. p., 85. robida, 86. točiti, 88. kanarček, 89. Bengalija. 91. netopir, 92. nenavaden, 94 erg, 96. Metli-čan, 98. aktiv, 100. tajen, 101. policaji, 102. kje, 104. drven, 107. tujina, 109. keramik, 111. rak, 113. desant, 116. kič, 118. regrat, 121. nosim, 122. Ana, 124. fina, 126. sekto, 128. apel, 130. GO, 131. Pire, 134. ona, 136. ZC, 137. nor, 140. US, 141. Ca, 143. ki, 144. ta. 146. Al.
št-19 (842)
DOLENJSKI   LISI 23
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
[reneNSIfeLEDTOl
Petek,- 20. maja — Bernard Sobota, 21. maja — Dan let. Nedelja, 22. maja — Milan Ponedeljek, 23. maja — Zeljko Torek, 24. maja — Cvetko Sreda, 25. maja — R. d. m. Tita Četrtek, 26. maja — Dragica
Hram
Dragi mami in atu Veroni in Janezu Brulcu iz Hrušice, želijo za 33-letnico skupnega življenja še vrsto zdravih let v krogu domačih otroci, posebno Joža.
Dragemu možu in atku Ivanu Zoranu iz Zagrada želijo za njegov 34. rojstni dan vse lepo žena Magdalena, bč' Zdenka in sin Milan.
Ob prerani izgub' našega ljubega moža, očka in sina
STANKA ŠTRASBERGERJA
iz Zloganja pri Škocjanu se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem iskrena hvala!
Žalujoča žena Tončka, sinčki: Stanko, Drago, Mirko in oče
Ob prerani izgubi drage žene in mame
ANE KAFRLE
se zahvaljujemo za izražeo soža-lje vsem bližnjim in daljnim sorodnikom ter znancem in prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in osebju onkološkega oddelka Ljubljana, ZB Trebnje in učencem 7. a razreda Trebnje za podarjeni venec.
Žalujoči mož Jože, hčerka l.oi/i. sinko Jožko in ostalo sorodstvo.
Mala Sevnica. 14  4. 1966
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka
SILVESTRA SENIČARJA
iz Senovega se najtopleje zahvaljujemo osebju ljubljanske kirurgi črte klinike in dr. Malavašiču iz Senovega, ki so mu lajšali trpljenje v dolgotrajni in težki bolezni. Zahvaljujemo se vaščanom za pomoč in pozornost, ki so mu jo izkazovali ob bolniški postelji. Zahvala tudi sorodnikom in prijateljem, ki so nam v najtežjih dneh kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Obenem se zahvaljujemo PGD Senovo in PGD Brestanica, pevcem in rudarski godbi, gospodu župniku Nanutu in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti
in mu darovali cvetje. Žalujoča žena Mitnica, hči Majda I družino in sin Silvi
Marija Peterle, Spodnji Lakenc 13, preklicujem svoje neresnične trditve o Antonu Zajcu, Spodnji Lakenc 12 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Alojz Ajdič, Poljane 10, Mirna peč, prepovedujem hojo in vožnjo po moji njivi v Rihpovcu. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Anton Kužnik, Vrhpeč 14, Mirna peč, preklicujem vsako vožnjo po mojih parcelah v Dečji vasi. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Anion Aš, Janez Markovič in Janez Lavrič iz Gor. Polja, Straža, preklicujemo vsako vožnjo po parcelah št. 60, 61 in 63. Kdor tega preklica ne bo upošteval, bo sodno preganjan.
Alojz Florjančič iz Gor. Karte-ljevega 13, p. Mirna peč, obveščam, da prepovedujem hojo in vožnjo po parcelah 115-1 in 115-2. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jože Šuštar, Kristanova 6, Novo mesto, prepovedujem hojo in pašo kokoši po zemljišču, ki ga imam v zakupu od splošnega ljudskega premoženja, štev. parcele 330-30. Zemljišče se nahaja pod rezervoarjem na Grmu. Kdor tega ne bo upošteval, mu bom kokoši zastrupil.
Maks Vrtar, Podturn 10, Dol. Toplice, preklicujem hojo in pašo kokoši ter rac na mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal, kokoši in race pa zastrupil.
OBVEŠČAM vse stranke, ki so imele pri Ivanu Melanšku, krojaču, sedaj pokojnemu, v delu bi ago, naj ga dvignejo v treh mesecih od dneva objave. Rozalija Melanšek, Novo mesto, Vrhovče-va 1.
ZARADI SELITVE prodam televizor RIZ. Cena 180.000 starih din, lahko tudi ček. Franc Za-hrastnik, Globočice 1, Kostanjevica na Krki.
PRODAM  MOTORNO KOLO »DKW«  250  ccm.  Boris Rožič, Regerča vas 16, Novo mesto.
NSU—PRIMO, dobro ohranjeno, 9000 km, poceni prodam, šterk,
Pod smreko 6, Črnomelj.
PRODAM levi zidan štedilnik na dve in pol plošče. Naslov v upra. vi Usta (530-66).
GLOBOK otroški voziček, nemške znamke Zekiwa, prodam. Mlinaric, Nad mlini 19, Novo mesto.
PRODAM 3 košnje nemške detelje. Jože Pipan, Brod 6, Novo mesto.
UGODNO PRODAM nov brzoparil-nik 50 litrov, ogledalo za psiho, klavirsko harmoniko Hohner, 80 basov. Novo mesto, Prisojna pot 6.
PRODAM manjšo hišo in lažji voz.
šmihel 69, Novo mesto.
PRODAM vespo GS. Janez Bav-dek, Straža 3, Gor. Straža.
MOTORNO KOSILNICO z žetveno napravo, nemško, v dobrem stanju prodam. Muren, avtobusna postaja, Šmihel pri Žužemberku.
PRODAM TRAVNIK v okolici No. vega mesta. Naslov v upravi lista (514-66).
NOVO PRIMO 175 in staro 150, zaradi bolezni zelo poceni prodam. Vprašajte: KA, Medvode, novi bloki 116-1.
PRODAM TOVORNI AVTO fiat 103 D, nosilnost 1 t, karoserija zaprta. Naslov v upravi lista (520-66).
V SLUŽBO SPREJMEM kleparskega pomočnika. Martin Mlakar, »Kleparstvo« Ljubijqana, Titova 229. Za samskega stanovanje zagotovljeno.
GREM KOSIT in opravljat razna dela na kmetijo. Polesnik, Dole 3, Suhor.
KUPIM rabljeno cisterno za 2500 do 3000 1 tekočega goriva (mazuta). Ponudbe z navedbo cene in kraja pošljite upravi Dolenj. skega lista pod »Cisterna«.
STAREJŠA ZAKONCA brez otrok iščeta prazno sobo v Novem mestu. Plačata vnaprej. Naslov v upravi lista (516-66).
IŠČEM SOBO v Novem mestu, ali zamenjam    sobo in kuhinjo v
RADIO LJUBLJANA
Regerči vasi, za sobo v mestu ali okolici. Plačam vnaprej. Na. slov v upravi lista (515-66).
IŠČEM OPREMLJENO SOBO v Novem mestu. Plačam za nekaj časa vnaprej. Naslov v upravi lista .512-66).
SPREJMEM čevljarskega pomočnika takoj ali po dogovoru. Možno stanovanje 'n hrana. Franc Pire, Čevljarstvo, Ljubljana, Dolenjska cesta 70.
POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme družina takoj. Plača visoka. Dr. Duša Mezgolič, Ljubljana, Dolomitska 21, Dravlje.
KOVAN LESTENEC za 3 žarnice,, 2 stari pisalni mizi, več manjših mizic in staro pomivalno mizo prodam zaradi preselitve. Ogled v soboto od 14. do 16. ure v I. nadstropju hiše ob Cesti kom. Staneta 26 v Novem mestu.
OBLAČILA solidno očisti Kemična čistilnica Novo mesto, Ger-mova 5.
KVALITETNO   in   hitro popravljam    nogavice.    Mestne njive blok 8, stan. št. 5. ZDRAVILIŠČE   ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolele, ga želodca jeter, žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško  »Donat«  vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu  ga   dobite  pri Trgovskem podjetju  HMELJNIH   — telefon 21-129 in STANDARD   — telefon 21-158.
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 20. MAJA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Domače viže — domači ansambli. 10.15 Iz hrvatske m srbske solistične glasbe. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Nace Lovšin: Kakovost zaroda sivo rjavih bikov za osemenjevanje. 12.40 Iz narodne zakladnice. 14.35 Avstrijske narodne pesmi. 15.20 Napotki za turiste. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.20 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana. 20.00 Lepe melodije. 20.30 češka skladateljska emigracija v Italiji. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 21. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Četrt ure z zabavnim orkestrom Ferda Pomy-kala. 10.15 Iz oper čeških skladateljev. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aleks Rainer: Poglobitev in razširitev kooperacije z organizacijskega zrelišča. 12.40 Dobri znanci in ansambel Pavla Kosca. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino. 18.45
S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe. 20.30 »Pokaži, kaj znaš«. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 22. MAJA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši . . . Rafael Perhavec: Pilot Luigi Rudi. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični napot ki za tuje goste. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Beneški fantje in trio Igorja Jamnika. 10.05 Vedri zvoki. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Naš nedeljski sestanek.
PONEDELJEK, 23. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 V svetu opernih melodij. 10.15 Iz glasbenega življenja stare Ljubljane. 10.35 Naš podlistek — Romain Rolland: Zapisi in spomini. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Zadravec: Z odbiro bikov zboljšujemo rastnost mlade govedi v pitanju 12.40 Pevci slovenskih narodnih pesmi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Komponisti iz čitalni-ške dobe. 17.05 V svetu opernih melodij. 18.20 Zvočni razgledi — neapeljske noči. 18.45 Svet tehni-

Brežice: 20. in 21. 5. danski barvni film »Kozel v raju«. 22. in
23. 5. italijanski film »Družinska kronika«. 24. in 25. 5. češki film »Atentat«.
Črnomelj: 20. in 21. 5. španski barvni film »Potepuški pevec«. 22. In 23. 5 italijansko-jugoslovanski barvni film »Sulejman veličastni«.
24. in 25. 5. italijansko-ameriški film »Pet ostriženih žena«.
Kočevje — »Jadran«: 20. in 22. 5. ameriški barvni film »Jeronim«. 23. 5. sovjetski barvni film »Brezpravna umetnica«. 24. in 25. 5. italijanski film »Korakaj ali umri«. 26. 5. jugoslovanski film »Obračun«.
Kostanjevica: 22. 5. ameriški barvni film  »Vprašaj katerokoli«.
25. 5. francoski barvni film »Žena je žena«
Metlika: 21. in 22. 5. francoski film  »Afrodita, boginja ljubezni«
22. do 24. 5. ameriški film »Dr. Jerija čarobni napoj«. 25. in 26. 5. jugoslovansko-nemški film »Winetou« —■ II. del.
Novo  mesto — »Krka«:  20. do
23. 5. francoski barvni film »Bojevnikov počitek«. 24. 5. bolgarski film »Parola«. 25. in 26. 5. jugoslovanski film »Ključ«.
Ribnica: 21 in 22. 5. zahodno-nemški barvni film »Zadnja ježa v S. Kruz«.
Sevnica: 21. in 22. 5. ameriško-italijanski film »Aladinova svetilka«. 25. 5. italijanski film »Nepredvideno«.
Sodražica: 21. in 22. 5. angleški film »Bilo jih je sedem«.
Šentjernej: 21. in 22. 5. barvni film »Princeza od Kleva«.
Trebnje: 21 in 22. 5. angleški barvni kriminalni film »Devetin-trideset stopnic«.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodilo: Marija Dragan s Studenca — Alenko, Milena Gradišar iz Dolnjih Sušic — Jožeta, Marija Dragman iz Rosalnic — Janeza, Milena Žlogar iz Črnomlja — Romana, Terezija Hočevar s Krke — Janeza, Terezija Klobučar iz Uršnih sel —■ Igorja, Pepca Ko-vačič z Malega vrha — Matejko,
Jožica Rajer iz Regerče vasi — Mojco, Pepca Kovačič iz Rakovnika — deklico, Cvetka Rešetič iz Grobelj — deklico, Staša Jagodic iz Cegelnice — deklico, Irena Butala iz Lokev — deklico, Anica Kastelic iz Gornjega Polja — deklico, Anica Železnik s Kamne gore — dečka, Alojzija Strajnar iz Cešnjevka'— deklico, Jožefa Strupih iz Zalovič — deklico, Martina Ivanetič iz Semiča — dečka, Frančiška Pavlin iz Gotne vasi — dečka, Jožefa Kos iz Šentjerneja — deklico, Ana Rajer iz Ždinje vasi — deklico, Antonija Gabrič iz Kočevske Reke — Željka.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški po-rodišnici rodile: Anica Plaščevič iz Klokočevca — dečka, Jerneja Bizjak iz Veniš — deklico. Božica Kos iz Kostanjka — Ivana, Mira Rozman iz Malega vrha — dečka, Mihaela Dremelj iz Sevnice — Zvonko, Terezija Urbanč iz Župe-če vasi — Dragico, Marija šule iz Krškega — Renato, Magdalena Baje iz Krškega — Barbaro, Veronika Vovčko iz Senovega — Franca, Ana Žižek iz Brežic — Natašo, Ana Pavlic iz Kraljevca — Zdravko, Marija Sotler iz Glogov broda — deklico, Katarina Pene-zič iz Kladnika — deklico, Marija Zorko iz Presne Loke — Darka, Marija Zupan iz Veternika — deklico, Ana Bratelj iz Samobora — Jasno, Danica Kocjan in Porgor-ja — Alojzijo, Zlata Vidmar iz Dobove — Branko, Ivanka Hurtič iz Grdanjci — Selima, Ana Lupše Iz Krškega — Dorotejo.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Ana Butkovič, sestra kmeta iz Leskovca, je padla v stanovanju in si poškodovala desno ramo; Franc Kelltar, brat kmeta iz Bi-zeljskega, je padel s hleva in si poškodoval levo roko in levo nogo; Vinka Dimca, kmeta iz Senuš, je nekdo udaril po obrazu; Martin Predanič, trgovski pomočnik iz Gor. Lenarta, se je zaletel z mopedom in si poškodoval glavo ter levo nogo; Milena škofljanc, hči zidarja iz Koritnega, je padla pri telovadbi in si zlomila levo roko v komolcu; Franc Molan, obč. podpiranec iz Stolovnika, je padel po stopnicah in si zlomil levo roko v komolcu;
[^OBVESTILA ■
Razpis gostinske šole v Novem mestu
GOSTINSKA ŠOLA V NOVEM MESTU, ki posluje v okviru šolskega centra za gostinstvo Novo mesto, Društveni trg 1, razpisuje sprejem večjega števila učencev za poklic kuhar in za poklic natakar za šolsko leto 1966-67.
Šolanje traja tri šolska leta in se deli na: strnjen šolski pouk, praktični pouk in poklicno prakso.
Za izvajanje praktičnega pouka in poklicne prakse ima šola tudi svoj lastni obrat.
Pogoji za sprejem v gostinsko šolo so naslednji:
1. Dovršenih 8 razredov osnovne šole,,
2. starost od 15. do 18. leta,
3. telesna in duševna sposobnost za poklic kuharja oz. za poklic natakarja.
Kandidati naj se za sprejem v šolo prijavijo pismeno in sicer najpozneje do 28 . 6. 1966.
Prijava za sprejem naj bo kol-kovana v znesku 50 starih din.
K prijavi za sprejem naj kandidati predložijo:
1. spričevalo o dovršenem 8. razredu osnovne šole,
2 zdravniško spričevalo,
3 po možnosti izpis iz rojstne matične knjige,
4 osnovna šola pa naj pošlje mnenje glede poklicne usmeritve kandidata.
V zvezi z izdajo zdravniškega spričevala je potrebno, da zdravstveni organi izvršijo pregled, ki ustreza zahtevam gostinske panoge.
V slučaju večjega števila prijavljenih kandidatov od predvidenega sprejema bo izvršen preizkus znanja iz slovenskega jezika, tujega jezika in računstva v okviru snovi osnovne šole. Zato se morajo javiti vsi kandidati na šolskem -centru za gostinstvo Novo mesto, Društveni trg 1, dne 30. junija 1966 ob 8. uri.
Učenci, ki so doma izven Novega mesta in želijo stanovati v internatu, se lahko obrnejo s prošnjo na Dijaški dom »Majde Šile« Šmihel pri Novem mestu.
Podrobnejše informacije daje šolski center za gostinstvo Novo mesto. Društveni trg 1, telefon 21-527.
Uprava gostinske šole
ke — inž. Jože Slivnik: Uran. 20.00 Violinist Dejan Bravničar.
TOREK, 24. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Odlomki iz opere »Luiza« Gusava Charpentiera. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tugomir Cajnko: Gozdarstvo je samo prevzelo skrb za svoje šolstvo. 12.40 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo in ansambel Vilija Petriča. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Pet minut za novo pesmico 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Poje zbor Slovenske filharmonije. 20.20 Radijska igra — Vlado Vukmiro-vič: Polnočni ekspres. 21.35 Iz fonoteke radia Koper.
SREDA, 25. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Pojo naši mladinski zbori. 10.15 Majhen recital violinista Srečka Zalokarja. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Blažena Pugljeva: Odpravljanje šablonskega gnojenja s tekočimi analizami v Sav. dolini. 12.40 Narodne pesmi v izvedbi malih vokalnih ansamblov. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Koncert ameriškega simfoničnega pihalnega orkestra. 17.05 Veliki reproduktivci v Ljubljani. 18.15 Plesni orkester RTV Ljubljana za dan mladosti. 22.00 Gioacchino Rossind: Seviljski brivec.
ČETRTEK, 26. MAJA: 8.05 Glas-
ki ga dobite na oddelku za socialno varstvo vaše občine.
Otroci, ki še niso bili kategorizirani, bodo kategorizirani v zavodu.
Otroci iz oddaljenih krajev, ki bodo sprejeti na rehabilitacijo ali šolanie imajo možnost oskrbe v zavodnih domovih oziroma jim nudi Zavod pomoč za nastanitev pri  privatnih družinah.
V poklicno šolo raznih strok, sprejemamo mladino, ki jim je zaradi slušne in govorne prizadetosti otežkočeno šolanje na istovrstnih rednih šolah oziroma tečajih.
Staršem oziroma slušno in govorno prizadetim nudimo strokovno pomoč in nasvete vsak ponedeljek in petek.
Starši, nudite svojim otrokom pravočasno pomoč, ker je rehabilitacija najuspešnejša, če z njo začnemo v rani mladosti!
Uprava Zavoda
OBJAVA
Zavod za usposabljati,je slušno in govorno prizadetih, Ljubljana, Za. loška costa 5
sprejema na rehabilitacijo in šolanje vse slušno in govorno prizadete in sicer:
1 predšolske otroke od 2. leta starosti dalje,
2. odrasle slušno in govorno prizadete,
3. šoloobvezne otroke od 7. leta starosti dalje in
4. mladino za poklicno izobraževanje (vajence).
Ustne in pismene prijave za rehabilitacijo predšolskih otrok in odraslih slušno in govorno prizadetih, sprejemamo vse leto.
Prijave za šoloobvezne otroke od 7. leta dalje in mladino za poklicno izobraževanje (vajence) sprejemamo do 20. junija 1966.
Prošnji mora biti priložen izpisek iz matične knjige ter izvid in mnenje komisije za kategorizacijo,
bena matineja. 9.25 Slavko Mihel-čič: Oblaček. 10.15 Naši operni pevci pojo popularne arije. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Mirko Peter-nel: Novost na trgu z živino in mesom. 12.40 čez hrib in dol. 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja . . . 14.35 Otroci so pripravili koncert. 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice. 17.05 Turistična oddaja. 1845. Jezikovni pogovori. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 19. maja: 20.00 — do približno 22.00 direkten prenos zaključne prireditve Posavskega kulturnega jubileja v Brežicah.
NEDELJA, 22. maja: 10.20 — Poročila — Ob dnevu jugoslovanskega vojnega letalstva — Eliza. beta Zorko: Za 1. maj na jug do Egejskega morja I. del — Iz novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce — Poslušajte domače viže v Izvedbi kvinteta Avsenik in ansambla Borisa Kovačiča — Nedeljska reportaža: Sprejem Titove štafete v Brežicah — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 13.05 — Občani če. stitajo in pozdravljajo.
TOREK, 24. MAJA: 20.00—20.05 Obvestila in kratek filmski pregled. 20.05—20.20 — Športni ko. mentar. 20.00—21—20 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
Komisija za razpis delovnih mest hotela »Kandija«, Novo mesto, razglaša prosta delovna mesta:
1. Šef kuhinje
Visoko kvalificirana kuharica, absolvent višje gospodinjske šole z najmanj enoletno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu ali kvalificirana kuharica z najmanj 6 let prakse na delovnem mestu šefa kuhinje enake ali večje restavracije.
2. Pomočnik ekonoma
Kvalificiran delavec, po možnosti trgovske smeri, opravljen vozniški izpit A, B in C kategorije, vsaj delno mora znati opravljati inštalaterska dela mešanih strok. Lahko je tudi priučen, ki v preizkusni dobi dokaže, da je sposoben.
3. Perica
Nekvalificirana delavka, priučena, biti mora vešča pranja in likanja perila s stroji.
4. Šofer
Na podlagi civilnopravnega razmerja (honorarna zaposlitev) nudimo zaslužek šoferju za občasne prevoze.
Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Bolgari trčili v bukev
10. maja popoldne so se po avtomobilski cesti iz Ljubljane v opel-rekordu pripeljali štirje Bolgari. Med Karteljevim in Mačkov-cem je voznik Emil Novkov zapeljal čez cestni rob, vozil 10 metrov po nasipu, nakar je avto trčil v bukev. Voznikova mati Sevda se je hudo ranila, drugi potniki pa manj. Odpeljali so jih v novomeško bolnišnico. Škodo na vozilu cenijo na 15.000 Ndin.
Avto pahnjen na pločnik
Franc Lakner iz Novega mesta je 11. maja dopoldne na Cesti herojev v Novem mestu prehiteval tovornjak, ki ga je vozil Josip Krklec iz Lupin jaka pri Humu ob Sotli. Ko sta vozila vštric, je tovornjak zapeljal v levo in odbil osebni avto na pločnik, škode je za okoli 300 Ndin
Eden zavrl, drug trčil vanj
David Kukurin iz Poreča se je 11. maja pripeljal v osebnem avtu po avtomobilski cesti do Kartelje. vega, ko mu je naproti prišel tovornjak, ki ga je vozil Lajče Mačkovič iz Palica. Kukurin je močno zavrl, tako da je Matija Svete, ki je vozil za njim polto-vornjak ELEKTRO DVIGALA iz Ljubljane, trčil vanj. Škodo na vozilih so ocenili na več kot 300 novih din.
Z otrokom se je prevrnil
Novomeščan Franc Kolenc se je 11. maja popoldne peljal z otrokom v invalidskem motornem vozilu po Kettejevem drevoredu v Bršlin. Med vožnjo je prehudo zavrl, zato se je vozilo prevrnilo. Kolenc in otrok pa sta padla. Oče si je ranil glavo, sin pa je dobil nekaj odrgnin.
Avto je »vrgel« kamen
12. maja se je peljal Ljubljančan Darko Simončič z osebnim avtom po avtomobilski cesti proti Zagrebu za nekim osebnim vozi-
lom. Pri Ponikvah je dobil izpod koles tega vozila kamen v vetro-bransko steklo, škodo so ocenili na več kot 150 Ndin.
Konj na prtljažniku
Anton Plut iz Metlike se je 13. maja zvečer vračal z osebnim avtom v Rosalnice. Med potjo je srečal skupino konjev in avto ustavil. Konji so se umaknili, samo enega je gnala radovednost, da se je dvignil na zadnje noge in prve položil na prtljažnik. Konjska radovednost je bila malo prehuda, ker bo moral voznik peljati avto na popravilo in odšteti 700 Ndin.
Motorist na prtljažnik, sopotnica na cesto
15.  maja  zjutraj je  bila huda
prometna nesreča na cesti med Smarjeto in Gorenjo vasjo. Iz Gorenje vasi sta se na motorju peljala Alojz Juvančič iz Orešja in Franc 5na iatko K'- vevža iz Zbur pa Grosupeljčan Janez Marinč v osebnem avtu. Na križišču sta se vozili trčili. Motorista je odneslo na avtomobilov prtljažnik, sopotnico pa na cesto, da si je zlomilo nogo. Škodo cenijo na 3000 Ndin.
1.500 N din škode na križišču
Jože Bedrač iz Raven na Koroškem se je 15. maja popoldne peljal v osebnem avtu iz Novega mesta proti Vavti vasi. V nepreglednem ovinku pri Vavti vasi mu je naproti pripeljal opel-rekord (zagrebške registracije) po sredi ceste. Njegov voznik je zaviral, pa kljub temu trčil v Bedarčevo vozilo, škodo so ocenili na 1500 novih din.
Kolesar izza žive meje
Zagrebčan Josip Bauerle se je 15. maja peljal z osebnim avtomobilom po stari cesti iz Krono-vega proti Ruhni vasi. Pri Beli cerkvi je izza žive meje s stranske poti pripeljal kolesar Vinko Robek iz Družinske vasi in trčil t vrata osebnega avta. škodo cenijo na 50 Ndin.
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Le-gan, Marjan Moškon, Jože Prime, Jožica Teppey in Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (50 starih dinarjev — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri pdr. SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg i — Postni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v Ljubljani.