—   127   -
Odkritoserčne vošila
zastran šolskih bukev v začetnih šolah po Slovenskim.
Kar nam že davnej pri   sercu leži,  in  kar očitno pogovoriti nas že davnej domorodci   od več strani opo-
ninjajo, razodenemo zdej, ker imamo dostojno priložnost :a to.
Po prijaznosti c. k. deželnima poglavarstva v Ter-jtu smo prejeli te dni vse ondi od šolskiga vodstva la svitlo dane bukve za slovenske začetne šole. Lepo ste vilice jih je že — več kakor mende po vsih druzih slovenskih krajih, kar nam, žalibog! kaže, de so nas lasi sosedje na Primorskim v tem že davnej prekosili. Imajo namreč čisto slovenskima:
1)  Abecedno tablo (velja 1 kraje.)
2)  Poštevanko (velja 1 kraje.)
3)  Abecednik za šole na kmetih, natisnjen 1850 (velja 2 kraje.)
4)  Abecednik za šole po mestih 1846 (velja 5 kraje.)
5)  Mali katekizem v vprašanjih in odgovorih 1846 (velja 2 kraje.)
6)  Keršanski katolški nauk za drugo per-vinskih šol 1846 (velja 6 kr.)
7)  Berila in listi in evangelji v nedelje in praznike celiga leta in vse dni sv. posta — s terplje-njem našiga odrešenika in z navadnimi molitvami per službi Božji 1846 (velja 16 kraje.)
8)  Povestice za pervo začetno šolo 1846 (veljajo 6 kraje.)
9)  Berilo za drugi klas malih šol na kmetih 1846 (velja 12 kraje.)
10)  Vodnikova pismenost okrajšana za male šole 1847 (velja 5 kraje.)
11)   Napeljevanje iz glave poštevati za pervi klas ljudskih šol 1846 (velja 6 kraje.)
12)   Napeljevanje v računstvo za 2. in 3. klas farnih in glavnih šol 1848 (velja 10 kraje.)
13)  Berilo o s ve t ki h in nedeljah za dora-šeno mladost v nedeljskih šolah (obseže „napeljeva-nje k pobožaimu življenju in lepimu zader-žanju Ber. Galura, — 3,vodila za kmetovanje" — „zlata vas" podučna in kratkočasna povest, ki je bila doklada ;,Novic" — in veliko naučnih pripo-vest iz ;.Drobtinc" (knjiga 451 strani debela letaš natisnjena, velja 30 kraje.) (To berilo je neprecenljive vrednosti).
Vse te knjige so natisnjene v Ter s tu, in so na prodaj pri mestni gosposki v Terstu in druzih primorskih soseskah. Popir je dober; natis je tako lep, de Dunajskiga veliko prekosi; cena pa je poverh vsiga tega veliko nižji od Dunajske. V spričbo tega damo le en izgled: Berilo za male šole na kmetih velja zvezano iz Dunajske bukvar-nice 23 kraje. — ravno tisto berilo (za drugi klas) tode veliko lepši natisnjeno in ravno tako zvezano velja pa iz Teržaške zaloge le 12 krajcarjev!! Razsodbo zastran taciga nezmerniga razločka v ceni prepustimo bravcam samim.
Vse te knjige so pa tudi natisnjene v našim sedanjim pravopisu, ki so ga Novice v lertu 1843 brez sile in brez razpertije po Slovenskim vpeljale, in ki je zdej tudi od visociga ministerstva poterjeni slovenski pravopis.
Na to djansko podlago (factische Basis), zoper ktero ne more biti nobeniga ugovora, stavimo dvojna vprašanje:
Pervid: zakaj se scer šolske bukve po Slovenskim ne natiskujejo doma, ampak se morajo po višji ceni iz Dunajske prodajavnice dobivati ? Ce so Teržača-ni že v letu 1846 to pravico imeli, jo bomo mende tudi mi v letu 1850 zadobili, ako se bojo gospodje, kterim je ta reč izročena, krepko za-njo potegnili* Dobiček, ki iz tega izvira, je velik: pervič bojo šolarji dostikrat revnih staršev boljši kup bukve dobivali,  in drugič bojo tudi naši tiskarji in bukvo-
—   128   —
vezi po Slovenskim v tem kaj zaslužka imeli. Dunajski tiskarji in vezarji šolskih knjig imajo — brez tega — za šole ondašnje dežele dela in zaslužka dove!j.v „Edi-na pravica za vse" naj tudi v tem obvelja. Ce ima Dunajska zaloga pri sv. Ani tacih šolskih bukev še kaj od več, ne bo nikakoršne škode terpela, ker jih je že toliko po dragi ceni prodala, de gotovo ni brez dobička. Scer pa tudi tak ugovor v tako važnih rečeh nemore nobene veljavnosti imeti, ker — kakor bo 2. vprašanje pokazalo — tudi zavira šolsko napredovanje, ako bi le zato staro robo obderžali, de jo kupec prodati za-more!!
Drugič vprašamo: kako dolgo bo v naših solin še tisti pravopis vladal, kteri zdej le ljudi moti, de ne morejo deržavnih in deželnih postav in kar scer vlada na svitlo daja, gladko brati? Vsi časopisi in sploh, kar slovensko ljudstvo bere, se — razun nekte-rih molitvinih bukev — v novim pravopisu natiskuje. To ja mende vedo vsi šolski gospodje — zakaj ne sker-bijo, de se šolski mladosti bukvevv tem pravopisu in sploh popravljene ne podajo? Ce bomo vedno le odlašali, ne bomo nikoli začeli. Mi ne rečemo, de je sedanji tudi vladni pravopis brez vse pomanjkljivosti (omnibus numeris absolutus) ali — zdej ni več v tem govorjenja. Zdej velja ta pravopis, (ki je, med nami rečeno, vunder saj trikrat boljši kakor stari %h, sh, fh — dve različni čerki za en sam glas!!!) in šolska mladost mora v tem novim boljši knjige imeti. Že mnogo šolskih učiteljev se nam je pritožilo , de nimajo šolskih bukev v novim pravopisu in de si morajo težavno z drugimi pripomočki pomagati.
Šolsko leto se koncu bliža. Zdej, gospodje šol-skiga svetovavstva po slovenskih deželah, posebno pa Vi slavni gospodje, kterim so slovenske šolske reči pri vis. ministerstvu na Dunaji izročene in od kterih smo prepričani, de za prid domovine in blagor šolske mladosti uneti boste poterdili naš dvojni predlog, posker-bite, de bomo vsi Slovenci za prihodnje leto to dosegli, kar — naši bratje na Primorki m že davne j i maj o.
Nadjamo se, de ta odkritoserčna beseda, ki se opira na pravične in od več strani razodete vošila, ne bo glas vpijočiga v pušavi!
Ce pa še ni nič noviga pripravljeniga, naj se vpeljejo ta čas povsod Teržaške bukve, ki so boljši, lepši, boljši kup in v novim pravopisu natisnjene. Vred.