URN_NBN_SI_doc-5YW6LHIP

OB JU B ILEJU UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR L e to š n je leto p r a z n u je U n iv e r z ite tn a k n již n ic a M a rib o r 75 -le t­ nico obstoja. U re d n ištv o je naprosilo u g le d n a slo v e n sk a z n a n s t v e ­ n ika , n e k d a n ja bralca v te j k n již n ic i — p o d p r e d s e d n ik a S l o v e n ­ sk e a k a d e m ije zn a n o sti in u m e tn o s ti p rof. dr. B r a tk a K r e fta in r e k to r ja U n iv e rze v M a rib o ru prof. dr. V la d im ir a Bračiča, da k a j n a p iše ta o n je j in o n ju n e m o d n o su do nje. P ro šn ji u r e d n iš tv a sta lju b e z n iv o u streg la s p rič u jo č im a p r is p e v k o m a . IZ PRVIH ČASOV KNJIŽNICE Ko so knjižnico m ariborskega Zgodovinskega društva preselili leta 1921 v tako im enovani Kazino, ni bila še nekaj let dostopna srednješolcem , m arveč le profesorjem . V javno znanstveno čitalnico in sposojevalnico se je razvila šele pod ravnateljem pesnikom in pro­ fesorjem Jankom Glazerjem . Ne vem več, za kakšno delo ali študij je šlo, da me je moj profesor slovenščine in nem ščine Janko Glazer napotil leta 1923 v knjižnico k njenem u tak ratn em u ravnatelju, upokojenem u podpolkovniku in znanem u vseslovanskem u rom antiku Zunkoviču. P ot k njem u mi je G lazer pred tem že ugladil in me priporočil. Vsega tega sem se zelo veselil. Ne zgolj zaradi študijske knjižnice same, katero sem odtlej lahko kot srednješolec izjemoma obiskoval in jo izkoriščal tudi za osebni študij, m arveč tudi zaradi njenega rav n atelja Zunkoviča, ki ga nisem poznal le že z ulice kot m arkantne tak ra tn e m ariborske osebnosti, m arveč tudi kot avtorja v nem ščini pisane zajetne knjige, v k ateri je že pod Avstro-Ogrsko dokazoval na svoj način, da so Slovani pranarod Evrope. Knjigo sem našel po stričevi sm rti v njegovi knjižnici. P rebral sem jo hlastno in ji sprva veroval, dokler mi je ni kritično prikazal kot rodoljubno neznanstveno fantazijo profesor Ivan Favai. Naj bo že kakorkoli: K njižnica 22(1978)3-4 159