Ujiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]
i Štev. 35.
jlljlllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
LJUBLJANA, 26. avgusta 1921
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIT
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
liinmiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii
Leto II. I
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
Športnim klubom Slovenije!
Športna zveza, vrhovna športna organizacija Slovenije, priredi v času od 7. do 18. septembra t. 1. »Športni teden 1921«. Namen Športnega tedna je, pokazali javnosti napredek in razvoj mladega slovenskega sporta in pridobiti čim širše sloje občinstva za idejo moderne telesne vzgoje, ki je v sedanjem
je bil očividen. Čeprav je poteklo komaj dobro leto po vsetovni vojni, so se sestali v Športnem tednu številni slovenski športniki k skupnemu tekmovanju in prve tekme za prvenstvo Slovenije so bile prireditev, ki je slovenskemu narodu glede obsega in uspeha lahko v čast. Doseženi rezultati sicer niso
Smuška tekma v juliju na pogorju Jungfrau v Švici.
času za regeneracijo našega naroda ogromne važnosti in nujno potrebna.
Letošnji Športni teden bo v delovanju Športne zveze drugi. Uspeh lanskega Športnega tedna, ki je podal pregled športnega gibanja in višino razvoja športnih klubov v slovenskih pokrajinah po vojni,
bili rekordi, vendar pa so nudili lepo sliko našega sporta; pokazali so, da nam ne manjka moči, temveč le vztrajnega treninga.
V lanskem Športnem tednu je končno oživela tudi pri nas najvažnejša panoga sporta, lahka atletika, ki je prva podlaga vsem drugim sportom. Plod
trudapolnega delovanja se je pokazal že letos in številni lahkoatletični mitingi nam kažejo lep napredek, korak za korakom. Vse ostale panoge so dobile nov močan impuls in to se nam kaže v čimdalje večji meri v letošnji sezoni.
Ako upoštevamo udeležbo in uspehe lanskega Športnega tedna in razveseljive pojave letošnje športne sezone, smemo z gotovostjo pričakovati, da bo letošnji Športni teden še presegel lanskega v vseh ozirih ter tvoril novo etapo v našem sportu, na katero bomo lahko zrli s ponosom.
Na slovenskih klubih je sedaj, da poskrbe, da bodo dostojno in častno zastopani ter nastopili v številu, ki bo pokazalo klubovo moč. Priglasitev tekmovalcev je obvezna za vsako panogo, ki jo goji klub, saj se vrše tekme za prvenstva Slovenije. Zato naj pokaže vsak klub, koliko je napredoval v enem letu. Število tekmovalcev je prosto; toda v interesu kluba samega je, da se udeleži tekem čim več članov, ker je tem večja možnost, da pribore posamezna prvenstva klub.
Vsak klub si mora biti svest, da smo prvobori-telji športnih idej; zato se ne smemo strašiti ne truda, ne dela, da pridobimo našim idejam veljavo. To pa storimo v veliki meri s tem, da stopimo impozantno pred javnost.
V dneh Športnega tedna ne bo zrla na nas le Slovenija, temveč cela Jugoslavija. Naši uspehi bodo šli med svet, ki se je začel v zadnjem času vidno zanimati za naše športno življenje in stopa z nami v stike. Naj bodo ti uspehi nova vez, ki bodo družili zunanji svet z nami. Letošnji Športni teden naj bo nov dokaz našega dela in moči!
Športna zveza.
13]
Zvezdna dirka v Celje
dne 28. avgusta 1921.
Klub kolesarjev Celje 10 km: Celje—Žalec— Celje. Cilj v Celju do 7‘30 ure.
Klub Ilirija, podružnica Šoštanj: Šoštanj—Celje, oko'li 30 km, v Celju od 7-30 do 8. ure.
Klub kolesarjev Ježica: Črnuče—Celje 67 km (start na Črnučah) v Celju od 8. do 8’30 ure.
Klub Ilirija Ljubljana: Ljubljana—Celje 75 km, Dunajska cesta ob 6. uri, v Celju od 8‘30 do 9. ure.
Cilj za te štiri klube v smeri iz Ljubljane restavracija »Pri kroni«.
Mariborski klub: Maribor—Celje okoli 60 m. Cilj v Celju od 9. do 9-30 ure.
Klub kolesarjev Ormož: Ormož—Celje. Cilj v Celju ob istem času.
Klub kolesarjev Križevci: Križevci—Celje, Cilj v Celju ob istem času.
Cilj za te tri klube v smeri Mariborske ceste pred restavracijo »Branibor«.
Klub kolesarjev Novo mesto: Novo mesto—Celje. Cilj v Celju ob 9-30 do 10. ure.
Hrvatski klubi: Zagreb—Celje 100 km. Cilj v Celju od 10. do 10-30 ure.
Cilj v smeri iz Zidanega mosta na Bregu restavracija »Radej«.
Zaradi reda je nujno potrebno, da si vsak klub uredi start tako, da pride med določenim časom na cilj.
Garderoba in skupni maserski lokal hotel »Beli vol«.
Zaradi skupnega obeda naj javi vsak klub šte-vil° gtv dirkačev in izletnikov do petka zvečer klubu slovenskih kolesarjev v Celju.
Po obedu zborovanje navzočih kolesarskih klubov. — Popoldne skupni izlet na Teharje,
Kolesarski podsavez za Slovenijo.
0
Tekme v Mariboru.
Dne 7. avgusta: Maribor-Celje 7:1 (3:0). Prvi javni nastop S. K. Celje v letošnji sezoni. Celje je postavilo zelo simpatično moštvo, ki pa naravno še nima skupne igre. Edini gol za Celje je padel iz kota. Rapid-MAK 6:1.
11. avgusta:	Maribor - Wiener Spor-
k 1 u b 2 : 2 (1 : 0). Po zmagah Wr. Sportkluba nad Rapidom z 2 : 0 in 7 : 1 je izid tekmo z Mariborom nemalo iznenadil. Maribor je bil Dunajčanom v prvem polčasu očitno nad-močen, šele tekom drugega polčasa je prišel v premoč Wr, Sportklub, a ni mogel doseči več kot izravnavo. Drugi gol proti Mariboru je bil vrhutega lasten. — Igro je vodil g. Šuput, — Postava Maribora: Glazer-Skrabar II., Pe-valec-Safran, Stauber, Vauda-Skalak, Friedau, Hobacher, Vogrinec, Vračko'.
14.	avgusta: Concordia, Zagreb-Mari-b e r 9:2 (5:2). Gostovanje Concordije, enega prvih re-prezetantov hrvatskega sporta, je bilo za Maribor prava športna senzacija. Število publike je menda prvič v Mariboru preseglo število 1000, — Concordia je nastopila s tremi rezervami. Začetkoma je preizkušala svojega nasprotnika. Hitri napadi desne napadalne strani Maribora so jo presenetili in v 11. minuti doseže Maribor po desnem krilu vodilni gol. Concordia že v naslednji minuti izenači ter do'seže v 17. in 19. minuti drugi in tretji gol. Vsled pogreške Cesarca, golmana Concordije, napravi kmalu nato Friedau 2. gol za Maribor. Polčas 5:2. — Začetkom drugega halftima napada zopet Maribor, a podleže kmalu ostremu tempu. Med stalnim obleganjem zabija Concordia 6., 7., 8. in 9. gol. Ponovni napadi Maribora proti koncu igre rezultata ne spremene. — Sijajno formo so pokazali pri Concordiji posebno Paškvan, Dubravčič, Červeny, oba Pažurja in Sekulič. V hitro, temperamentno in fair igro Concordije so bile vpletene vse mogoče finese nogometnega sporta. — Sodnik je bil g. kap. Šuput.
15,	avgusta: Concordia, Zagreb : Rapid 6:1 (0:1). Zanimanje za drugi nastop Concordije je bilo še večje kot prvi dan. Rapid se je z največjo energijo uprl pritisku Zagrebčanov in vsled izredne požrtvovalnosti vsakega posameznega igralca obdržal tekom celega prvega polčasa vodstvo. Med igro se je vlil močan dež, ki je teren popolnoma razmočil in onemogočil regularno igro. Ob silnem pritisku Concordije se je v drugem polčasu zlomila odporna sila Rapida in Concordia je popravila rezultat na 6 : 1. — Iž igre Concordije se morejo vsa naši klubi mnogo učiti. Concordia je Mariborčanom dokazala, da imamo tudi v Jugoslaviji mednarodne konkurence zmožen nogometni sport in da ni treba resnično prvorazrednih nasprotnikov iskati samo preko državnih mejnikov. — Igro je vodil kot sodnik g. kap. Šuput.
Predigre: Rapid rez. - Maribor Rez. 3:1, Mari-kor naraščaj II. - Rapid naraščaj II. 6:1.
Športni teden.
Rokometna tekma za prvenstvo Slovenije.
V okviru Športnega tedna se vrši rokometna tekma za prvenstvo Slovenije. Tekme se vrše po cup-sistemu. Natančen program se objavi po prijavi klubov.
Prijave s prijavnino 70 K za društvo sprejema Športna zveza le do 1. septembra. Pozneje prijavljen klub ima plačati trojno prijavnino.
Zmagoviti klub dobi veliko kolajno in priznal-nico.	Športna zveza.
SPLOŠNA DOLOČILA ZA LAHKO ATLETIKO.
1.	Tekmovalni prostor:	Športni prostor S. K.
Ilirije.
2.	Tekmuje se po mednarodnih Olimpijskih pravilih.
3.	Spored:
Dne 7. septembra ob pol 5. uri popoldne:
1.	100 m, 2. 1500 m, 3. krogla, 4. kopje, 5. tek 200 m, 6. skok v višino z zaletom, 7. skok v višino z mesta.
Dne 8. septembra:
Med prvo nogometno tekmo finale 100 m, med drugo nogometno tekmo finale 200 m.
Dne 10. septembra:
1.	zapreke 110 m, 2. skok s palico v višino, 3. metanje diska, 4. štafeta 4 X 100 m, 5. skok v daljavo z mesta, 6. skok v daljavo z zaletom, 7. 60 m dame, 8. 4 X 60 štafeta dam.
Teki: Starter poveljuje: Pripravljeni, pozor in s strelom da znamenje za start. Ako se je napačno startalo, da z drugim strelom znak, da se ustavijo. Pri teku na 100, 200, 400 m so označene proge, katerih Se mora vsak tekač držati. Pri štafeti
4	X 100 m se postavijo tekači posameznih skupin pri vsakih 100 m v istem redu kot stoje oni na startu. Pri predaji sme čakati naslednik 5 m pred črto in predaja se ima izvršiti do
5	m za črto. Predaja se ima izvršiti torej v omenjenih 10 m. Zapreke pri teku 110 m z zaprekami so visoke 105 cm.
Štafeta skozi mesto:	Igrišče Ilirije—Gosposvet-
ska cesta—jjrelaz južne železnice—Bleiweisova cesta—-Narodni dom—Aleksandrova cesta—Šelenburgova ulica do nunske cerkve—Kongresni trg—Wolfova ulica—Marijin trg—Miklošičeva cesta mimo sodišča—Sodna ulica—Dunajska cesta do prelaza— Blehvesova cesta—Gosposvetska cesta—igrišče Ilirije (6 km), 20 predaj po 300 m.
Meti: Kopje: grški met z 10 m zaleta. — Krogla: meče se iz kroga 225 cm in ne preko glave. Teža: 725 dkg. — Disk: meče se iz kroga 250 cm. Kroga pri krogli in disku se ne sme prekoračiti, preden ne pade disk, ozir. krogla na tla. Vsak met se izvrši trikrat.
Skoki: V višino: vsako višino se sme prekoračiti trikrat. — V daljavo: velja isto.
Hoja: Proga: Prostor S, K. Ilirije—Gosposvetska cesta —Bleiweisova cesta — Dunajska cesta — most v Tavčarjevem dvoru — pri mostu na levo — Gameljne — Šmartno — Tacen — Vižmarje — Št. Vid — Sp. Šiška — prostor S. K. Ilirije. Približno 22 km. Maksimalni čas 2 : 45. Med hojo se mora imeti vedno obe nogi na tleh.
P e t o b o j.
Klasifikacija po točkah: skok v daljavo z zaletom 10 točk 00 m, metanje diska 10 točk 00 m, tek na 200 m 10 točk 00 sek., skok v višino z mesta 10 točk 00 cm, krogla 10 točk 00 cm.
4.	Prijavnina znaša 10 K za osebo in točko. Protesti sc smejo vložiti takoj po tekmi obenem s priložitvijo protestne takse 40 K na razsodišču.
Prijave je pošiljati najkasneje do 1. septembra obenem s prijavnino na naslov: Slavko Pretnar, »Športna zveza«, Ljubljana, Narodni dom, I, Od 1. septembra dalje se računa le dvojna prijavnina do 5. septembra.
Lahkoatletična sekcija »Športne zveze«.
TENIS-TEKME.
Od 9. do 17. septembra izvzemši nedeljo 11. septembra na tenis-prostoru športnega kluba »Ilirije« na Koslerjevem vrtu. Spored:
1.	Single-igra za gospode.
2.	Single-igra za dame.
3.	Double-igra za gospode.
4.	Dcuble-igra za dame.
5.	Mixte-double-igra.
Pristop k tekmi je dovoljen igralcem, ki bivajo stalno v Sloveniji in so v Slovenijo pristojni.
Prijave je poslati s prijavnino do 3. septembra potom pristojnih klubov, oziroma od pri klubih nevčlanjenih direktno »Športni zvezi«, tenis-sekciji, Ljubljana, Narodni dom.
Prijavnina znaša 50 K za vsako prijavo in kategorijo igre.
’ Za naknadne prijave dvojna prijavnina.
Žrebanje in določitev igralnega reda se vrši dne 9. septembra 1921 ob 15. uri pred pričetkom tekmovanja na označenem igrišču.
Za igranje so merodajni mednarodni za olimpijade veljavni igralni predpisi.
m
Športni znak.
Avstrijski glavni savez za telesno vzgojo je sklenil izdati poseben sporlni znak kot športno odlikovanje. Kakor nam kaže razpis, se zahteva od konkurenta petkratna preskušnja njegovih telesnih zmožnosti, in sicer v moči, vztrajnosti, hitrosti, spretnosti ter razmahu sil. Pri razpisu se bi moral ozirati savez za telesno vzgojo na dva, sicer nasprotna sistema; kljub temu pa se mu je vsaj deloma posrečilo izbrati pravo pot. Prvi sistem zahteva, da se podeli športni znak za izredne uspehe v specielni kategoriji športne panoge, medtem ko stoje drugi na stališču, da zasluži le oni športni znak, ki je vsestransko orientiran in doseže večje število nižje določenih uspehov v posameznih panogah.
Avstrijski savez se je po pravici odločil za zadnje. Nominirani rezultati so izbrani iz enajstih različnih panog telesne vzgoje in razdeljeni v pet oddelkov, tako da se vsakdo lažje odloči.
Pri določitvi vseh pogojev je služila kot osnovna misel sledeča: Lahka atletika je najneposrednejša sporlna panoga, kajti glavne vaje, kot tek in skok, niso vezane na nikake mehanične pripomočke. Lahki atletiki sledi plavanje, ki že predpostavlja obstoj tekočega elementa. Lahki atlet lahko torej izpolni pogoje nič manj nego štirih oddelkov, poleg tega pa se mora podvreči preskušnji v plavanju. Plavalec lahko izpolni v svoji panogi pogoje treh oddelkov; ostala dva obsegata pa lahko atletiko. Veslač in drsalec zadostita vsak po dva pogoja; preostaja jim le še preskušnja v plavanju in dve preskušnji v lahki atletiki. Ostali športi (sabljanje, tenis, borenje, težka atletika, nogomet, kolesarstvo, hockey in smučanje) izpolnjujejo sami zase en oddelek.
Omejitev zahtevanih uspehov je v splošnem srečno izbrana in enakomerno določena. V večini slučajev izgledajo pogoji za pridobitev športnega znaka dokaj lahki. Vendar pa moramo reči, da bo dosegel športni znak aktivni športnik veliko težje, nego oni, ki se bavi povečini z vsemi športi, dasi le v mali meri.
Zaradi zanimivosti prinašamo pet pogojev, ki so potrebni za dosego nemškega športnega znaka.
Prvi pogoj: plavanje na 300 m v 9 minutah.
Drugi pogoj: skok v višino L35 m ali v daljavo 4-75 m.
Tretji pogoj: 100 m v 13 4 sek. ali 400 m v 68 sek.
Četrti pogoj: met diska 25 m ali krogle 8 m ali kopja 30 m. Kdor to ne zmore, ima na razpolago plavanje 100 m v L40 sek.
Peti pogoj: 10 km tek v 50 minutah ali plavanje 1000 m v 24 minutah ali pa kolesarenje 20 km v 45 minutah.
Kakor vidimo, zahteve niso pretirane in vsakdo lahko zadosti ob primernem treningu tem pogojem. Poleg tega ima vsak konkurent za športni znak čas enega leta, da se izvežba in položi izpit. Tako n. pr. trenira poleti plavanje, v jeseni tek in skoke, in ima tako popolnoma prosto roko glede treninga.
Med Nemci vlada jako veliko zanimanje za športni znak in vsakdo si šteje v veliko čast, ako se mu je posrečilo doseči odlikovanje saveza za telesno vzgojo.
Iz največje francoske automobilne dirke za Grand Prix 1921.
Inž. G, Zupanič:
niEdnarodna tekma zanEsljiuosti
okoli ČEškoslouaško 1921
(na progi približno 2030 km).
Kakor sem že poročal, je priredil Československy klub automobilistu v Pragi s sodelovanjem drugih avtomobilskih klubov češkoslovaške republike mednarodno tekmo zanesljivosti za turne avtomobile, ki se je vršila 25.’ do 31. julija na progi Praga—Opava—Košiče—Bratislava—Č. Budejovice—Praga, Omenjena tekma je služila v prvi vrsti v propagacijske svrhe, da se pokaže najširšim slojem naroda porabljivost avtomobila kot modernega prometnega sredstva pri potovanju v velike daljave. Pričakovalo se je, da bo imela prireditev velik vpliv na razvoj češkoslovaškega avtomobilizma in turističnega prometa, in računalo posebno tudi z udeležbo tujine, katero se je hotelo opozoriti pri tej priliki na pokrajinske lepote češkoslovaških dežel. Radi tega so prevzela razna ministrstva, in sicer ministrstvo javnih del, ministrstvo trgovine, ministrstvo narodne obrambe in ministrstvo za Slovaško, pokroviteljstvo nad to velikansko športno prireditvijo, h kateri so se prijavili zasebni sportsmani kakor tudi tovarne same iz vseh delov sveta, da dokažejo zanesljivost svojih izdelkov.
Češkoslovaško tekmo zanesljivosti primerjamo lahko samo s planinsko vožnjo pred vojno; pri tej poslednji je šlo predvsem za izkušnjo' motorjev, pri češkoslovaški tekmi pa je bil izpostavljen največjim naporom ves voz.
Cela proga 2080 km je bila razdeljena na pet etap. Kakor je razvidno iz spodnje tabele (za prvo etapo), so bili predpisani ne le maksimalni časi — n. pr. za absol-viranje prve etape 11 ur za najmočnejše, do 16 ur za naj-
slabejše stroje — ampak tudi minimalni čas, za vse vo'-zove enak, ki je znašal za absolviranje prve etape 8 ur in 45 minut; in to radi tega, da se prepreči brezumno dirkanje, ki bi utegnilo škoditi ugledu avtomobilizma, in ker se je šlo pri tej tekmi za zanesljivost in ne za brzino. Največja dovoljena povprečna hitrost na vse vozove je bila 55 km na uro; zahtevalo se je pa, da dokažejo vozovi na gotovih progah večjo hitrost, in v to svrho so bile določene pri Kunvody v prvi etapi in »na dolgi milji« v zadnji etapi posebne proge 2 km za skušnje (ne tekme) hitrosti v ravnini, pri katerih je bila predpisana najmanjša hitrost 60 do 90 km na uro, kakor je razvidno iz spodnje tabele za prvo etapo. Dalje je bila organizovana pri Karlovih varih gorska skušnja s predpisano hitrostjo 28 do 40 km na uro.
Prva etapa Praga—Opava, dolga približno 470 km, nas je vodila iz Prage (start je bil izpred »Invalidovne« v Karlinu) skozi sledeča mesta: Melnik, Štčti, Litomefice, Češka Lipa, Kufivody, Mnichovo Hradište, Jičin, Hofice, Hradec Kralove, Častolovice, Žumberk, Jablone — 14 km za Jablonem smo prekoračili češko-moravsko mejo' — Červena Voda, Šumperk, Domašov in Burntal v Opavo v Šleziji. Vozovi so bili razdeljeni v sedem kategorij, za katere so veljale sledeče določbe, podane v obliki tabele:
Kategorija	Vsebina valjcev (cilind.) litr.	Maksim. čas	Minim. čas	Maksim, čas pri skušnji	Odgovarja hitrosti v ravnini km na uro
		za absolv. I. etape			
		ur		sek.	
1.	do 1-5	16'00		120-0	60
II.	1-5 —2-0	15-30		110-6	65
III.	2-0 —2-5	14-15		102-8	70
IV.	2-5 —3-25	13-00	8-45	96-0	75
v.	3-25 4-0	12-15		90-0	80
VI.	4-0 —5-0	11 -30		84-6	85
VIL	preko 5’0	11-00		80-0	90
Tekom druge etape: Opava—Mor. Ostrova—Tčš in Jablunkov—moravsko-slovaška meja — Čača — Žilina — Prijekopa—Ružomberok—Lipt. sv. Makulaš—Štrba—Po-prad—Levoča—Spiške Podhradie—Prešov—Košiče, dolgi približno 400 km, smo dospeli na Slovaško, v deželo, katera je v marsikakem pogledu podobna našim jugoslovanskim deželam. Za to etapo — kakor tudi za ostale — so veljale podobne določbe kakor za absolviranje prve etape. V Košičih smo počivali naslednji celi dan.
Četrti dan smo prevozili progo tretje etape, dolgo 410 km, in sicer Košiče—Moldava—Rožnava—Plešivec— Rimavska Sobota—Lučenec—Zvolen—Banska Štiavnica— Levice—Vrable — Nitra — Bratislava, na kateri je bilo vsled slabih cest največ pneumatičnih poškodb in marsikdo je plačal mitninski davek z zlomljenim perom. Peti dan smo zopet počivali, utrujeni »kot psi«, čemur se ne boste čudili, ako uvažujete, da je vladala ravno one dni najhujša vročina, kakršno ste občutili gotovo tudi v Jugoslaviji. Kljub temu nisem zamudil te prilike, da si ogledam Bratislavo, najvažnejše mesto Češkoslovaške za promet z Jugoslavijo, in posebno' tudi nabrežje ob Donavi, kjer gradi češkoslovaška vlada veliko moderno pr.sta-lišče. Spominjal sem se našega lepega Trsta , ..
Šesti dan smo startali izpred hotela »Carlton«, kjer ima svoj društveni sedež »Klub slovenskych automobili-stov v Bratislave«, in se podali na daljše potovanje. Proga te etape je bila 400 km dolga: Bratislava—Pezinok
—Pernek—Malacky—Hodonin na Moravskem—Slavkov —Brno—Velka Byteš—Velke Mezifiči — Jihlava—Pel-hfimov—Tabor—Sobčslav—Češke Budjejovice. Tudi ceste četrte etape niso bile vzorne, o čemur so1 pričale zopet številne pnevmatične poškode.
Sedmi dan smo videli, po startu v Bud^jovicih, Vodnany, Strakonice, Horaždovice, Klatovy, Plzenj, Stribro, Plana, Marianske Lažne, Karlovy Vary, kjer se je vršila gorska skušnja, organizirana od »Egerlander
Gdč. Vera Vrtačnikova,
najboljša plavalka Lj. športnega kluba.
Automobil-Kluba«, in brez prestanka je šlo dalje skozi Lubcnec, Slane na »dolgo Miljo« (skušnja hitrosti v ravnini) in odtod končno v Prago1, kjer je voz, v katerem je sedel poročevalec, menda iz samega veselja preletel cilj prehitro, tako da je bil za to gorečnost kaznovan s 50 kazenskimi točkami . . ,
Pravila za tekmo je sestavila v to svrho izvoljena posebna komisija, katera je po uvaževanju danih razmer določila kazenske točke za sledeče pogreške:
1.	za povprečno prehitro ali prepočasno vožnjo v posameznih etapah;
2.	za slabšo vožnjo pri hitrostnih skušnjah, nego je bila predpisana;
3.	za poškodbe na vozu, katere so zahtevale nujno popravilo (izvzemši poškodbe pnevmatik);
4.	za prekoračitev maksimalno dovoljenega časa 15 minut za izmenjavo pneumatike oziroma popravilo pneumatične poškodbe;
5.	za kršenje principa »non stop« v zadnji etapi Bud-jejovice—Praha.
Izid tekme.
Brez kazenskih točk so dospeli na cilj v Pragi kot zmagovalci;
ga. Coudenhove-Calergi, g. Moravvitz na štiricilinder-skih vozovih »Austro-Daimler«,
g. Goujon na šestcilinderskem vozu »Minerva«, g. Lichtblau, g Siruček na štiricilinderskih vozovih »Praga«,
g Knirsch, g. Schonfeld, g Delmar, šestcilinderski team »Steyr«,
g. Kinsky, g. Siercke, g. Hahn, g. Mitterberger, g. Riitzler na štiricilenderskih vozovih »Steyr«,
g. Pulchart na štiricilinderskem vozu »Laurin & Klement«,
g. Pinner, g. Wiesner, g. Knap, štiricilinderki team »Walter«,
skupaj 17 vozov-tekmovalcev. Izmed 32 tekmujočih vozov je izpolnila torej dobra polovica vse pogoje tekme, to se pravi 17 vozov je dospelo na cilj pravočasno, dokazalo pri skušnjah hitrosti predpisano brzino (večina njih je vozila celo večjo brzino), dalje popolno zanesljivost, ker ni bilo treba popravljati tekom cele vožnje (2080 km), in končno s tem, da pri vožnji »non stop« v zadnji etapi Budejovice- Praha ni bilo treba ustaviti motorja niti za trenutek (na progi 400 km) To so uspehi, katere lahko označimo tudi pri dandanes takorekoč dovršeni stavbi vozov (in motorjev) kot izvanredno ugodne,
Nesrečna številka 13 — pravijo. Prvotno' je to številko res odklonil dotični gospod, kateremu je bila namenjena; prevzel jo je gospod Moravvitz in dospel na cilj ne le brez

G. Mitja Lukan,
najboljši plavalec Lj. športnega kluba.
kazenskih točk, ampak ni imel na vsi progi tudi najmanjše pnevmatične poškodbe, akoravno je bilo tekom vožnje nešteto pri drugih vozeh.
Kazenske točke so dobili: inž. Proskovvetz »Tatra« 20 radi nujnega popravila stroja;
Vlad, Bondy »Steyr« 50, ker ni dosegel predpisane hitrosti pri skušnji »na dolgi milji«;
Rohrl »Laurin & Klement« 50, ker ni dosegel predpisane brzine pri gorski skušnji pri Karlovih Varih;
Goldschmied »Austro-Daimler« 80, ker je prekoračil maksimalno dovoljen čas za odstranjenje pneumatične poškodbe, katerih je imel v zadnji etapi celo vrsto za seboj, tako da je v naglici zlomil tudi dvigalnik;
Fišer »Steyr« 140 radi popravila vodne pumpe;
inž. Mafik »Berliet« 150, ker ni dosegel pri nobeni skušnji predpisane hitrosti (voz »Berliet« namreč ni konstruiran za večje hitrosti);
inž. Breitenfelder »Tatra« 160, in sicer 50 radi prehitre povprečne vožnje, in 110 radi popravila zlomljenega peresa.
Skupno je bilo kaznovanih 7 tekmovalcev iz različnih vzrokov, ki deloma niso v nobeni zvezi z zanesljivostjo strojev; bili so: pač odgovorni do gotove mere tudi šoferji sami.
Diskvalificirani so bili sledeči gospodje:
Hiickel »Tatra«, ker si je izposodil dvigalnik (hever), (svojega je pazabil vzeti seboj);
Mil. Bondy »Praga« radi tuje pomoči;
maj. May »Austro-Daimler« radi uporabe nadomestnega dela, katerega ni bil vzel seboj, skupno torej trije. Zanimivo je to, da so vsi diskvalificirani tekmovalci grešili zoper določbo pravil, katera pravi v francoskem žargonu, da se ne sme popravljati »s sredstvi, ki niso na krovu (avec des moyens n’ etant pas a bord); pod strašno besedo »diskvalifikacija« se razumejo torej napake, ki niso v praksi nikakor tragične.
U d a 1 o se jih je 5, in sicer princ Croy »Steyr«, Svoboda »Laurin & Klement«, Vonasek »Fiat«, Florak »Laurin & Klement« in Meyer »Steyr«.
Akoravno se je zdelo na prvi pogled, da so pogoji tekme lahki, je proga, v posameznih etapah dokaj različna? dokazala, da je bilo treba res velike zanesljivosti vozov in spretnosti šoferjev. — Prireditelji so lahko popolnoma zadovoljni s svojim delom; nedvomno je bila tekma srečno organizirana in proga je nudila dokaj zanimivosti in naravnih lepot. Priznanje zasluži tudi dejstvo, da so oblasti in prebivalstvo delovali v najlepši slogi z vodstvom prireditve, takoi da so imeli udeležniki najboljši vtis, Uspeh cele tekme je torej v športnem in propagandnem pogledu neoporekljivo velik in zadovoljava lahko avtomobilske tovarne, ki so se je udeležile, kakor tudi Ćsl. klub automobilistu, kateri jo je priredil s hvalevredno požrtvovalnostjo svojih članov,
(2)
Afera Longenove.
Znani francoski nogometni igralec Longenove, ki je bil član francoskega nogometnega moštva v turneji po Jugoslaviji in je tudi gostoval v Ljubljani, je bil obsojen te dni na štiri mesece zapora in globo 6000 frankov ter bil dosmrtno diskvalificiran. Vzrok je bil sledeči:
Ob priliki nogometne tekme 01impique Pariš— Football Club de Rouen je bil halfcenter Rouena Aymand težko ranjen v oko. Izjavil je, da ga je ranil Longenove hote z udarcem v oko'. Proti temu je Longenove protestiral in trdil, da je bil udarec po nesreči. Ker je bila na igrišču megla, se ni dala stvar resnično dognati.
Aymand, ki je izgubil vid, je tožil Longenova ne le pri savezu, temveč tudi pri sodišču v Rouenu.
Obe instanci sta obsodili igralca. Sodišče je konstatiralo, da je bil udarec hoten, in to v času, ko je igra vsled nastalega gola prenehala.
Športna obsodba Longenova je najtežja, kar jih je dosedaj znanih. Zato si njegovi prijatelji prizadevajo, da bi jo vsaj deloma omilili. Sklicujejo se na to, da krivda Longenova ni brezdvomno dokazana in zahtevajo, naj se diskvalifikacija omeji na tri leta.
Plavalna tekma za prvenstvo Hrvatske in Slavonije
se je vršila 15. t. m. v Karlovcu na Korani. Tekme so se rdeležili najboljši plavači Jugoslavije v izredno velikem številu. Izmed Slovencev je tekmoval le B. Grilc (L. S. K.) v skoku, kjer je dosegel tudi prvenstvo. V večjem številu niso tekmovali naši plavači vsled istočasnega plavalnega mitinga S. K. Ilirija v Ljubljani.
Rezultati so sledeči:
1000 m proisti stil: 1. Bogovič (Hašk) 16:26-3,
2.	Reš (Victoria, Sušak), 3. Ivošivič (Victoria).
50 m junior ji: 1. Divjak (Olimpija, Karlovec) 44-1,
2.	Lepušič (Victoria), 3. Šulentič (Victora).
50 m s p r i n t : 1. Gj. Szentgy6rgyi (Somborsko sportsko udruženje) 36 sek., 2, Rihtmann (Victoria), 3. .lustitz (Hašk).
Szentgy6rgya se smatra momentano za najboljšega sprinterja v Jugoslaviji.
100 m prsnoi: 1. Šole (Olimp), 2. Stebler (Sombor),
3.	Maloševič (Hašk).
100 m sprint:	1. Szentgy6rgyi (Sombor) 1:22-3,
2. Vranič (Victoria), 3. Pajalič (Olimp.).
Umetniskoki: 1. Grilc (Ljubljanski S. K.), 2. Ko-vačec (Hašk).
Olimpijska štafeta 100 -f- 200 -j- 300 -|- 400 m: X, Kašk 16:09, 2. Victoria, Sušak, 3. Olimpija, Karlovec,
4.	Somborsko Š. U.
100 m d a m e : 1. Krizmanic (Sombor) 1 : 39-3, 2. Noll (Olimp,), 3. Pražak (Hašk),
Waterpolo : Somborsko športsko udruženje - Victoria - Hašk komb. 2 : 0.
V	športnem oziru je izpadla tekma zelo povoljno. Na rezultate je vplival nekoliko start iz vode.
V	splošnem se rezultati krijejo z rezultati, ki so se doisegli letos v tekmah v Ljubljani. Naši plavači so momentano vsekakor v tako dobri kondiciji, da bodo nastopili 28. t. m. k startu za prvenstvo Jugoslavije na Bledu z najboljšimi nadami.
Plavalni in waterpolo - miting je priredila Plivačka sekcija J. O. O. v Zagrebu. Rezultati so sledeči: waterpolo Sombor-Sušak 5 : 0, 60 m dame Krizmanic 44-4 sek., 60 m sprint Justitz (Hašk) 43 sek., 60 m hrbtno Stebler (Sombor) 57-4 sek., 200 m prosto Reš (Victoria) 3 : 15, water-polo Sombor-Hašk 4 :0. — Waterpolo-moštvo Sombor je doteedaj najboljše moštvo Jugoslavije, ki ga odlikuje lepa, kombinirana igra ter siguren strel na gol. Waterpolo-turnir na Bledu bo torej posebnost, kot je še nismo imeli dosedaj.
Plavalna tekma J. O. O. v Splitu. 100 m prosto: Jakšič 1 : 14'/io; 50 m juniorji: Dvornik 40 sek.; 50 m
dame: Kargotić SI'/g; 4 X 100 m: P. Š. K. Firule 5 : 454/i>; 200 m dame: Stanojevič 4 : 40; potapljanje: Miiller 65 m v 1 : l7/i(,; 400 m: Macanović 7 : 93/r); 1000 m: Katović 18:41i/b; skoki: Retoni 51 točk.
Plavanje skozi Dunaj. Ob ogromni udeležbi tekmovalcev in občinstva se je vršilo vsakoletno plavanje »Quer durch Wien«. Nad 450 konkurentov, med temi 67 dam, je startalo na progi 750 m, med njimi mnogo vojnih invalidov. Izmed dam je zmagala že četrtič ga. Berta Zahou-rek-Blaha v 50 : 04 (lansko leto 50 : 17-3). Med gospodi pa je odnesel zmago J. Goldemund v 47 : 02.
Vsled smrti Njeg. Vel. kralja se niso vršile pretečeni teden nobene športne prireditve.
X
Prvenstvena sezona 1921/1922 se prične v septembru. 1 ekme se bodo izvedle na podlagi novega pravilnika za prvenstvene tekme, ki je bil objavljen v 23. štev. »Sporta«. Lokalni poslovni odbori bodo morali po tem pravilniku načrt prvenstvenih tekem v mnogem spremeniti. Izven sedeža podsaveza se klubi ne delijo več v razrede. V okrajih, ki imajo manj kot 5 klubov, se vrše prvenstvene tekme po cup-sistemu, v drugih okrožjih po sistemu na točke, Koncem sezone, t. j. vsako' pomlad, igrajo prva«) okrožij med seboj po cup-sistemu za prvenstvo podsaveza in prvaki podsaveza zopet med seboj za prvenstvo Jugoslavije. V sedežih podsavezov razdeli J. N. S. na predlog pristojnega podsaveza klube v I. in II. razred.
Svoboda-Slavija 4:0. Igrano 12. avgusta na prostoru Sparte. Za Slavijo je to druga javna tekma. — Sodil je g. Jerala.
Tekme v Celju.
Wiener Sportklub - Athletiksportklub. Dne 30. in 31.
julija je gostoval v Celju Wiener Sportklub in zmagal prvi dan v razmerju 2 : 1 in drugi dan v razmerju 3:1. Dunajčani so pokazali lepo kombinacijsko igro. Izvrstna obramba domačih jim je dala mnogo opraviti. Tudi obramba Dunajčanov je bila prav dobra. V obeh napadalnih vrstah je manjkal šut na gol. — Igro je vodil Dunajčan Glau-narič.
Rapid, Dunaj (rez.) - Athletiksportklub. Igrano dne 6. in 7. avgusta. Prvi dan so zmagali Athletiki s 3 : 2, drugi dan Rapid s 4 : 0. — Sodil je obe tekmi g. Planko.
S.	K. Celje - Korotan, Maribor 12 : 2. Tekmo je motilo deževno vreme, — Sodil je g. Mlinar.
Primorje, Ljubljana - S. K. Celje 3 : 1, Igrano 15. avgusta. Primorje je imelo precejšnjo premoč. Igralo se je fair, obe moštvi st abili v povoljni formi.
X
Dopisnikom iz Maribora in Celja. V zadnjih številkah »Sporta« je moralo izostati več aktualnih poročil o nogometnih tekmah, ker smo jih prekasno sprejeli. Gg. dopisnike prosimo ponovno, da pošiljajo poročila tako, da so najkasneje v torek v rokah nogometnega podsaveza, ozir. redakcije »Sporta«, ker nam jih je sicer nemogoče uvrstiti v tekočo številko. — Poročila objavljamo v skrajšani obliki v današnji številki.
Rudollshiigel, Wien : Hašk 2 :3. Igrano dne 15. avgusta v Zagrebu.
Češki nogomet. Slavia je zmagala na Dunaju nad WAC-om, ki je pravkar padel iz L razreda v II. razred 11 : 2 (6:2). Nedeljo prej je zmagala Slavija v Pragi nad Olimpijo iz Leipziga s 6 : 1, nad FC. St. Gallen pa 9:1. — Teplitzer F. C. - FC. St. Gallen 8 : 0.
Dunajski nogomet. Na Dunaju se je po enomesečnem odmoru dne 14. t. m. pričela jesenska sezona. Prve tekme so izpadle sledeče:	Hakoah - Fortuna, Leipzig 5:1,
Vienna-Union, Žižkov 2 : 1, Vienna-Fortuna, Leipzig 3 : 1, Hakoah-Union, Žižkov 2:1, Rapid-F. C. Niirnberg, prvak Nemčije, 1 : 0; tekmi je prisostvovalo 35.000 gledalcev, v Rapidu je igrala cela vrsta rezerv, — Wr. Sportklub-Vienna 3:1, Admira-Sturm, Graz 2:1, Floridsdorf-Sturm, Graz 5 : 1, Rudolfshiigel-Venezia 4 : 1.
Nad počasnim poslovanjem naših oblasti v zadevi potnih dovoljenj se pritožuje dunajski »Ilustriertes Sport-blatt«. Trdi, da izdajo naše oblasti potno dovoljenje v večini slučajev tako kasno, da se morajo sklenjene tekme odpovedati.
Lahkoatle lični Savez za Hrvatsko in Slavonijo je priznal sledeče rezultate kot rekorde: tek 400 m: Kojič Br. (Hašk) 55-4 sek. (21. maja 1921); met krogle: Joanovič Kosta (Hašk) 1239 cm (9. jun. 1921); met krogle z obema rokama: Joanovič Kosta (Hašk) 2234 cm (9. jun. 1921); tek 100 m: Buljik Janko (Concordia) 11-2 sek. (2. julija 1921); skok v daljavo z zaletom: Buljik J. (Concordia) 641 cm (2. julija 1921); met kopja: Gašpar Djuro (Hašk) 4207 cm (2. julija 1921).
Banatski Atletski Savez v Bečkereku je priredil lahkoatletični miting, kojega najboljše rezultate prinašamo v sledečem: tek 100 m: Seneši 11-2 sek.; met krogle: Jovanovič 12-55 m; skok v višino z zaletom: Mojić L62 m; tek 400 m: Beuce 53-2 sek.; met kopja: Jovanovič 39 m; met diska: Ambroži 42-60 m; tek 200 m: Hamburger 25 sek.; skok v daljavo z zaletom: Bogdan 5-76 m; štafeta 4 X 100 m: Victorija 47-6 sek.; tek 800 m: Miškovič 2-06 min.; met kladiva: Ambroži 40-70 m; švedska štafeta: 100 X 200 X 300 X 400 m Victoria 2-12.
Giro D’Italia. O letošnji veliki nacionalni dirki Giro D'Italia smo že poročali. Zanimiva je zgodovina dirke, katero organizira že od začetka veliki italijanski športni dnevnik »Gazzetta dello sport«, ki obstoja že 27 let. Prva dirka je bila razpisana 1. 1909. na progi 2178 km v osmih etapah. Prijavljenih je bilo 127 tekmovalcev, izmed katerih je zmagal Ganna s 13 točkami. Zanimanje občinstva za to, kakor tudi za naslednjo dirko na 3019 km je bilo malenkostno. Tudi tretja dirka na 3531 km s startom in
ciljem v Rimu ni bila srečnejša. L. 1912. se je vršil četrti Giro na 2490 km v osmih etapah. Razne tvornice so se začele zavzemati za kolesarje in, dasi le maloštevilne nagrade, so osvežile srčnost tekmovalcev. Peti Giro na 2932 km je bil zadnji urejen na točke, kajti v naslednjih dirkah so začeli vpoštevati le čas vožnje. V letih 1914. do 1918. je, kakor povsod, počival sport tudi v Italiji. Toda takoj naslednjega leta je bila razpisana VII. dirka okoli Italije za ceno 30.000 lir. Nad 200 tekmecev se je podalo na 2984 km dolgo- pot, zmagal je stari dirkač Gi-rardengo Costante, pravi fenomen vztrajnosti in moči. Osmi Giro je bil nesrečen za lanskoletnega zmagalca, kajti že v prvi etapi je moral vsled notranjih poškodb odstopiti. Zmago je odnesel Belloni, ki je prevozil 2637 km, razdeljenih v devetih etapah, v 102 urah, 47 minutah in 33V5 sekundah.
Nov svetovni motociklistični rekord je postavil Italijan Nazzaro s 155 km na uro. Stari rekord je znašal le za 250 m manj.
X
Razpis cestne dirke
Ljubljana—Celje (74 km)
za »Z v e z d n o« dirko v Celje v nedeljo 28. avgusta 1921.
Proga: Ljubljana—Trojane—Celje.
Start: Ljubljana, Dunajska cesta pri km 1 ob 6. uri.
Cilj: Celje »Pri kroni«.
Prijavnina:	1 dinar za dirkača. Prijave je pošiljati
g. Fr. Ogrinu, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Vsebovati morajo: ime in priimek dirkača, naslov, starost, vrsto kolesa ldirkalno ali turno), prijavnino.
Zaključek prijav: v petek, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer.
Posebna določila: Vozi se: v glavni skupini z dirkalnimi in turnimi kolesi, v skupini novincev in v skupini seniorjev. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Vsi dirkači morajo voziti levo, prehitevati desno, imeti na kolesu zavoro in zvonček ter voziti na lastno odgovornost. Vrstni red prijav je vrstni red na startu. Dirkači morajo biti 1 uro pred startom v kluhovih prostorih restavracije »Novi svet«. Razdelitev številk je dan preje v soboto ob 6. uri pri g. Fr. Ogrinu. Vozi se po pravilih Jugoslovanskega kolesarskega saveza.
Darila: V glavni skupini šest kolajn in diplome. V skupini novincev prvim trem kolajno in diplomo. V skupini seniorjev prvim trem kolajno in diplomo. V slučaju nezadostnih prijav se število kolajn sorazmerno zmanjša.
Ljubljanski nogometni podsavez.
Alhletiksportklub v Celju sc kaznuje po sklepu upravnega odbora L. N. P. z dne 17. t. m. v smislu § 19. pravilnika prvenstvenih tekem in §§ 14. in 31. občnega pravilnika z dva-mesečno zabrano igre ('ud 15. avgusta do 15. oktobra) in denarno globo 1000 din. vsled neizpolnovanja odredb L. N. P. in ker 15. t. m. ni nastopil k prvenstveni tekmi, ne da bi bil o tem pravočasno obvestil podsavez in prizadeti klub. — Zabrana igre do preklica, objavljena v »Sportu« št. 34, se s tem razveljavlja. — Vse klube J. N. S. se opozarja da je igranje z Athletiksportklubom tekom njegove kazni strogo zabranjeno pod kaznijo bojkota.
Športni teden. Navodila za sodelovanje v Športnem tednu 192! (od 8. du 11. sept.) prejmejo pododbori pismeno tekom nekaterih dni.
Podpore. Upravni odbor je naklonil S. K. Celje podporo 2000 K v izpopolnitev športnega prostora na Glaziji. O uporabi
tega zneska ima S. K. Celje predložiti podsavezu obračun. —
S.	K. Jadran v Ljubljani se je naklonila podpora 500 K z ozirom na njegovo izredno agilnost v raznih panogah sporta.
S. K. Slavlja, Celje. Poživlja se Vas, da nemudoma javite, če še delujete oziroma obstojate. Ako podsavez ne prejme v kratkem pozitivnega poročila, se bo predlagalo J. N. S., da Vas črta iz članstva.
Poslovna pododbora v Mariboru in Celju naj poverita odslej vodstvo javnih tekem edinole onim domačim sodnikom, ki so zmožni jugoslovanskega jezika.
Ker niso poravnali članarine, oziroma ker niso reagirali na službeno objavo v »Sportu« št. 30, se zabranjuje do nadaljnjega igranje sledečim klubom: S. K. Svoboda Ljubljana, S. K. Slovan, S. K. Hermes, S. K. Triglav Kranj, S. S, K. Rapid Maribor, MAK, Slavija Celje in S. K. Ptuj.
Zabrana igre radi prestopa. Za S. K. Korotan —- Soršak Mirku za dobo šestih mesecev in Novšak Karolu do nadaljnjega.
Prijavljeni so:
Za S. K. Ilirija: Dolinar Vekoslav in Pleš Jožef.
Za S. K. Svoboda Ljubljana: Kerne Fric.
Za S. K. Sparta: Škofič Ivo in Deržaj Emerik.
Za S. S. K. Maribor: Pobeška Franc.
Za S. K. Korotan: Lutman Stane.
Za S. K. Svoboda Celje: Possnigg Viljem,
Tajnik.
ŠPORTNI TEDEN
Športne klube opozarjamo, da pravočasno' prijavijo tekmovalce za prvenstvene tekme. Prijavni rok poteče 1, septembra. Po tem terminu se sprejemajo prijave le proti dvojni oziroma trojni prijavnini.
Maratonski tek na 42 km, ki je bil prvotno projektiran v Športnem tednu, se ne bo vršil. Pač pa bo na programu tek na 10 km iz Medvod v Ljubljano. Natančni razpis in končna določitev se objavi pravočasno v »Sportu«.
Udeleženci Športnega tedna dobe po' posredovanju Športne zveze SOodstotni popust na progah državne in južne železnice. Športna zveza bo izdala ob tej priliki posebne legitimacije. Potrebno je zato, da se število udeležencev izvenljubljanskih klubov javi najkasneje do' 1. septembra, da jim moremo oskrbeti legitimacije.
X
G. DR. IVAN TAVČAR,
ug edni slovenski politik in pisatelj, bivši župan ljubljanski, obhaja v nedeljo, 28, t„ m., svojo sedemdesetletnico. G. dr. Tavčar, ki je sam velik prijatelj raznih športnih panog, je zasledoval vedno z dobrohotnim razumevanjem razvoj mladega slovenskega sporta, ki se ima njemu zahvaliti za marsikako podporo in ugodnost. Zato se slovenski športniki pridružujejo ostali slovenski javnosti v želji, da bi dobra usoda naklonila jubilantu še mnogo, mnogo let tja do skrajne meje človeške dobe.
RAZNO
J
V Turškem žlebu se je našel cepin znamke »Fulp-mes«. Dobi se pri turistovskem klubu »Skala«.
Napredek Dempseya se je pokazal tudi pri ženskah. Osvojil si je srce in roko splošno znane kino-igralke Syl-vije Jocelyn. Vendar ga to ne bo oviralo v njegovem poklicu.
SPORT izhaja vsak petek. H1B1S) Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. EJISJ Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. ES£21 Izdaja Športna zveza Ljubljana. E3I2J Urejuje Stanko Virant. ESESiaj Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. @1