[ETO XI.
ZVEZEK 3.
Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam iuč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.	A. M. Slomšek.
m
NflS DOM
m
m
m
m
m
m m m m m m
GLASILO
SLOVENSKE MLADINE.
MARIBOR, 1911
CIRILOVA TISKARNA.
88
m
m
m
j
Vsebina 3. zvezka:
Stran
Pouk.
Delo za narod............................33
Zabava:
Kako je bil Kovačev Tinče ozdravljen hude
bolezni................................35
Pijancu..................................37
Na večer................................ 37
Osramočena se je vrnila..................37
Snežinke.................................37
Na pot.................................. 38
Razgled	po svetu.	38
Dekliški vrtec:
.Dobra gospodinja .......................39
Razveseljevanje •	•	 .............39
Neumnost ali baharija....................+0
Na obisku................................40
Društveni glasnik:
Sv. Jurij ob južni železnici.............41
Iz riemškega Gradca......................42
.Zabukovje pri Sevnici...................43
Stran
Sv. Jur v Slov. gor.......................43
Jarenina..................................43
Št. Vid na Planini........................44
Zreče pri Konjicah........................44
Slov. Bistrica............................44
Sv. Lovrenc v Slov. gor...................45
Vipava....................................45
Jarenina..................................46
Govorniške vaje:
O verski značajnosti .....................47
Drobtinice:
Kmetska hiša..............................48
Proč s šnopsarijami.......................48
Otroci prihranili 2 milijona kron .... 48 Mladeniška organizačija na Nemškem . . 48 Sokoli nazaj — Orli naprej................48
Listnica uredništva. Hoče : Vaše novoletne misli so dobre, pa poslali ste jih malo prepozno.. Poročajte nam kaj o Vašem mladinskem gibanju in delovanju. — Vipava : Hvala za poslano, pride vse na vrsto. Prosimo večkrat kaj. Pozdrav!
NaŠ Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. —[Sklep uredništva
28. prosinca ign.
Vsem mladeničem se toplo priporoča: „Zlata knjiga slov. Orlov“. Spisal Franc Terseglav. Cena vez. knjigi 2 K, broš, 1 K. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Slovenci! Naročite si „Naš Dom“.
s -  ..............---■ „	—a
V/
štev. 3.	V Mariboru, 1. februarja 1911.	JlI. letnik.
Pouk.
Delo za narod.
Slovenci živimo zdaj v dobi, ko oaši 'uioclni nasprotniki napenjajo vse da nase število zmanjšajo, nam odrežejo žile kulturnega in gmotnega napredka in nas sebi priličijo tako, 'la bi kot Slovenci prenehali živeti. ‘Nevarnost, tega se moramo pač zavedati, je velika, saj so Še večji narodi kakor mi, v zgodovini brez sleda iz-puili. Toda razmišljati o tem, kaj se ,0 '• nami zgodilo, ali se obranimo, kakršni smo in kolikor nas je danes, ab se obdržimo vsaj deloma ali pa sploh ne, ali pa nas bo celo Še več, to •i(i prazna reč. Glavno in edino potreb-je, da se branimo, v božje karte pa ne moremo pogledati: kar bo storil, bo nniilro naredil. Naša naloga je, z vse-j"i sil.nni delali na to, da nas ne bo konec.
Nekaj, kar nas v narodnem, o-brambnem boju slabi in nam vsaj nič lje koristi, je to, da se nas držijo gle-d(' tega Še liberalni nazori. Čimbolj se Jdi bomo otresli, tembolj se bomo tudi narodno okrepili. Nekaj teli napačnih nazorov hočemo danes navesti, da se "nša mladina, zave, česa si' mora v narodnem l oju izogibati.
brvi predsodek je ta, d a j e z l i-1 '■ r a i c j ni o g o č e delati s k u-P 'j j z a n a r o d. To pa je zmota. Mo-goce je delati skupaj v tem ali onem Posameznem slučaju, mogoče jo buli delati s kakim liberalcem kot o-s e b o , nikakor pa ni mogoče posto-Pnti skupno z liberalizmom kot takim v narodnem vprašanju \ celoti! Zakaj ne? 'Ker Slovenski liberalizem ni v nobenem oziru nič vreden, torej tudi v narodnem ne more biti nič prida. V-PraŠajmo se vendar enkrat resno: ali J(; slovenski liberalizem res naroden? bako neki, ko je vseskozi proti 1 j u d-:S * v u , in naš narod, to je vendar na-
še ljudstvo! Liberalizem je nasproten kmetu, je načeloma proti temu, da bi se majhni človek — in naš narod je vendar narod majhnega človeka ! — organiziral, ne mara, da bi bajtar veljal ravno toliko, kakor takozvana inteligenca, hoče, da bi mu komandiral advokat, uradnik, sodnik in učitelj; liberalizem zagovarja in zastopa koristi bogataša, oderuha, velikega indu-strijca. To je pa gotovo, da sloni obstanek našega naroda na našem kmetu, na tistem, ki ima kaj trdne zemlje pod.svojimi nogami, na tistem, ki ni danes tukaj, jutri tam, na njegovem blagostanju. Kdor je torej zoper blagor kmeta, zoper napredek našega ljudstva, ta je tudi zoper obstoj našega naroda, ta koplje slovenskemu narodu grob, ta nas slabi, da se tujcu ne moremo upirati, ta nas meče Nemcu v žrelo, naj Še tako kriči, da mu je le za slovenski narod! Z liberalizmom „delati za narod“ skupaj, se pravi, našim grobokopom pomagati.
Drugi predsodek je ta, d a j e u-r a d niško v p r a š a. nje z a o-h r a n i t e v n ar o d n osti u a j -v e č j c g a p o m c n a. To je hudo napačno, ni res, in izvira le iz tega, ker so liberalci omamili s tem našo javnost . Kar so liberalci „delali za narod“, se niso za prav nobeno drugo reč tako bojevali, kakor za uradnike. I’a zakaj? Zato, ker jim je uradnik vse, preprost človek pa nič, neumna reva, ki ne pride nič v poštev. Da jo uradnik slovensko narodnosti, to jo bilo liberalizmu le sredstvo za to, da so preskrbeli s kruhom svoje pristaše. Sč-veda so delali liberalci to več-atiiftiuij pod vplivom apigona, ki je v njih deloval, da ne bi so prav zavedali, k a j in k a k š n i razlogi jih vo-d i j o. Ampak vslod toga ni njihovo „delo za narod“ postalo za narod prav
nič koristnejše. Vsa politika liberalcev čelo na Dunaju se ni velikokrat prav okoli nobene druge reči vrtela, kakor đa X in Y dobi to in ono službo. Je pa stvar ta, da .slovensko ljudstvo po slabili slovenskih uradnikih ne pridobi prav ničesar. Naš kmet čuti krivico, če mu jo prizadene slovenski sodnik prav tako, kakor če mu jo prizadene nemški. Bili so naše krvi liberalni uradniki, ki so preganjali naše zadružništvo, tako, da bi slovenski narod že zdavnaj lahko vzel zlodej, ako bi bilo šlo po njihovi volji. Ni s tem rečeno, da bi se za slovenske uradnike ne smeli sploh potegovati — nasprotno! Svoje pravice moramo vedno zahtevati — ampak tega ne smemo misliti, da je od tega naše življenje in smrt odvisna.
Tretji predsodek je ta, d a v n a-r o d n o s t n e m o z i r n n e p r i d e velik o v p o š t e v v e r ai i n v e r-s k a zavest. To je pristno-libera-len nauk in izmed vseh najškodljivejši. Vera je prvi in poglavitni temelj narodnosti, in Če se vse podre, vera pa ostane, je narodnost še vedno živa. Judje niiflajo nobene države, nobenega državnega in deželnega edinstva in središča, nobene samouprave, včasi Še gmotno niso bili bogvekaj trdni in judovskega proletarijata je bilo nakupe, preganjali so jih in, morili, so bili časi, ko je tudi vse slovstveno, umetniško in višje kulturno življenje med njimi zamiralo, narodno zavest so si pa vsikdar ohranili, ker so si ohranili vero svojih očetov, svoje svete knjige, navade in nazore. Vera ohranja ideale, vzore, če pa pade vera, padejo tudi vsi ideali, izgine zmisel za požrtvovalnost, treznost, zavlada, dobič-karija in sebičnost. Dušo so potem na prodaj, kakor blago na trgu. Naš liberalizem pa ima v prvi vrsti zapisan boj zoper vero na svoji zastavi, in če pride do tega, da se je treba odločiti ali za slovenstvo ali za liberalizem, sc se liberalci odločili še vedno za korist liberalnih načel, tudi, Če jo bilo treba podati za to roko Nemcu. Delali so za slovenski narod vedno le takrat in v toliko, v kolikor ni bilo tre-
ba žrtvovati liberalizma, če so pa prišli v poštev interesi katolištva,, so šli proti njim, čeprav so zadeli s tem slovensko ljudstvo.
Četrti predsodek je ta, 'd a m o r a-m o delati Slovenci za narod t a k o , k a k o r d e 1 a j o z a svoj na r o d i n a Š i nasprotniki Usodna zmota! Nemcev,jeivseh, pri nas in v rajhn, menda 60 milij., nas pa komaj 1 milij. in nekaj, zato za svoje narodne koristi ne moremo in ne smemo delati tako kakor oni. Ce ubije. Nemec v Avstriji 10 Slovencev, ne škoduje to nemškemu narodu toliko, kakor Škoduje nam, če Slovenec enemu samemu Nemcu prisoli klofuto. Mi za svoj narod no smemo delati toliko s srcem, kakor s hladno in trezno pametjo. Prvič moramo delati za svoj narod pošteno, ne smemo nikoli vračat; krivice s krivico, ker se vsaka krivica nad nami pozneje maščuje, ne smemo delati narodnosti kakor Nemci s kolom, ampak modro in previdno, ne smemo odgovarjatina kričanje s kričanjem, ampak s tihim delom, ne smemo zamenjavati nemških hujskačev s poštenimi Nemci, in si moramo med njimi, če treba in če gre, dobiti v korist našim težnjam celo prijateljev, kakor je že Kristus dejal, da se je treba včasi tudi s tistimi spoprijazniti, ki nam sicer niso všeč, če moremo s tem kaj za nas koristnega doseči. In je treba posebno to povdariti, da morajo naši mladi ljudje, ki radi vskipi-jo, obrambo naroda, v odločilnih stvareh dalekošežnega pomena prepustiti končno našim modrim političnim voditeljem, ki delj vidijo in boljše preračunajo vse posledice, kakor pa nagla fantovska in dijaška kri. Tudi,v narodnem oziru je treba krotiti samega sebe, ker pri narodnih rečeh se gre v prvi vrsti za k o n e č n i us p e h , ne pa za to, kar nam užaljeno srce v prvem hipu narekuje.
Peti predsodek je ta, da se Še v e d n o p r e m a. 1 o c eni pomen tih e g a d e 1 a, precenjuje pa b r e z p 1 o d n o kri č a n j e. To je tudi pristno liberalno. Narodu je s tem najbolj pomagano, Če se naš kmečki
fant drži doma, pridno dela, varčuje, ne sili v tujino, se veseli 'domače zemlje in ji izvablja Čedalje več sadov, ohrani sAojo čistost, ne lazi za ženskami, se ogiblje plesišč, živi trezno, se organizira, bero in razširja naše časopisje, si ustanovi ob strani žene-go-spodinje pošteno družino, in živi ter dela v sporazumu z duhovščino, ker ga ta gotovo nikoli ne bo prodala, do-čim ga liberalni Škric zaničuje in ga bo zaničeval, dokler bo Še kaj liberalnih škricov nasvetu. Len, malopriden, zanikern, in domačemu domu tuj fant pa je za narod le izguba, skaza, Škodljivec, naj Še tako narodnjači. Vsa rešitev vprašanja o obstoju slovenskega naroda je v tem, da bo obdržal naš kmet svoj grunt, se bo rešil vseh pijavk, se držal svojega dela in se izobraževal na temelju svoje stare, trdne krščanske vere. Vse drugo je prazno in ne samo nepotrebno v narodnem boja, ampak celo škodljivo.
Šesti predsodek je, da nas bo le Šola rešila. Šola je potrebna, zelo potrebna, a ni še vse. Dokler si ne izvojujemo vseh pravic, in dokler ne bomo razpolagali s tolikim kapitalom, da bi mogli z Nemci uspešno konkurirati, bomo morali posvečati največjo skrb 1.) naraščaju, ki odraste šoli, da ga spravimo takoj v naša društva, posebno v mladeniška in Marijina, 2. pa bomo morali z vsemi močmi delali na to, da starišo tako izobrazimo, da svojih otrok ne bodo pošiljali v samonemške šole, in če ne gre s sta-riši povsod, pa bomo morali naš sedanji mladeniški svet tako vzgojiti, da svojih bodočih otrok ne bo pošiljal k. našim rabeljem v Šolo. In to, bogvedi, da ne bo tako težko šlo!
In zdaj, dragi mladenič, vzemi zopet v. roko „Zlato knjigo", in ondi preberi poglavje VI.: L j u b e z en do ljudstva in narodne d o 1 ž -n o s t i k r Š Č a n s k e g a m 1 a d e -niča, Tam se glasi odgovor na vprašanje: Kako mora krščanski mladenič delovati za narodne pravice slovenskega ljudstva?:	„S tem, da utrjuje v
ljudstvu katoliško versko zavest, ki je najboljša in najtrdnejŠazaŠčitnica vsakega naroda;
uči ljudstvo, jda mora spoštovati samo sebe in lastne pravice, kakor to veleva krščanska vera;
pospešuje krščansko)društveno življenje in zbuja v,ljudstvu smisel za politično in stanovsko združevanje, pa za čim večjo samoupravo v občinah in deželi;
ljudstvo zlasti gospodarsko orga-nizuje zoper vsako oderuštvo in izkoriščanje ;
se prizadeva, da se ustanavljajo politična, nabožna, krščanska, gospodarska, izobraževalna, dijaška in mladinska društva posebno tam, kjer je slovenski živelj v manjšini;
marljivo agitira in nabira ter pospešuje ustanavljanje katoliških.narodnoobrambnih društev."
Ko se tako iznebimo vseh zmotnih nazorov glede dela, za narod, se bomo šele prav zavedali, kolikega pomena: so one besede naše „Zlate knjige" na strani 95.:
„V boju za n ar p d no p r a -v 6 j o n a j n s p e š n e j Š e o r o ž j n g 1 o b o k a v e r n o s t , čut z a k r-š č a n s k o pravi č n o s t i n ljubezen, gospo d a r s k a m o č i n-polit i č imiv z a v e d nos k'
Zabava*
Kako je bil Kovačev Tinče ozdravljen hude bolezni.
Zdravnik Zoboslav v Buko. ju je imel hišo ob veliki cesti. Bila je dolga z mnogimi okni brez nadstropja Pred hišo pa je bil ozek vrt, kakor je navada na kmetih.
In hiša je imela v sredi vrata, nad vratmi v podstrešju pa okence, /,a c-keiiuem je bila sobica, v kateri je spala Trezika, Čedna,, nova dekla zdravnikova, ali bolje zdravnikove .gospe. Kmalu jo obrnil na njo vso pozornost Kovačev Tinče, edini sin veleposestnika in župana. Toda fant pri lem ih.
imel poštenih namenov. Na to Še mislil ni. Pač pa mu je šio po glavi, ka ko hi začel z dekletom nepošteno znanje, kako bi jo premotil z mislijo na možitev, kako bi jo spravil v nesrečo in. jo potem prepustil svoji usodi, kakor se pusti kamen na oesti. In s to peklensko namero se je Še ponašal fant s srebrnimi gumbi na zelenem telovniku ter z debelo srebrno urino verižico.
fn odslej Trezika ni imela, več mini pred njim. Vsak korak jo bil zanjo.
Bilo je neko majnikovo nedeljo ponoči. ko jo Tinče, mesto, da bi se iz gostilne, v kateri satan kuri z alkoholom, šel lepo domov, udari po veliki cesti. Kmalu stoji pred zdravnikovo hišo, ki je ob tej uri pač videla že ljudi, kateri so iskali pomoči, ni pa še videla takih potepuhov, zato je začudeno zrla na Tinčota.
Čudil se mu je izza megel tudi mesec. Ravnokar je razsvetlil podstrešje in pogledal i naravnost Tinčetu v obraz. pa si mislil in zašepetal:
..E, kaj pa hočeš ti fante, tu? Kaj, ti imaš slabe namene z dekletom, ki počiva v podstrešni sobici!“
„Dekle, dekle, le mirno počivaj, ne zgani se in okenca ne odpiraj, lahko bi ti škodoval ponočni zrak . . . Veš, kdor pošteno misli, ne pride po noči bila bi tvoja nesreča!“
Tako si je mislil in Šepetal mesec, Tinče je pač slišal v tihi noči neko Šepetanje, pa mislil si je, da Šušti listje na drevju, dekle pa ni ničesar slišalo, ne mislilo, spalo je in smrčalo, da 'je bilo veselje.
Pač pa je videl in slišal Tinčeta še nekdo drugi, in ta je bil zdravnik, ki je počival v sobi na levici od vrat.
Jezen nad motilcem nočnega miru, hitro vstane, odpre okno in pogleda Tinčetu, županovemu sinu, predno se j.e mogel skriti, naravnost v lice.
,,'t risto zelenih,“ zagrmi zdravnik. „Kaj pa iščeš ti Tinče tukaj? Ali je morda kdo pri vas bolan ?“
,.No,“ si misli Tinče, „ta doktor je pa res neumen, izgovor mi kar potiska, v usta!"
In hitro se prime desnega lica, globoko vzdihne in reče:
„Pri nas? Ne, pri nas ni nikdobolan, Pa mene, mene strašno bole zobje. Gospod doktor, ali bi mi ne dali nekaj kapljic ?“
„Tako . . . Kateri zob pa te boli, jo? Hitro vstopi! Takoj odprem. Zobobol pa spanje si seveda nista prijatelja!«
In že stoji zdravnik med vratmi in spusti Tinčeta v sobo ter mu reče, naj se vsede na, oni mučeniški stol, katerega je opazoval vsak bolnik s svetim strahom.
„Tako . . . Kateri zob pa te Boli, Tinče?"
„Kateri ? . . . Hm . . . res . . . tega sam več ne vem! Cela desna stran me boli, bo menda protin. Ko bi jo nekoliko namazali! “
„Tega ne,“ reče zdravnik in seže po svetlih kleščah. „jTo, fant, ni noben protin. To je ničvrednež, okužei. je že, gnijo, ni več za rabo, pa bi rad Še druge okužil • ta mora, ven, potem boš imel mir!«
„Pa, gospod doktor,« zavpije Tinče, kimu je stopil že pot ua čelo, „prosim, nič več ne čutim bolečin,izpustite me . . . grem domov!«
„Tako,« odvrne zdravnik in se naredi silno jeznega, „tega pa no, da me vzbudi kdo ob 12. uri ponoči iz najboljšega spanja in iz najlepših sanj — imel sem ravno vse taroke v roki in potem zbeži. Poznam že ljudi. Kdor zagleda moje klešče, pravi vsak, da ga nič ne boli. Tebe, fant, gotovo nekaj boli, sicer bi ne bil prišel v tako pozni uri semkaj. No, le pošteno odpreti usta . . ., bom pač po vrsti vse pregledal!«
„O je,“ si misli Tinče, ki z odprtimi astmi ni mogel več govoriti, „kaj pa, če izmakne enega izmed prednjih zob, potem pa imam dosti za celo življenje !
in Tinče pokaže z malim prstom daleč nazaj — tam čisto vzadi je ničvrednež — ako že doktor hoče imeti na vsak način svojo žrtev.
„Aha«, pravi zdravnik „zadnji kutnjak na desni spodnji — no, tega bo-
— 37
mo kmalu imeli . . . ven z ničvrednežem iz ust in iz hiše!
In zdravnik ga je imel v tem hipu že v kleščah in ga je vrgel skozi odprto okno preko vrta na cesto, Tinče pa je pridno pljuval in se hitro poslovil.
„No, TinČe,zakliče zdravnik za njim „pipan j e stane po dnevi eno krono, po noči pa tri . . bom že poslal račun. Lahko noč, Tinče!"
In mir so imeli odslej zdravnik, Trezika in — Tinče!
Ko najde nekoč zdravnik Tinčeta v vesed družbi, in so postali vsi bolj zaupni, mu ta nazdravi in mu namiga-vajoč z očmi, pravi:
„Kaj ne . . . gospod doktor . . . saj ste takrat dobro vedeli, da sem . . . ?“
„Kaj," odvrne zdravnik in postane ta.Koj resen. „Kaj naj bi vedel? Ti si sam rekel, da te boli zob, jaz pa sem ga izmaknil kot je moja dolžnost. Ce te bo zopet kaj bolelo, le pridi; jaz sem pripravljen pomagati po dnevi in im noči!"
Tinče ni več prišel . . . Zakaj bal se je zdravnikove hiše kljub podstrešju in okencu v njem kot peklenskega ognja.	Po J. AV. - C.
Pijancu.
Ko vračaš iz krčme se mršavih las, preozka je vsaka ti cesta, oči so krvave, zabuhel obraz, se noga ti, jezik zapleta.
Vsak jarek ob cesti je znanec poznan, in ljubica sleherna mlaka, rad vsakdo se ogne ti daleko v stran, sramuje žival se te vsaka.
Spet lepe denarce si v krčmi zapil, a deca od glada ti plaka, — * ko hišo očetov po grlu boš zlil, beraška te palica čaka.
Posestvo si čisto v roke sprejel, ti žena je doto prinesla, udobno, veselo bi lahko živel, ko strast bi te v krčmo ne vlekla.
Da ni ti pijače nikoli dovolj, jaz tega ne morem umeti, saj vendar preneha še bedasti vol, ko dalje ne more več žreti.
Oj človek nesrečni, pijači udan, kdaj pamet se bo ti vrnila, ne vidiš, da sebi že sam si strašan in hujši si nego — živina ?
Starogorski.
Na večer.
Ko solnce za gore zahaja, ko zvon raz zvonika zapoje ; nemir mi nek dušo obdaja in solzne oči so mi moje . . .
Za dnevom dan v večnost zgineva, zgineva brez vsake radosti in v duši le glas mi odmeva:
Kdaj bode, kdaj bode zadosti ?
A zvon raz zvonika mi poje, otožno glasi se, mi pravi:
»Junaško premagaj vse boje, srca ti nikdb ne ozdravi!«
Dragotin,
Osramočena se je vrnila.
Kakor rožica spomladi je cvetel obrazek tvoj, ustni mali se smehljali ljubko sta kot lune soj.
Modri očici sta tvoji, gledali poprej mirnd, svetili se v sreči svoji nežno in tako jasnč.
Kakor rožica umira v poznih že jesenskih dneh, tak obrazek tvoj zdaj hira.
Očice ti zro nemirno in sanjavo, kakor noč; zro nemirno v daljo širno.
Vabila te je tujina, srečo ti obetajoč, ker premala je dolina bila — šla si daleč proč.
Goljufana se vrnila, osramočena, domu.
Sreča je doma le bila.
Slavček Novograjski-
Snežinke.
1
Ujel sem na papirju snežinko, lep kristal. Da se načudim, bodem pod drobnogled jo dal.
Pod njim se raztalila na kupček je snežen.
Pod drobnogledom mnogo razpade v stvor voden . . .
2
Kot krtine črne na sneženem prti madeže življenja
bodeš gledal v smrti.
Kot obsolčan kapnik se solzeč od strehe bodeš zrl kesanja za vse svoje grehe.
'Megla beži v pogorski koteč, poganja sever jo na jug.
V vinogradu se pa klopotec nekje oglaša samotug.
A zdramil ni pod snegom trsa, prijatelj še ne bode vstal.
Le ivje se po drevju drsa, na dnu še spi vstajenja kal.
4
Vse je mrzlo, kar je belo, alabaster, sneg m pena,
smrt in moje hiše stena — solnce teh še ni ogrelo.
Volja ni mi zledenela,
naj je sneg na glavi sivji.
Saj drevesa, ki so v ivji,
bodo zopet sad zorela.	g.
Na pot.
V	tvojem grlu slavček pesmice drobi.
V	tvojem srcu angel belokril sedi.
Ko od domovine vzela boš slovo,
slavca še poslušal bode marsikdo.
Angela preganjal vendar bode svet.
Če bo moral iti, se ne vrne spet.
Slavček še odletel menda bo za njim.
Ti se boš solzila s srcem mučenim.
O, zatorej brani svoja gosta dva.
Strezi jima vedno
s čistostjo srca !	g.
Razgled
Dne 17. januarja se je zopet , -stvorit državni zbor ter so se predstavili nov. ministri. Ministrski predsednik baron Bienerth je imel govoi, v katerem je zatrjeval, da bo nje. ova vlada „pravifena". Ce govori Bienertb .o pravičnosti, je to ravno tako, kako če se cigan pridušuje: Bogme, jaz ne kradem! — Crnogorski kralj misli v kratkem obiskati avstrijski cesarski cesarski ‘dvor, srbski kralj Peter pa je namenjen v Rim, — V Londonu so polovili nad 100 anarhistov, to je ničvrednih ljudi, ki hočejo pomoriti vse vladarje in prevreči vos družabni red, tudi v Monakovem na Bavarskem so jih zasačili v neki gostilni 23. — V Mandžuriji v vzhodni Aziji je izbruhnila strašna i' človeška kuga. — V
po svetu.
Belgradu se je dne 9. januarja ponesrečil zrakoplovec Edvard Rusjan, rojen goriški Slovenec. Vzdignil se je s svojim zrakoplovom v zrak, a na povratku ga je zgrabil močen vihar in treščil ob tla. — Na Češkem je postal novi cesarski namestnik' grof Thun, ki bi naj napravil spravo med Cehi in Nemci. — V Št. liju v Slov. gor. se je 22. in 23, januarja vršil poučni socijalni tečaj, udeležba je bila povoljna. Novi škof v Trstu je postal ljubljanski kanonik dr. Andrej Karlin, rojen,v Stari Loki na Gorenjskem leta 1857. — V Celovcu je umrl dne 19. januarja nagloma prof. Josip Apih, zaslužen slovenski rodoljub, zgodovinar in pisatelj, blagajnik Mohorjeve družbe.


39
Dekliški vrtec.
Dobra gospodinja. Divja perutnina.— (Nadaljevanje.^Jerebice: Obleža-ue, oskubljene, soljene jerebice se povije ter obvežejo z žemljevimi Šnitarai, ki so obložene s slanino; potem jih je speči, kakor drugo perutnino; slani-nin in kruhov ovitek je treba pred na-rezovanjem odstraniti. Kot dodatek je iPOsebno pražen riž priporočljiv, — Isto-tako se ravna s kljunači, a ne odreži glavo s kljunom, ker ravno kljun označuje na krožniku, kaj se nudi. Kljunač se krasi s takozvanim kljunačevim blatom (Sehneplenkot), k,i se pripravlja na sledeči način:	Kljunačev
drobec — izvzemši želodec — se na drobno s peteržiljem in lukom vred razseka; tej razdrobljeni in soljeni zmesi se dodene nekaj stolčenega popra ali paprike; vse skupaj se potem po malem na masti praži — dolivši nekaj juhe. — Posebej se pražijo potem žom-Ijeve šnite, na katere se v majhnih kupčekih nadevlje praženo kljunačevo blato; s temi obloženimi šnitami se obkroži krožnik s kljunači. - Fazan, najfinejša in najokusnejša divja kure-tina, se speče na isti način, kakor jerebica in kljunač. Glave ne smeš oskubiti, temveč jo, kakor tudi kremplje, o-viti pri pečenju s papirjem; oboje sluzi potem za okrašenje krožnika. Ko je fazan spečen, odstraniti je ovitek, odliti morebitna preobilica masti iz ponve; ko se je to zgodilo, polije se pečenka s kislim vrhnjem, ter se primerno narezana okusno vravna na krožniku, in sicer tako, da se vidi na sprednjem delu glava, na zadnjem delu krompelj-čki fazanovi. 'Obrobljamo krožnik lahko z majhnimi jtcčenimi krompirčki. Nekateri nudijo k fazanu lečevo omako; meni se pa vidi laška ali mešana, salata boljša.
Prihodnjič o drugih, bolj običajnih mesnih jedeh, predno da pridem na ribe.
Stara kuharica.
Razveseljevanje. Vsak Človek je rad vesel in še posebno rada se razveseljuje, mladina. Zakaj bi pa ne hibi, saj ji je dal Bog veselo srce. In Če
je mlad Človek žalosten, to niti dobro ni. Seveda, veselje mora biti vsakikrat pošteno. Posebno sedaj v predpustnem Času so radi veseli mladi ljudje. Iščejo si pa veselja navadno po gostilnah, kjer se razveseljujejo s popivanjem, plesanjem, nespodobnim govorjenjem in prepevanjem slabih pesmi. Iščejo si veselja, pa kako se motijo, ker kdor si išče veselja po gostilnah, ne more biti nikdar prav vesel, ravno narobe, tak bode gotovo žalosten prej ali slej. Saj ravno v gostilni si zapravlja pravo pošteno in nedolžno veselje; zapravlja si srečo in zlati čas, in, kar je najbolj žalostno —tam čistost umira.
Drage sestrice! Kje naj si pa me iščemo veselje? Ali se bomo tudi me razveseljevale po gostilnah, plesiščih, s slabim, nespodobnim petjem in govorjenjem? Ne, ako hočemo ostati poštene in čiste, moramo si drugje iskati veselje. Največje veselje si bodemo našle v krogu jioštenih tovarišic. Namesto, da bi se šle v gostilno razveseljevat, ostanimo doma, saj v gostilni ni nikakršnega veselja za pošteno mladenko, „Za veseljem pride žalost," pravi pregovor, ta pregovor velja tudi tukaj, zakaj katera si bode iskala veselja po gostilnab, ne bode dolgo vesela, ker kmalu bode zapravila svojo nedolžnost; in taka potem ne more imeti nikdar več pravega veselja. Saj le v nedolžnem srcu je pravo veselje doma. In se že na obrazu pozna, kje da biva čisto srce. Torej, ako hočemo ohraniti čisto in veselo srce, se moramo razveseljevati z lepimi slovenskimi pesmicami. In še posebno sedaj, ko ni nikjer tistega lepega poletnega ptičjega petja, moramo me prepevati in se veseliti, kakor se vesele nedolžne j>ti-čice on poletnem jutru. Saj ni lepšega, za poštene mladenke, kakor je prepevanje lepili slovenskih pesmic.
In sedaj, ko je vse s snegom jm-krito, in ni nikjer nobene duhteče rožice, ravno sedaj, drage sestrice, moramo nadomestiti lepoto cvetlic. To jo: skrbeti moramo in paziti, da bodemo lejte, Čiste in vesele, kakor roži-
ca, ki so ravnokar razcvete, napredovati moramo v vseh lepih čednostih in tudi mlajše sestrice napeljevati k lepemu življenju. Posebno sedaj ob zimskem času storimo lahko veliko dobrega v korist sebi in drugim. Dajajmo vselej lepe zglede svojim mlajšim sestricam, ker več izda lep zgled kot lepa beseda; „besede mičejo, zgledi pa vlečejo," pravi pregovor. Kar vidijo mlajše sestrice na starejših, po tem se tudi same ravnajo, zato moramo paziti, da bodo le dobro na nas opazovale.
Ce se bodemo tako ravnale, potem bode res pravo, nedolžno vesel.e vladalo mod nami, potem smemo upati sreče še v bodoče. In Še na stara leta, če jih učakamo, bodemo vesele, ako bodemo prav porabile mlada. leta.
Veselimo se v poštenem veselju, potem smemo upati, da nas bode tudi Marija vesela, in da se bodemo enkrat pri Njej nad zvezdami veselile, ako bodemo že tukaj storile veliko dobrega. Bodimo nedolžne in vesele, saj le: Kdor čisto srce ima, tam pravo veselje je doma.
Neumnost ali itaharlja. Dekle poštenih slovenskih starišev je odšlo služit nekam na Madžarsko. Čez par tednov pride pismo na sla riše, in pismo je bilo — strmite! madžarsko, dasi v celi vasi ni nihče razumel madžarski. Dekle je vlovilo par madžarskih besed, pa si je dalo po nekomu sestaviti madžarsko pismo. Torej robata madžarščina, zn katero se v omikani Evropi malokdo zmeni, je več vredna kakor slovenščina, v kateri sta že sv. Ciril in Metod pisala svete knjige! Ali bo naše ljudi koda j srečala pamet?
Xa obisku. Vabila me je k sebi in ker sem si že dolgo želela biti malo dalje v njeni bližini, odzvala, sem so njenemu prijaznemu povabilu. In tam pri njej sem občutila, tudi jaz srečo, ki napolnjuje njeno mlado srce. Pravo kmečko dekle! Kako se je vrtela urno po kuhinji in pomagala materi, kako krotko in ljubeznivo je kramljala s služkinjo! In ko je dogotovila svoja o-pravila, se je pridružila meni in dela-
li sve neko ročno delo. Z vso pozor- i nostjo se je poglobila v delo, in lahko . je bilo opaziti, kako jo zanima predmet,! s katerim je imela ravno opraviti. Vrlo dekle! mislila sem si in se zamislila v usodo njenega življenja. Ni tako temna, a vendar se ji je na pot, po kateri gre v življenje, natrosilo tudi ; mnogo trnja. Pa vkljub temu vstraja. ; Ne ustraši se težav ter se trudi tako dolgo, da doseže svoj smoter. Spomnila sem se tudi dneva, ko je prišla iz tujine domov na naš prijazni hribček. In ko sem prišla jaz kmalu potem po opravkih na njen dom, je nisem našla, sedeti v sobi, marveč je plela na vrtu gredice, in tedaj mi je pravila, kako jo veseli gospodinjstvo. Živo so se ji zablestele oči in spoznala sem iz njenega, vedenja in govora, 'da zajema ravno iz kmečkega, dasiravno težavnega, a vendar tako častnega dela, svojo zadovoljnost in srečo. Ob slovesu podarila mi je krasen Šopek, in tedaj so nama, nakrat splavali pogledi gor k cerkvici Marijini, ob kateri ležijo v tihih gomilah nam tako draga bitja. Enako čustvo bridkosti je napolnilo najini srci, ko sta se zopet srečala najina pogleda. A grobovi v naši bližini nas naravnost vspodbujajo k. vstrajno-sti, kakor bi nam govorili iz tihih gomil pokojni rodovinci: *,Veliko let smo se trudili in z veseljem prenašali, kar nam je poslal Bog, in k zadnjemu počitku smo se vlegli naravnost v domačo zemljo. Posnemajte nas!" A ne samo grobovi nam kličejo, temveč ves lastni rojstni dom nas vabi k delu in vstrnjnosti ter nam želi, bogato poplačati Irmi na lastni grudi. O kako veselo je vendar bivati tam, kjer pomagajo otroci sta rišem, posebno pri kmetih, in meni ničesar tako ne ugaja, kot pravo, skromno kmečko dekle. Mnogokrat opazujem dekleta, ki prihajajo iz tujine našopirjene kakor pavi, ter zaničujejo domačinke, ki si' ne postavljajo tako. A to ni častno in ne lepo, ampak naravnost sramotno je za. nje. Pravo slovensko dekle se gotovo spozna po svojem ponižnem obnašanju, in v to vrsto deklet spada tudi moja prijateljica, ki je s svojim prikupljivim
— 41
vedenjem dala povod mojim skromnim vrsticam. Ko sem se potem poslovila od nje in njenih prijaznih ljudi, mi je prišlo na misel:
Ponižnost, nedolžnost in ljuba kratkost,
to daje dekletn najboljšo vrednost.“
Zvonimira.
Stara kmetska hiša.
Društveni glasnik.
Sv. Jurij ob južni železnici. Kako z veseljem smo prebirali »Naš Dom«, ki prinaša tako zanimiva poročila iz raznih krajev. Še z večjo radostjo in zanimanjem pa ^a prebiramo zdaj, ko imamo ustanovljeno deki. zvezo. Ko-jmi se imamo pač v prvi vrsti zahvaliti, da se je pri nas ustanovila tako potrebna organizacija ? Vso hvaležnost smo dolžne našemu duh. vod. č. g. Žganku, ki so največ pripomogli k temu, Z odločno in prijazno besedo so krepko opisali namen in potrebo te organizacije. Kazen drugih neštetih skrbi so si naložili še to, da so nam pomagali in vedno z nami delovali. Koliko skrbi, časa in gmotnih žitev so darovali za naš blagor.
Ne moremo popisati, koliko veselja so nam pripravili na dan ustanovnega shoda. Ta dan, 12. jun. nam ostane v neizbrisnem«, prijetnem spominu. Kako bi tudi ne, saj še Št. |ur menda ni videl takega zborovanja. Nad 1400 mladenk se je zbralo ta dan, ki smo jih v velikanski procesiji spremile do cerkve. (Natančno poručilo je bilo v 13. št lansk. »Naš. Doma«). Kakšen vtis je napravilo to na naša dekleta, se je kmalu pokazalo, ker je pristopilo koj nad 70 deklet, sedaj je število članic na-r. slo že nad 100 vrlih, poštenih in za vse dobro vnetih mladenk.
26. jun. smo imele volitev odbora, ki je sledeči: preds. Minka Vrečko, podpreds. Micka Kompolšek, tajnica Mirna Klinc, blag. Trezika
Soler, knjiž. Kristina Kegoršek. Dal Bog, da bi novoizvoljeni odbor deloval res izborno.
7. jul. je bilo prvo zborovanje, govorila je preds.:	»Pokažimo, da si nismo samo za
kratek čas ustanovile dekl. zvezo, ampak zato, da si pridobimo potrebno izobrazbo in z zglednim življenjen dokažimo nasprotnikom namen organizacije«. Julčka Rataj nas je v duhu povedla v Trst in opisala delovanje tamošnje M. družbe. Še malo razprave in nato smo prvo zborovanje zaključile in se z navdušenjem razšle. Na splošno zahtevo mladenk smo imele poslej skoro vsakih 14 dni zborovanje, kjer so nastopale razne govornice. Preds.: Medsebojna ljubezen mora biti prvi sad naše dekl. zveze. Julčka Rataj nas je z ognjevito besedo vnemala k pobožnosti do Marije, Kristina Regoršek nas je spodbujala k srčnosti. — Drugokrat se je Julčka Rataj na žalost cele zveze morala posloviti od nas in oditi nazaj v Trst, kamor jo je klical njen poklic. Z že prirojeno prijaznostjo in zgovornostjo se je prikupila nam vsem. Njena delavnost jej ni pustila počivati. Čeravno na počitnicah in malo bolehna, je vendar ljubezen do rojakinj premagala vse. Bog naj jej obilno poplača, je bila želja nas vseh, da bi še zdrava piišla zopet k nam na počitnice.
Dan 18. avg. pa nam ostane v spominu celo življenje. Naša dekl. zveza je naredila izlet k Mariji Lurški v Griže. To vam je bil vesel dan, da malo takih. Kako tudi ne, sama dekleta nad 80 nas je bilo pa vse iz srca vesele. Vkljub neznosni vročini smo prepevale celo pot od Petrovč tja nabožne pesmi, nazaj pa tudi narodni vmes. Pri Mariji v Lurdu so imeli g. duh. vod. pridigo o Brezmadežni in sv. mašo. Iskreno zahvalo jim izrekamo na tem mestu, ker so skrbeli, da je bilo vse v redu, da se je vršil izlet ravno o pravem času in na tako izvrsten način. Nazaj grede smo si t gledali gospodarsko šolo na Teharjih.
Zamolčati ne smem, da smo poslale eno tovarišico na gosp. tečaj na Teharje in povedati moram, kako z zanimanjem poslušamo, kadar nam ona (T. Soler) razlaga in pripoveduje, kakšna naj bi bila slovenska gospodinja.
Dne 17. sept. smo imele zopet zborovanje; govorila je T. Soler o redoljubnosti in g. duh. vod. o slavnosti v Št. liju, kjer so bile tudi tri dekleta, članice naše zveze. In poslej pri vsakem zborovanju je govorila T. Soler: kakšna mora biti gospodinja, da je v čast sebi v zgled svojej župniji in v korist slov. domovini. Preds. j? govorila o poštenem dekliškem življenju in č. g. duh. vod., kako se govor sestavi.
Dne 6. nov. pa je »Dekl. zveza« priredila predstavo »Vestalka«, ki se je 20. nov. ponavljala. Bilo je sicer več novink igralk in igra težka, vendar je ob obilni udeležbi ljudi izpadla izvrstno. Pri tej priložnosti se je pokazala požrtvovalnost deklet, kar je najboljše povedal srečelov. Videlo se je, koliko prijateljev imamo, ker so tako radi darovali, nekateri prav mnogo. Bog plačaj! vsem dobrotnikom, prijateljem in tudi sotrudnicam, katere so nam pripravile tako lepo zabavo. Prav zadovoljni smo bili z igro kakor s srečelovom.
Da, mnogo veselih ur nam je bil Bog odločil preteklo leto; pa pregovor pravi : Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti. Tako je tudi z nami, ravno ko smo mislile, da imamo vse najboljše vrejeno in da smo Varne, pa nam je bila že žalost za petami. Prvo adv. nedeljo smo imele namreč zopet zborovanje in slovo. Posloviti smo se morale od č. g. Žganka, našega skrbnega duh. vod. Bog naj jim stotero povrne vse, kar so nam dobrega storili; me ne moremo drugega, kakor obljubiti, da se jih bodemo večkrat spominjale in hvaležne ostale. Kaj se pravi izgubiti tako dobrega duh. voditelja, nam bo verjel samo tisti, ki se je že sam prepričal. Naše sestrice po dekl. zv. bodo najprej umele našo žalost in izgubo. Popolnoma bi bile že obupale, ko bi ne imele enakega zaupanja v našega novega duh. vod. Upamo, da bomo ž njihovo in božjo pomočjo že vstrajale. Bog bo gotovo blagoslovil naš trud in naše delo. S trdnim zaupanjem v Njegovo dobrotljivost in usmiljenje smo se popolnoma vdale v njegovo sveto voljo in si obljubile, da bomo še naprej vedno tako v ljubezni in edinosti delovale. Ti pa, ljubi Oče nebeški in naša za-ščitnica in mati Marija nam daj vsem v novem letu mnogo vsestranskega napredka!
Iz nemškega Gradca. Me smo prišle v mesto, kjer je toliko nevarnosti za dekleta, pa me se ne oziramo ne na desno ne na levo, me se držimo kakor skala tega, kar so nas mati učili in napredujemo v verskih in narodnih stvareh, da je veselje. Ustanovile smo si »Dekliško zvezo« v Gradcu kot odsek društva »Kres« in šteje že 60 deklet, kar je za naše razmere res častno število. V odbor so bile izvoljene : Amalija Tavčar, predsednica, Marija Vodošek, podpreds., Marica Kolar, blagajnica, Matilda Kovačič, tajnica; odbornice: Agata Černenšek, Rezika Korpa, Marija Baum ; namestnice: Barbara Fras, Ivanka Pogina. Voditelj te zveze je g. jurist Ogrizek, ki vodi celo »Dekliško zvezo«, za njegov trud mu izrekamo iskreno zahvalo. Potem imamo vsako nedeljo pevske vaje pod vodstvom g. visokošolca Detela, ter nastopamo kot mešan zbor pri veselicah. Povsod se človek lahko veseli, če le pošteno živi. Samo to nas žalosti, ker še toliko slovenskih deklet v Gradcu biva, dosti jih ne ve za naše društvo, veliko jih pa ve, pa ne marajo za vero in slovenski jezik. Sramujejo se maternega jezika, nekatere so ga pa pozabile in nemščino težko lomijo, da potem pride večkrat v Gradcu tako, da se domačinke ne razumemo več med seboj. Me ga ne bomo pozabile, pa tudi ne sramovale, nam je tukaj v tujini naš slovenski jezik tem bolj mil; kolikor bo mogoče, bomo gledale, da bodo naša dekleta se spreobrnila, saj ima slovensko dekle dobro srce. Prihodnjič Vam bomo poročale o našem prvem »Dekliškem shodu«.
Dostavek uredništva. Veseli nas vsak pojav v našem mladinskem gibanju, toda prav posebno ta najmlajša hčerka v naši dekliški organizaciji. Gradec je za nas tisti malik Moloh, ki nam požre na stotine fantov in deklet. Če Vas je že usoda zanesla v Gradec,
ostanite zveste Bogu, Mariji in slovenski domovini. Nobena se naj ne izgovaria' Ceš: med Jernej služim, moram biti Nemka. Ni res! ■tiradčani Vas potrebujejo bolj, kakor Vi nje, svojo plačo si krvavo zaslužite, dobro je; če se naučite nemški, a zavoljo tega ne smete pozabiti in zaničevati slovenskega maternega jezika. Koliko Nemcev in posili - Nemcev se prit-pe k nam in živi od nas, pa ostanejo ^enrlci in še nas povrh sovražijo. Vam ni treba sovražiti Nemcev, med katerimi živite, a svojemu rodu lahko ostanete zveste. Bodite stanovitne, Bog naj blagoslovi Vaše delo, pa nam kaj včasi poročajte. Zdrave!
Zabukovje pri Sevnici. Živela najmlajša jdJekliška zveza« v našem krasnem Posavju!
ustanovnem občnem zboru tukajšnjega 'kmetsko - izobraževalnega društva«, ki se je vršil dne 1. listopada t. 1., so si naše vrle mladenke ustanovile svoj društveni odsek »Dekl. zvezo«, katere ustanovni občni zbor se je vršil dne 18. t. m. Zbrale so se naše vrle zabukovske mladenke takoj po večernicah pri blagem kmetu jp Francu Požun-u v Bukovju v prav obilnem številu. Pred zborovanjem je zadonela krasna pesmica »Rasti rožmarin« iz grl tuk. društvenih pevk. Nato otvorijo preč. g. domači župnik -zborovanje ter v ganljivih besedah spodbujajo navzoče h katoliško narodni zavesti. Za njimi nastopajo dekleta govornice. Prva pokaže svojo neustrašenost Nežka Kožuh iz Laš, ki spodbuja svoje tovarišice h katoliško narodnemu na-predkuj kateri edino more olajšati pozemeljsko življenje ter nas srečne storiti za večnost. Čudili smo se nad toliko zavednostjo te mladenke. v'a njo nastopi njena sestrica Pepca Kožuh, katera v jasni luči pred oči postavlja obilico krasnih naukov, ki so jih slišale ob priliki ve-^‘koga shoda na Grački Gori iz ust preč. gosp. župnika Gomilšeka. Zopet se oglasijo vesele Pevke s krasno slovensko pesmico »Slovensko dekle«. Veliko navdušenje je nastalo med zbo-jdvalkami, ko je nastopila govornica Pepca ženica iz Šmarja, katera v svojem obširnem govoru krasno razvija program slov. kat. organizacije, ter svojim sestricam rojakinjam navdušeno začrta pot, po kateri je dospeti do zve-1 ■canske narodne izobrazbe. Nadalje jim toplo Priporoča ponižnost po Marijinem vzgledu in Jin svari pred najhujšim sovražnikom, alkoho-°m. Splošno odobravanje je nastalo med zbo-rovalkami. Ginjeni in očarani smo bili nad to-uko zavednostjo te vrle pogumne gospodične govornice. Ali žal, — ob koncu svojega neprecenljivega govora napravi žalosten vtis na v?.® pričujoče zborovalce, ker jemlje slovo od ojih, odhajajoča na prekrasno Gorenjsko v užino milostnega kraja Marije Brezje. Na poit1.'' gospdč. govornice Pepce Senica se izvo-ujo v odbor sledeče članice: Voditeljica Ivanka t^regorčič, nam. Pepca Kožuh, tajnica Ana 5\ajk, nam. Am. Medvešek, blagajničarka Ana rejsk, nam. Cilka Pajk, knjižničarka Nežka ,p°JjUh, voditeljica petja Lenka Alič. nam. N. i ajk. Po končani volitvi deklamira voditeljica vanka Gregorčič ljubko pesmico »Tri želje«, atero si je sama zložila. Na predlog preč. g.
župnika se vse navzoče mladenke iskreno zahvalijo odhajajoči'rojakinji gosp. Pepci Senica za ves veliki trud in stroške, ki jih je žrtvovala za tuk. »Dekl. zvezo« in ji želijo mnogo sreče in veliko božjega blagoslova v novi domovini ter jo prosijo, da bi jih še pri priložnosti poselila. Slednjič zaključijo preč. g. župnik zborovanje. Bog daj novi najmlajši »Dekl. zvezi« obilo blagoslova božjega v korist in blagor naših zabukovskih mladenk.	J. P.
Sv. Jurij v Slov. gor. Zopet nam je »Dekl. zveza« priredila sestanek, ki nam ostane v trajnem spominu. Dne 22. t. m. smo se sešle v društveni sobi. Predsednica Micka Androjna otvori zborovanje s kratkim, a podučljivim nagovorom ; nato da besedo Juliki Rotman, ki nam je poročala o predavanjih preteklega leta v gospodinjski šoli na Teharjih.
Ć. g. Bosina pa so brali nekaj odstavkov iz knjige o lepem vedenju, ter nem to pojasnili s svojimi besedami. M. Klampfer nam je prav dobro razložila: »Kaj da je molitev pred jedjo«?! Toliko za danes, mogoče drugič kaj več v spodbudo sosednim mladenkam, našim sestricam v Št. Jakobu, da se tudi vzdramijo iz spanja ! Le vrlo naprej !	Tinica.
Jarenina. Notica o strašnem umoru v Jarenini v zadnjem »Našem Domu« nam ne da miru, zato dovolite v zagovor našega dobrega imena par vrst v Vašem cenjenem listu. Predvsem bodi še enkrat povedano, da 17 letni morilec Klobasa ni bil naš domačin, ampak rojen iz sv. Petra pod sv. Gorami. Nikoli ga, odkar je bival v Jarenini, nismo videli v cerkvi, tudi ne na kakem našem shodu. Duhovnikom ali drugim poštenim ljudem se ni bližal, najljubša družba mu je bila le v neki hiši, kjer je imel znanje z zaslepljenim dekletom. In ta prosta, od naših slovenskih liberalcev toliko hvaljena brezverska vzgoja, ga je privedla do popolne propalosti.
Gotovo v Vaše največje veselje pa Vam tudi povemo, da že mnogo let ni bilo slišati o kakem pretepu ali o kakih izgredih med jareninskimi fanti. Pač pa smo kakor prejšnja leta tudi zadnje leto bili zvesti gojitelji katoliško-narodne misli. Naša mladeniška zveza je tudi v letu 1910 priredila več shodov, nad vse znamenit je bil dobro obiskan shod Z. S. M. meseca junija. Uprizorili smo več gledaliških iger, udeležili smo se skupno društvenih prireditev tudi v sosednih župnijah. Prav mnogo smo mislili tudi na ustanovitev Jareninskega Orla, kar pa je zaradi pomanjkanja prostorov, žal, sedaj še skoraj nemogoče. Izborno se je izkazal večkrat tudi naš pevski zbor. Dal Bog, dar bi nas petja zmožni voditelji tudi še v bodoče radi podpirali.
Mnogo zaslug so si pridobili tudi naši vrli fantje agitatorji o priliki slavne naše zmage pri občinskih volitvah v Pesnici, v Jarenini in na Poličkem. In tudi letos na praznik sv. Treh kraljev, je okoli 150 naših fantov na shodu .strogo obsodilo žaljivo pisarjenje raznih časnikov glede strašnega zločina, kajti mnogi časniki zlasti nemški, bi nas radi oslikali vse brez izjeme kot največje hudodelce.
Na vseh naših shodih smo z navdušenjem sledili izbornim govornikom in ne brez uspeha. Da se je torej zgodil zgoraj navedeni zločin, tega nismo zakrivili mi, ne naši voditelji in ne naša organizacija, ampak vsemu temu nasprotna vzgoja morilčeva. Mi pa gremo junaško svoja pota naprej za katoliško-narodnimi cilji.
Jareninski fantje.
Dostavek uredništva: Kdor le površno prebere našo notico v zadnjem »N. D.f, se lahko prepriča, da nismo jareninskim fantom prav ničesar očitali, ampak ta žalostni dogodek bi naj vspodbodel vse poklicane kroge, po vseh krajih naše domovine, da vso skrb posvečujejo dobri vzgoji. Kdor se drži načel naše organizacije, ne bo nikdar tako daleč zašel.
Št. Vid na Planini. Naša »Dekl. zveza« zelo dobro napreduje, čeprav ne poročamo o vsakem podučnem shodu posebej. Enkrat sem že itak poročala, kako napredujemo.
Tretji podučni shod je imela »Dekl. zveza« 8. sept. 1910., kije obsegal sledeče: 1. Pozdrav voditeljice Minke Zakošek. 2. Malka Jazbinšek govori o obrambnem delu slovenskih deklet in pa kako moramo ljubiti naš slovenski materni jezik. Če se tudi katera nauči kakega tujega jezika, naj še z večjim veseljem govori svojega domačega. 3 Micka Senica deklamuje: »Ker Marijo ljubim«. 4. Malka Senica govori: »Kaj nam pravijo cvetlice ?« Primerjala jih je s človeško minljivostjo. 5. Cilka Ocvirk deklamuje Gregorčičevo »Na sejmu«. 6. Ivanka Zakošek govori : Biti Slovenka, bodi Slovenki ponos. In opisuje tudi naravno lepoto naše slovenske zemlje. 7. Katra Pertinač dekl. »Materi Sloveniji«. Shod se je zaključil s petjem.
Četrti podučni shod je imela »Dekl. zveza« 16. okt. 1910. Vspored je bil tale: 1. Pozdrav voditeljice. 2. Marija Vertačnik govori o sovražnikih dekliške sreče. 3. Micka Mikolič deklamuje Gregorčičevo »O, čuvaj cvet, mladostnih let«. .4. Malka Kunst govori: Zlate nauke slovenskim gospodinjam. 5. Ana Zuželj deklamuje »Samozavest«.
Peti podučni shod je imela »Dekl. zveza« 20. nov. 1910. Vspored je bil tale: 1. Pozdrav voditeljice. 2. Hedvika Tovornik govori iz gospodinjskega tečaja kmetijske šole v Št, Jurju ob juž. žel. in sicer:	najprvo pove vsebino
vsega, kar se je učila. Potem pa o prvi točki gospodinjstva, namreč o kuhanju, ker to je prva skrb vsake gospodinje, da zna dobro kuhati. 3. Micka Tacer dekl. »Slovenka sem«. 4. Jožefa Pavlič govori o pobožnosti, ki bi naj dičila vsako slov. mladenko in gospodinjo. 5. Ivanka Zakošek dekl. Gregorčičevo „Domovini«. Shod se je zaključil s petjem.
Šesti poučni shod je pa imela »Zveza«
1.	jan. 1911. Obsegal je sledeče: 1. Pozdrav voditeljice. 2. Minka Tovornik pove »Voščilo za novo leto«. 3. Franica Zakošek razlaga iz gospodinjske šole na 'Peharjih. Razlagala je vsebino vsega, kar se je učila, katere je zelo veliko. Vmes je tudi povedala, kaj vse mora znati vrla gospodinja. 5. M. Tacer in J. Koželj deklamujeta Gregorčičevo »Sreča«. 5. Franca Kranjc govori : Kako mora delovati slovenska
mladenka v narodnem življenju. 6. Veleč, tl duh. vod. povejo, kako koristna je gospodinjska šola na Teharjih, ter priporočajo dekletom, da bi katera posnemala v tem oziru Ff. Zakošek ker v tej šoli si pridobi vse potrebne znanosti ki jih potrebuje.
Na Štefanovo smo pa igrale igro »Vestalka«, katero smo na željo občinstva na dan sv. Treh kraljev ponavljale.
Poroča tajnica.
Zreče pri Konjicah. Hvala Bogu, naša Marijina družba se kaj lepo razcvita, akoravn® je mrzla zima. Navdušenje med družbenicatn'. je vedno večje. Posebno pa na praznik sv. Treh kraljev je naše veselje skoraj do vrhunca prikipelo. Neizmerno smo se čutile srečne. Najprvo so nas duhovno navdušili č. g. kaplan popoldne v družbenem nauku. Po večernicah smo se zbrale k poučnemu shodu, kjer so nam pr. g. kn. šk. duh. svetovalec razlagali družbena pravila s primernimi opombami. Potem so se vršili govori v temle sporedu : 1. Trezika Hren je govorila o minljivosti dekliške lepote in naj se ne mudimo v posvetnem veselju, marveč skrbimo za večnost. 2. Frančiška Klančnik je deklamirala pesem: »O čuvaj cvet mladostnih let!« 3. Antonija Marčič je govorila, kako naj se s pomočjo Marijino bojujemo proti sovražnikom naše nedolžnosti 4. Julika Golčar je deklamirala pesem: »Sreča Marijinega otroka«-5. Amalija Volčič nas je opominjala, naj ne zahajamo v slabe družbe. 6. Micika Karba je navduševala zborovalke za versko-narodno izobrazbo in omiko ter ljubezen do domače grude. Potem so č. g. kaplan povzeli vsebino 1 vseh govorov in so na kratko razložili, kako ; se je treba na podlagi šolskega pouka nadalje izobraževati s čitanjem dobrih knjig in časopisov. Dekleta so bila toliko navdušena, da se je takoj oglasilo 20 naročnic za »Naš Dom«r akoravno je že prej okoli 25. številk »Našeg* Doma« k nam prihajalo.
Nazadnje pa nas je zelo zanimal dvogovor dveh planinskih deklic Micike Karba in Anice Nemčič. Imenovanih sta nas tudi vmes razveseljevali z idiličnimi ali pastirsko ljubkimi pesmicami. Isto je povzročilo med poslušalkami veliko živahnosti in veselosti. Shod se je začel in končal z lepim narodnim petjem. Deklice ' drage, le poguma in neustrašenosti je treba; skrbimo tudi zanaprej, da se bo naša Marijina družba vedno bolj in bolj razcvetala.
Slov. Bistrica. Občni zbor izobraževalnega društva dne 15. jan. je pokazal, da še vendar je pri nas precej mladine, ki nikakor ne zaostaja za ono drugih krajev, ampak ima resno voljo izobraziti se, ustvariti si lejDe značaje ter se tako vsestransko pripraviti, da\bo vsak in vsaka enkrat koristen ud našega milega slovenskega naroda. Ne bom se tukaj pečal s podrobnejšim poročilom o našem društvenem delovanju, kije bilo v preteklem letu vsestranski zanimivo in plodonosno, kajti o tem so večkrat poročali drugi naši listi, zlasti Slov. Gospodar in Straža, omeniti hočem le to in ono zanimivost iz nastopov naših fantov in deklet, Splošneje namreč pri nas opaziti, kaj, žalostno obna-
45
^anje zlasti nekaterih fantov, in žal da tudi pruJenih deklet ne manjka. Fantje komaj šolo • apustijo, pa zajdejo med slabe tovariše in po-eK teh potem nedeljo za nedeljo v krčmo, kjer popiva in vriska ter dela razne nerodnosti oj»u v veliko razžaljenje, nedelji in prazniku necast, starišem v nepopisno žalost, naši upniji v sramoto, takim fantom samim pa v ep°pisno časno in večno škodo. Koliko je antov, ki nedeljo za nedeljo niso pri sv. maši, ", t»°kvo Pa . vsaj pri pridigi ne, ampak med už . ° božjo po mestu postajajo ali pa v slabih gostilnah popivajo in kričijo. To je žalostna esnica, ki prinaša vsestransko prekletstvo nad nve, pa zraven večkrat tudi nad nedolžne. ' Pn takih razmerah ni z največjim veseljem pozdraviti društva, ki se trudi mladino odvračati Ptjančevanja in razuzdanega življenja ter v 2jCu .’ste vzbujati zavest, da človek ne sme z vott kot brezumna žival, ampak da je ustvarjen ja kaJ višjega, da ima važne in svete dolžnosti :	s. ,e 'n. do drugih, ter da te dolžnosti mora
■sm' 1 eVat* z*as,i v svoji mladosti? V tem snislu se navdušuje, opominja in svari na vsa-m društvenem sestanku, in sicer je kaj hvale redno, da so pridni mladeniči in modra de-,. sami prevzeli nalogo, da svoje tovariše, in'(TTf ,ovar‘šice z r.avduševalnimi govorčki
1	de j arnac'iarn* dramijo in vnemajo za vse •J10’ V0i)ro >n koristno. Zato pa z veseljem
enujemo lante in dekleta, ki so v preteklem .j U J! stppali kot govorniki. Bili so tile mla-i-i 1C,:..Kolander Ivan (5 govorčkov in 1 de-p maciJ°)> Korošec Martin (2 g. t d.), Obrsne A_tnc K- 2 d.), Ozimič Iv. (1 g. 1 d.), Breznik „	d.), Žolgar Karol (1 g.), Hostej Marko
j "z’ tvober Franc (I g.), Unterlehner Ivan (1 d.) Ma , deklet: Ozimič Otilija (4 g.), Jerovšek
2	d \	Vrhošek Jul. (2 g), Jureš Mar. (1. g.
VerLun6) Amal- (1 K-). Tramšek Ana (1 g.), Papež'M^°Za d-)i Montaln Štefanija (1 d.),
pili °^nem zboru še sta na novo nasto-M,» d11. ka.i navduševalno govorili Leskovar barija m Zafošnik Marija.
ter • lo mladino priporočamo v zgled drugim Dri./,2 Slinio, da se nam v novem letu fantiUZl 7Vse’ .^a1” Je dobrega med našimi dniu- 'j dekleti, da bomo tako skupno odvračali ” drugega od vsega slabega, pa se tudi
skupno
navduševali za vse dobro in lepo. V to
na,n pomozi Bog!
letl Sv- Lovrenc v Slov. gor. Drugo četrt-1) '/ P,)ročdo o delovanju Dekliške zvezo. Naša Preteki8'' ^r'Tko razvija. Imamo 2o 120 članic. in (jv . smo priredile osem poučnih shodov ?. 'Sr'- Dekleta se rada udeležujejo zborovanj jami li ra<*C pripomagajo 2 govori in deklamaci-driisi ,,,le P*- J 'dija je priredilo našo izobraževalno katei-’,°- B*avuost v <5ast sv. Cirilu in Metcdu, pri že J - s°delovala tudi dekliška zveza, kakor jo poročal „N. D.“
drnSn, u?’ Pr‘ veselici Slov. kat. izobraževalnega 1. a,.1 , e julija jo sodelovala dekliška zveza: 2mičai '°vrec 'z Zagonec je navdušeno govorila o Viiprn-J'1031'’ za katero nas naše mladinske zveze J°- 2. v igri „Raztrgan prt“ so igralko iz-
vrstno rosile svoje uloge. Bil je to drugi nastop lovrenških deklet. 3 Zenski pevski zbor jo zapel dve pesmi. („Jaz vem za deželo“ in „Poletni večer11.) I. (iera (Iril iz Zakušaka jo deklamirala pesem „Slovenka sem“.
Dne 20. avgusta jo D. Z. priredila VII. shod. Vspored:	l. Deklamacija: „Slovenski svet Marijin
dom“. S. K. Deklamirala Julijana Puh (Oblačak).
2.	Govor: Vrednost naše obleke. Marija Cigula iz Rotmana nas jo opominjala, kako so naj oblačimo, da ne bomo s svojo obleko nikogar pohujšale, pa tudi no sebi na zdravju škodovalo.
VIII. shod dne 9. oktobra. Vspored: 1. De-klamaciia:	„Naš Dom“ (P. Senica). 2. Govor:
Vrednost branja dobrih knjig in spisov. Marija Plohlu iz Zakušaka nas je poučevala, kako naj beremo, da homo imelo od branja časno in večno korist. 3. Deklamacija: „Krščanski dov. M. Družbe" (Bogoljub). 4. Deklamacija: „Pogled v nedolžno oko". Deklamirale: Ana Matjašič Oblačak, M. Hrga, M. Cuk iz Gabornika. Slučajnosti: 6. gospod župnik so priporočali rejo perutnine, č. g. kaplan Jožef Skvarč so govorili o snagi, o medsebojni ljubezni in o stanovitnosti v dobrem. Nekatere črtice iz gospodinjskega tečaja; o redoljuhnosti, ki je neohhodno potrebna vsakemu, posebno pa dekletom, ako hočejo postati kedaj vrlo gospodinje, jo poročala J. Z. tačasna tajnica.
Drugi letni občni zbor smo priredilo 11. decembra 1910. Vspored: Predsednica Marija Tikvič se jo zahvalila dekletom, da so v minulem letu rade sodelovalo pri Zvezi z obiskovanjem shodov, z govori, z deklamacijami. Tajnica je poročala o delovanju D. Z. v preteklem letu. Blagajničarka Marija Zavec iz Dragov n a je položila račun, ki znaša nad C0 kron. čč. gg. sta navduševala dekleta k vstrajnosti. Volitev odbora: ostal je večiuoma star odbor.
Pa tudi nekaj žalostnega moram poročati iz našo zvezo. Naša I). Z. obstoji še komaj leto dni, a že nam je nemila smrt iztrgala dne 5. novembra pridno članico D. Z. in zvesto hčerko Mar. družbe Terezijo Janžekovič iz Gabornika, stara je bile šele 28 let. Kako je bila rajna priljubljena, jo pričal njen veličasten pogreb. Nad 50 belo oblečenih deklet jo je spremljalo z domačima čč. gg. k cerkvi. Dekleta so darovala sv. obhajilo za njo. Č. g J. Sinko so v cerkvi spregovorili vspodbudne besede rajni v spomin, drugem v zgled, očetu, materi, sestram in bratu v tolažbo.
Tekom dveh let smo pa poslalo štiri dekleta k čast. šolskim sestram v Maribor. Marija Gril iz Zakušaka, ki je bila že lansko leto 15. avg. preoblečena, Marija Pihler iz Mostov, Neža Krajnc, Julijana Puh obe iz Sakušaka. Dekleta predraga, le pogumno naprej, da priborimo sebi in slovenskemu narodu boljšo prihodnjost. Saj prava slovenska deklica no sme živeti le samo za se, temveč za domovino svojo, no samo za sedanjost, ampak tudi za bodočnost.	Z.
Vipava. (Kranjsko'1. Dovolite, velecenjeni gospod urednik, da Vam tudi iz oddaljene Vipave pošljemo poročilo o našem delovanju. Z zanimanjem prebirajo naša dekleta razna poročila, ki jih prinaša „Naš Dom“. Ros vrlo napredujejo štajerske mladenko, toda naslednje vrstico naj so dokaz, da se tudi naša dekleta'zavedajo svoje veliko nalogo.
46
4a tuđi one stremijo na enakimi cilji; saj druži vse ista ven ljubezni do lioga, do čednostncga življenja in milega slovenskega domovja. Zavedna, navdušena kot vedno, zbrala so se vipavska dekleta ter si ustanovila v izobr. 'društvu dekliški odsek „Bogomila". Njihov namen je bil' združiti vsa poštena dekleta, da čednostno prežive mladostna leta, da se s pravim krščanskim življenjem pripravljajo za bodoči poklic verne slovensko gospodinje. Naredila so torej vipavska dekleta sveto zavezo: „Zveste ostati v dolu in življenju Bogu, Mariji in domovini!" To je njih ustanovni klic, to njih geslo. Vipavska „Bogomila" jo bila ustanovljena dne 10. aprila 1910, ima sedaj devet mesecev svojega obstanka, sklenilo se je pa z novim letom račun delovanja podati ter se je sklical občni zbor dne 22. januarija. — Naj tu v kratkem podam poročilo o delovanju „Bogomile".
Za voditeljico „Bogomile" je vrla gdč. Tončka Miler-jcva. Soje so se vršile redno vsakih I t dni in prepričevalno moremo trditi, da so redno seje trdna podlaga za obstoj in napredek vsakega društva. Prvi sestanek je priredila „Bogomila" 12. junija 1910. Spored: 1. Pozdrav voditeljice. 2, (lovor: Devica Orleanska — vzor dekletom, govori gdč. Franica Silvester. 3. Voditeljica bodri tovarišice k skupnemu vzajemnemu delovanju.
10. julija 1910. priredila je „Bogomila" veselico v proslavo sv. Cirila in Metoda. Na vsporedu so bile razne pesmi, dve deklamaciji, Kaboljsko jezero, Sv. Ciril in Metod, ter krasna igra Cvetina Borograjska.
15. avgusta 1910. ponovila se je igra Cvetina Borograjska. Pelo sc je več mičnih pesmi, omenita se „Nazaj v planinski raj" samospev in „Divja rožica", dvospev. K sklepu so je napravilo srečkanjc v korist osirotelih otrok.
jSeetanek 28. avg. 11)10. Spored: 1. Pozdrav. 2. „Življenje ni praznik", deklamujc g. Julka Krbne. 3. Kako moremo narodu koristiti — govori voditeljica gdč. Miler.
Sestanek 25. sept. 1910. Spored: 1. Pozdrav.
2.	„Dekliška budnica", deklamujo g. Marica Petrič.
3.	6 izobrazbi srca mladenke, govori gdč. Franica Silvester. 4. Kaj mora deklo o gospodinjstvu vedeti govori gdč. voditeljica. 5. O ženskem vprašanju, govori preč. g. dekan Lavrič.
Sestanek 30. okt. 1910.	1. Pozdrav. 2. „Na
semnju", deklamuje g. Julka Krbne. 3. O naj plemenitejših vzgojnih sredstvih govori gdč. Silvestrova. 4. O gospodinjstvu govori g voditeljica.
Sestanek 11. dec. 1910. 1. Pozdrav. 2. Kako se mora mladenka obnašati v družini, govori gdč. Silvestrova. 3. Moč misli, govori gdč. Franica Kariž 4. voditeljica govori o narodno- obrambnem delu, vsaka članica naj rabi izključno le one stvari, ki so izdane v prid „Slovenski straži", agitirati mora v to pri slov. gospodinjah in jih navduševati za enako delo. Omeni znake „dekliške zveze", katere članice s ponosom nosijo.
Na občnem zborn govoril nam jo preč. gosp. kaplan Rihar „O domačiji in tujini". Preč. g. govornik stavi poziv na „Bogomilo", da bi združevala v svoj odsek vsa poštena dekleta in skrbela, da se zavzamejo za domačijo, da jo vzljubijo in ne silijo v tujino. „Bogomila" naj vzbudi * dekletih ljubezen do dela in sicer do najpriprostejšega kmečkega
dela. Bogomila naj ohrani stik z onimi dekleti, ki gredo v tujino, naj so zanima in skrbi zanje, kako žive. Cim mogočnejši bo plamen ljubezni do domačije tem bolje bo uspevala „Bogomila", tem večji bo njen ugled pri ljudeh. — Dovršeno pravilno izvršil se je prvi občni zbor „Bogomile" v Vipavi. Gotovo bode ostal udeleženkam vedno v blagem spominu. V potrdilo naše dobre stvari nam je, da se je oglasila nova vrsta zavednih mladenk za sprejem. Naj bi naša lepa zveza še nadalje čvrsto uspevala, to dodeli ljubi Bog in prečista Devica Marija.
Jarenina. Zdi so mi, da bi nas mladenke svet napačno sodil, če se nič ne oglasimo v „Naš. Domu", mislil bi kakor leto, tako so se one pogreznile v večnost. V preteklem letu 19. junija se je naša „dekliška zveza" pomladila. Na ta dan se je sklical shod in prišlo je prav lepo število mladenk. S prvo besedo in s prijaznim pozdravom so nas počastili naš nad vse skrbni dušni voditelj preč. g. dekan. Nato ena naših naprosi Anico Krenovo za besedo, v kateri nam naj pokaže pota, po kateri naj od sedaj hodi naša dekliška zveza, na kar jc ona z vso prijaznostjo nastopila in nam v jedrnatih besedah govorila. Tako še tudi vrla mladenka Pec, obe od Šent lija v Slov. goricah. Vneto je nastopila tudi mladenka cvetličarka*) iz Maribora, ki nam je v svojem govoru svetovala in nas opo-minjevala, kako bi morale biti me starejša dekleta lep vzgled mlajšim in to povsod, vodno in v vseh rečeh, zlasti tudi v čitanju dobrih knjig in časopisov. Do mlajših tovaršic bi moralo biti vsikdar prijazne, ker ta mlada srca, ki željno gledajo v svet, gledajo tudi na nas in od nas bodo gotovo jemale vzgled. Nato se je deklamirala pesem „Slovenka sem". Volil se je tudi odbor „Dekliške zv.“T potem pa so čast. g. kaplan še nas navdušovalno spodbujali za organizacijo. Zapelo so je tudi več mičnih pesmi, hvala pevkam, in potem zaključil shod.
Drugi podučni shod je bil KS. oktobra, takrat so je poročalo „o gospodinskem tečaju na-Teharjih". Povdarjalo se jo o važnosti izobrazbe, reda, snage, ter v kratkem o svinjereji in perutninstvu. Navedlo sc nam je 10 zapovedi perutninstva. Tudi tokrat so nas g. kaplan živo bodrili.
V imenu dekliške zvezo iskrena hvala našim go>podom. Prosimo pa in upamo tudi za naprej njihove naklonjenosti naši „Dekliški zvezi".
v Ptuju se jo vršil dne 20: januarja shod zvper žganjepitjo V starodavnih časih je iz Ptuja sijala po naših krajih luč krščanske vero, za časa turških vojsk je bil Ptuj hramba in zavetje zoper krutega sovražnika, dandanes je ravno Ptuj tistm mesto, iz katerega se širi kuga mod ljudstvo: — po> •šnopsu in po „Štajercu". Pred leti je neki človek prinesel v Ptuj svoje premoženje v culici, danes pai je milijonar. Kdo mu je nanosil ogromno premoženjeSmrdljivi šnops. Kratkovidno ljudstvo se kar tare okoli njegovo šnopsarije in mu nosi svoj težko prisluženi denar za —- strup. Po drugih krajih ni dosti boljše. Kar je najhujše, sc pri nas vodoma
*) Elizabeta Dokl stanuje v Mariboru, Lenau-gasse št. 15 ter izdeluje lepo in trpežne šopke za cerkve in gostije. Priporočamo jo vsem, ki kaj takega potrebujejo.
— 47
'» nalašč pospešuje žganjepitje, nato oblasti tako rade — tudi proti volji občin — dovoljujejo šnop-sarne, zakaj Nemci bi nas radi v šnopsu vtopili. Komur je torej blagor ljudstva na srcu, se mora z vso silo ustaviti tej gujusni povodnji. Ljudje so si 'bili v glavo, da brez šnopsa ne morejo delati. Kolika zmotal /a hip šnops razburi kri, potem pa
človek tem bolj slabi, zato ta mora zmiraj „gut-kati“, da dobi „novih moči“ in tako postane pijance. Šnops oškoduje telo, še bolj pa dušo, človeka celo poživini. Draga mladina, varuj se šnopsa kakor kače Stokrat boljša je voda kakor smrdi ivi špičit. — Ptujski shod je storil razne sklepe, po katerih bomo tudi mi delovali zoper žganjepitje.
Govorniške vaje.
O verski značajnosti.
Predragi somišljeniki!
Kadar stavimo novo hišo, tedaj je naša prva 'PirK da naredimo novi stavbi močen temelj, krepek 'undament. Stavba brez močno podlage je stavba postavljena na pesek, no bo mogla kljubovati razgonim navalom.
Mladeniči živimo sedaj v najlepših letih in si 'udi stavimo poslopje naše bodoče sreče, časne in večne. Tudi pri stavbi naše prihodnje sreče moramo v prvi vrsti misliti na kar najbolj močen temelj. la obstoji v vzorni vernosti, v verski značajnosti.
Pri sv. krstu smo storili krstno obljubo. Ko SIuo se zavedli svoje pameti, smo jo mnogokrat Ponovili. Bogu smo slovesno zatrjevali, da se niti za las ne odmaknemo od poti, ki nam jo kaže k pravi sreči sv. kat. cerkev.
PredragiI Ta večkrat ponovljena obljuba nas veže za celo življenje. Živo so moramo vsak čas zavedati, kake dolžnosti imamo kot katoliški kristjani do Boga in do sv. cerkve, do bližnjega in do nas samih. To so svete dolžnosti, ki jih moramo zvesto izpolnjevati. To so prevažne dolžnosti, katerih izpolnjevanju moramo ostati vedno dosledni in enako goreči. No čast, no denar, no prijateljstvo, ne še tako važni oziri nas no smejo «Umakniti niti za pičico od resničnega krščanskega življenja, h kateremu smo se zavezali že pri sv. krstu. Truditi sc moramo neprenehoma, da postajamo v svojem verskem življenju vedno bolj goreči, vedno bolj stanovitni, zvesti, neomahljivi, mi moramo postati pravi katoliški značaji in se moramo odlikovati po pravi verski značajnosti.
Ce si nasprotniki štejejo v veliko čast, da se zvesto oklepajo liberalnih, protiverskih načel v STojem življenju in delovanju, če se ponašajo s 8V°J0 liberalno značajnostjo, je naravnost naša
sveta dolžnost, da sc odlikujemo mi kat. narodni mladeniči po svoji katoliški značajnosti. Na svetu ne sme biti moči, ki bi nas mogla storiti le nekoliko omahljive. Utrjujmo se vedno v tem prepričanju. Pogostoma povdarjajmo nasproti sebi in drugim: Jaz hočem biti in ostati vse svoje žive dni značajen katoličan. To bom vedno razodeval v svojem življenju in delovanju.
Ostati značajen, neomahljivo trden v katoliških načelih pa ni tako lahka stvar. Saj vidimo žal toliko ljudi, ki so iste prisege storili pri sv. krstu kot mi, pa so že davno pozabili na svoje sveto obljubo in so kristjani edino še po krstnem listu. Ni je večjo sramote kot verska neznačajnost. Te so bojmo nad vso.
Tovariši! Opozorim Vas danes na eno sredstvo, ki bo gotovo pomagalo, da ostanemo značajni katoličani. To sredstvo je otroško češčenje Brezmadežne Device Marije. Od njo se učimo Značajnosti. Vsi pristaši Jezusovi so zbežali, le Ona je do konca vstrajala pod križem, ostala je zvesta in značajna. Taka je katoliška značajnost. Na Mariji imamo v tem oziru najkrasnejši vzor. častimo in proslavljajmo torej Marijo z največjim veseljem posnemajmo jo v nje čednostih, zlasti tudi v nje Značajnosti, prosimo jo vsak čas pomoči v dušnih stiskah. Bodimo s ponosom sinovi Marijini, člani prelepih Marijinih družb. Ne sramujmo se nikdar svetinjo Marijine na svojih prsih. Vsak značajen kat. mladenič mora biti ud Mar. družbo. Kjer še Mar. družbe ni, bodi naša skrb, da se ustanovi. V šoli Marijini se bomo naučili pravega krščanskega življenja in katoliškega delovanja. V šoli Marijini so bomo vzgojili v prave katoliško značaje,
Cerkev in domovina potrebujeta značajnih mož. Bodimo torej in ostanimo vse žive dni značajni katoliški Slovenci.
48 —
Drobtinice.
Kmetska hiša. Kaj pa je uredniku prišlo v glavo, da je spravil v »Naš Dom« staro po-kvečeno kočo ? — poreče morda kateri bralec, ko zagleda sliko na str. 41. Odgovarjamo z besedami našega pesnika Simona Gregorčiča :
Mogočna nisi, ne prostorna In stavil te umetnik ni,
Bolj kot bogata si uborna,
Preprosta selska hiša ti!
In vendar ne palač ogromnih In njih blesku ne bom slavil;
A tebi. dom Seljakov skromnih, Nesmrten venec rad bi zvil.
Berite večkrat to lepo pesem, ki je kaj primerna za deklamacije. Če nimate pri rokah celotnih Gregorčičevih del, jo najdete v izdaji Gregorčičevih pesmi Mohorjeve družbe iz leta 1908.
Priprosta je kmečka hiša, a v njej se je ohranil naš narod, v njej se je ohranilo narodno pesništvo, pravljice, stare šege. Pod prosto slamnato streho je mnogokrat več sreče, zadovoljnosti in poštenosti kakor v sijajnih palačah. V priprosti hiši je slovenska mati rodila sine junake in učenjake, iz kmetske hiše so izšli možje, ki so nosili škofovske kape. Bodi nam tedaj ljuba priprosta kmetska hiša, bodi še nam naprej rodišče slavnih, poštenih mož, bivališče krepostnih žen, krepkih mladeničev in vrlih deklet.
Da smo pa djali to sliko v »Naš Dom«, imamo še poseben namen. Današnji čas hoče vse spremeniti in prenoviti. Izginjajo tudi stare priproste hiše, spomeniki davnih dni. Včasi se še najde letnica kje na kakem tramu. Poročajte nam, če je v Vašem kraju kaka posebno stara, zanimiva hiša, morda z letnico, posebno če morda sega še od 1. 1700 nazaj. Mi bomo te reči sporočili »Zgodovinskemu društvu«, ki proučuje naše starine in posebnosti našega narodnega življenja.
Proč s šnopsarijami! Zelo pameten sklep je storil občinski zastop v Petrovem selu na Hrvaškem, namreč da se v občinskem področju zaprejo vse šnopsarije, krčme pa znižajo na deset. (Še teh je preveč!) Občinski odbor se je obrnil na vse merodajne oblasti, da ne dovolijo vsi točenja šnopsa. Pri nas ravno okrajna
glavarstva pospešujejo ustanavljanje šnopsarij, zlasti če so lastniki nemškutarji.
Otroci prihranili tl milijona kron. Na Srbskem šteje zveza kmetijskih zadrug 907 zadrug in 40.000 udov. Zadruge imajo poseben oddelek: otroške hranilnice. Otroci so naložili doslej že 2 milijona kron svojih prihrankov. Kako pa pri nas? Žalibog se že otroci učijo zapravljivosti ter vsak dobljen vinar odnesejo za sladkor ali celo za tobak. Učimo se varčevati!
Mladeniška organizacija na Nemškem. Katoličani v nemški državi imajo izborno organizacijo, posebej šo mladeniško. V 22 škofijah je bilo leto 1910.	1937 mladeniških društev, ki štejejo
194.077 udov. Tom so še prišteti društva rokodelskih pomočnikov in kmetskih fantov, ki niso vštete med one in je samo kmetskih mladeniških društev čez 1000 z nad 100.000 udi. Kaj ne, lepa armada, ki naj navdihuje s pogumom tudi nase mladeniče! Mladeniška društva so različno vrste: izobraževalna, pevska, telovadna, društva rokodelskih učencev, nabožna društva, bratovščine i. t. d. Vsa mladeniška društva vsake, posamezne škotije so med seboj v zvozi ter id a ta zveza od škofa potrjenega predsednika. Vsi predsedniki škotijskih zvez pa tvorijo osrednji odbor, ki ima svojega glavnega predsednika in vodi vodi celo orgauizarijo.
Tri četrtine udov vseh teh društev jo v starosti do 18 let, ostali od 18—25 let. Nekateri, ki ostanejo samci, so šo tudi pozneje v mladeniških društvih, navadno pa se pridružijo v poznejših letih kaki drugi stanovski organizaciji. Slovenski fantje, posnemajte te svoje mlade tovariše!
Sokoli nazaj Orli naprej. Liberalna »Naša bodočnost« tarna v 1. letošnji štev., da sokolski naraščaj pada. Krivdo zvrača seveda na »klerikalce«, ki so itak vsega zla na svetu krivi, ker so »sovražniki ljudstva«. Vendar pa odkrito priznava, da to ni edini vzrok, ampak da se od njihove strani premalo skrbi za naraščaj. Nadaljni vzrokpa naj pove »Bodočnost« »Nič sama:	življenja, lenoba,
površnost, zanimanje edino za neumnosti, cigarete, gostilne, itd. Za resne stvari se pa zanima od sto naših mladih dečkov samo pet. Kam plovemo!«	— Da, taka je »napredna
mladina«, tako je sokolstvo, zato smo mi proti njemu. Puhlo in hinavsko liberalstvo ne bo mladine rešilo, ampak jo uprav kvari. Fantje, zapišite si dobro za ušesa besede našega nasprotnika.
mm«




Wmm
te
mm
§m.

Ostanouljcna!. 1885.
0
bSBSII
Telefon 113.
Trgovina
w
m,
us
K
mi
Maribor, Koroška cesta 5
je otvorila na novo prodajo papirja,, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin ter priporoča:
hnncelijshi, koncepni, pismeni, dokumentni, ministrski, ouitnl in :: bnrooni papir. :: Trgovske knjige v vseh velikostih črtnne z eno Dli dvema kolonama v papir, platno, gradi aii pol osli nje vezane. ][
Štambilje pečatnike vignete, (Siegelmar-ken) za urade in privatne izvršuje se v najkrajšem času. Trgovci in preprodajalci imajo en rras-cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
S« Ufe

Bat®
iHSf II fgfp
®iS2
tiskarne sv. Cirila
svTrvv
Uredniški pogovor.
Pred nedavnim časom je urednik dobil pismo od nekega dekleta, ki piše: Ne bom več naročena na »Naš Dom«, ker grem med tuje ljudi služit. — Sirota, ravno zdaj bi ga potrebovala najbolj! To daje povod uredniku, da razvije naslednje misli. »Naš Dom« bi naj bil ravno vez, ki veže mlade ljudi v tujini z domačijo. Večjega lista si ne more lahko vsak naročiti, »Naš Dom« pa za bori dve kroni. Marsikateri mladenič in mladenka bosta pozneje hvaležna, če zdaj žrtvujeta dve kronici na leto in v prostem času bereta kaj vspod-budnega, mesto da bi zapravljala denar, zdravje in poštenje po krčmah ali z nepotrebnim lišpom. Človeka srce boli, koliko našega mladega ljudstva odide leto za letom v tujino in se tam popolnoma zgubijo. Lansko leto je že »Naš Dom« spregovoril o naših rojakih v tujini, želeli bi, da bi se večkrat oglasili, kako jim gre v tujini. Naj ostane trdna zveza ljubezni med nami doma in Vami v tujini. Ne pozabite na svoj dom in na nauke, ki ste jih sprejeli v rodni hiši, v domači cerkvi in šoli. Pa tudi vse naše čitatelje in čitateljice prosimo: če imate kakega znanca ali znanko v tujem kraju, ostanite v zvezi ž njim, dopisujte si, spodbujajte ga (ali njo), da se ne izneveri našemu naiodu in naši sv. veri. Ze pred par leti se je priporočalo našim društvom, naj skrbijo za izseljence, toda pri nas se marsikaj sklene, a malo izvrši. Če se kdo izseli kam v tuje mesto in veste, da so tam naša društva, priporočajte mu jih, naj se pri njih oglasi, ali naznanite njegovo ime in bivališče dotičnemu društvu, eden ali drugi njegov znanec pa naj ostane tudi v pismeni zvezi ž njim. Glejte, kako Nemci skrbijo za svoje rojake v tujini, kako pazijo, da se jim nobeden ne izgubi. Če se le par Nemcev kam priseli, že je za njimi šulferajn, siidmarka in druga društva. Kdo pa se briga za naše ljudi, ki trumoma gredo iz dežele v mesta? V mestu človek izgine in se ne more vedeti, kdo se od kod priseli. Ko bi pa prišla poročila iz dotičnih krajev na vodstvo kakega društva, ki se lažje skrbelo za nje. Ravno pri teh ljudeh, ki se priselijo iz dežele v mesta, se mnogokrat opaža strašanska nezavednost. Kmalu jih dobijo v kremplje razuzdani socijalni demokratje, nemškutarji ali celo luteranski priganjači, pa postanejo narodni in verski odpadniki.
Torej posvečujmo več skrbi svojim rojakom v tujini. Stariši, bratje in sestre, skrbite, da bodo Vaši ljudje, ki so morda kje v tujem mestu v službi, imeli naročen »Naš Dom« ali kak drugi slovenski list, da ne zaspijo in se nam ne izgubijo. »Naš Dom« želi biti posrednik med našimi ljudmi v tujini in med ljubo domačijo. Sicer pa le tisti naj gre v tuji svet, ki je res k temu primoran. Ljubo doma, kdor ga ima.
Urednik.