Leto m, ftte*. «60. plaiiatt« « |$«(9v!itt, VI Celjn, * i@*«ek 24» julija »928i /'l 7- Z^--^7-%-Č^ . Čfrp(,-ČL. tyjts Ž4e«r* « Dim« ;/ ms« s®®« ,iv- .-I kel sl-edeče : V „Napreju“ štev. 146. ste nas pozvali, naj takoj naznanimo vsako la£, ki bi jo v listu ugotovili. Jaz vam danes lahko dve povem. Prva je bila ta, ko ste v 147. štev. pisali, da so bili na diskusiji 5. t. m. pri Svetelu v Celju navzoči sami hvaležmiki in podpornik (namreč Koren in pa tiesti, ki so od njega užili kako dobroto). Druga laž pa pravi, da je bilo člansko zbo tako predrzen in nesramen, da izjavlja, češ : v »Napreju« bi opozicionahuih člankov ne sprejeli, čeprav nam tu čisto navadni demagog niti Črke :ni poslal v objavo, tako da bi svojo trditev mogel vsaj na dejstvo opirati in čeprav je ta gospod sodrug sploh že vsa leta le naril, ne da bi za »Naprej« napisal vsaj eno črko 1 Take moralne eksistence so imele interes od Korenovega puča in takim ljudem je šel naš sodrug na lim. Ker je on poštenjak, bo .znal najti pot iz tega zastrupljenega vodnjaka. Pa da pridehio k stvari : kar se tiče prve ugotovitve, bi ne bilo nič drugega treba, kakor da citiramo do-tično notico iz »Napreja«, pa bi se po kazalo, da tam o samih hvaležnikih in samih podpornikih sploh govora ni. Mi nismo nikoli trdili, da je Koren zmamil samo take, ki so od njega kdaj pol štruce kruha dobili in se mu zdaj čutijo »hvaležne«. Nasprotno, večno smo povdarjali, da se dado pri takih pučih radi nerazsodnosti in premajhni veri v organizacijo zapeljati in izrabljati tudi elementi, ki spadajo po svoji poštenosti in dobri volji vse drugam nego med podpornike voditeljskega ko-ristolovstva in megalomamije. Tako tudi nismo izključili, da bi ne bili pri tisti diskusiji navzoči tudi nekateri samo zapeljani, samo nepremišljeni delavci. Sodrug, ki se je čutil od naše notice prizadetega, spada tudi med nje. Če ima kaj resne volje, si bo znal po magati. Mi torej vztrajamo na trditvi, do so Šli za Korenom in tudi na tisto diskusijo po večini taki »somišljeniki«, ki so od njega prejeli kdaj kako do-Droto ali ki jih ie ganilo, da je kdaj komu drugemu kako dobroto storil. Prevzeti od svojih čustev in drugi med njimi prevzeti od banalnega profitar-stva ne morejo in deloma tudi nočejo objektivno soditi, ali je Koren prav ravnal, ko je zagrešil zločin proti organizacijski disciplini, proti strankinemu Statutu in večinski demokraciji, kar je itak vse točno fiksirano v pravilniku. Tudi ne morejo iri nočejo razumeti, da dobrotljivost še ni socializem, naj manj pa taka dobrotljivost, ki se izkazuje samo nad nekaterimi, a se zato maščuje nad drugimi. Mislimo, da smo dovolj jasno govorili in da nam ne bo treba še jasneje govoriti. Kar se tiče diskusije same na sebi, naj pripomnimo še to, da je bila očitna kršitev discipline. Vsi smo dobro vedeli, da se bo redna diskusija vršila na drugem mestu, čemu je bilo torej treba dveh naenkrat? Zakaj ni Koren na to pripeljal svoje »garde« ? Zakaj se je zbal ? Njegov ugovor, češ, da bi ne mogel poleg tajnika nihče do besede, je smešen kakor vsa njegova enotnofront-tarska pučarija. S tem ugovorom si daje Koren in vsi, ki tako govore, samo slabo spričevalo za svojo inteligenco in sposobnost za odpiranje ust, ker kdor kaj zna in hoče znati, ta si bo besedo seveda vselej priboril. Baš to je žalostno, da prihajamo na diskusije po večini samo zato, da se molče gledamo in nalagoma eni sami osebi neprijetno dolžnost, da mora govoriti za vse. Ker se tiče tajnosti članskega zbo rovanja SSJ pri Janžeku tudi ne vidimo nobenega povoda, da bi se umikali. Prvič je treba vsako zborovanje in to tako, ki naj voli delegate, sklicati dva tedna prej v »Napreju« in v »Ljudskem glasu«, s čimer se da možnost vsem Članom, da si zborovanje vtisnejo v spomin. Če se to ne zgodi, če se meče organizacijski denar za lepake na stran v .očitnem preziranju oficielnega glasila, če se lepaki afiši-rajo dva dni pred zborovanjem, če se to zborovanje policijsko prepove in se nato pod zlagano firmo »zaupniškega sestanka« vrši z ožjo. enostransko povabljeno družbo, ker je hila nasprotna stran razen par sodrugov javno opozorjena, da zborovanja ne bo, če se vse to zgodi, e, prijatelji, potem imamo mi zvesti sodrugi pravico misliti, da je na delu skrita klika, ki hoče 's stranko razdora, ki se javnosti ženira, in imamo pravico in imama dolžnost, da po postopanju te klike v javnosti udarimo, da bodo vsi opozorjeni. Ker nič več se ne sme zgoditi, da bi se kdo za hrbtom igral z organizacijo in s tistim, kar smo s trudom postavili! In kdor je poštenjak, nam bo dal prav. Smešno je, kako je skušal Koren dokazati javnost »članskega zborovanja« SSJ v Celju dokazati na svojih tajnih sestankih po Štajerskem — javnih se je namreč povsod bal, ker si ni upal oficielno povabiti nasprotnega zvona (samo po ovinkih smo za nekatere sestanke zvedeli), tako oficielno povabiti, kakor je bil on obenem z nasprotnim zvonom povabljen od brežiških organizacij, a se povabilu iz strahu in slabe vesti — iz česa drugega neki? — ni odzval. Koren in njegovi prilimanci so torej na teh sestankih dokazovali redno sklicanje članskega zborovanja, češ, da so bili plakati že tri dni prej v tiskarni naročeni, nego so jih nalepili. Kaj pa, če bi tiskarna do zborovanja lepakov sploh ne izdelala? Ali bi v tem slučaju naročilo tudi veljalo za redno sklicanje? Kdor po treh zmagovitih kongresih še vedno ne ve ali rioče vedeti, kaj se javnost pravi in kako se opravljajo take malenkostne organizacijske zadeve, kdor dela proti sklepom na svojo pest in rie čaka na kongresne odločitve, ta pač ne spada med nas in je bolje, da se pobere. Kolikokrat smo Veseli dogodek v moji rodbini. V odličnem spremstvu vsakdanjih križev in težav sem se vračal domov. Mimo slaščičarne in delikatesne trgovine je še šlo, dasi me je sladostrastno srbelo v nosu in praskalo po trebuhu, ko pa sem se poravnal v kavarno, k)er je svirala ciganska godba in vladalo meščansko razkošje, si nisem mogel kaj, da ne bi pljunil v ozračje in zaklel v smeri proti zahajajočemu solncu, ki ga sovražim v dno duše, ker pleše po nebu, sije, pripeka, pa ni demokratično in ne sveti vsem enako. O bombi sem mislil tačas. Okrogli jeklena zadeva, polna smodnika iri dinamita, blesteča kakor lice rejenega lenuha, brez oči in ušes, brez srca in možganske priprave in vendar bistroumno, tako nadarjeno in plemenito bitje. Zlezlo bi v nedri matere zemlje, napelo svoje junaške moči, počilo in konec bi bilo vse te ostudne komedije. Fej, kako zoperna jo ta golazen ! Kakor polipi se vlači po svetu, jč, pije, pleše in raja na izmozganem telesu, zajeda se v meso, srka kri, oklepa srce, teži možgane in trdi, da je cvet pomladne rože. Prokleti črvi, kdaj boste nehali glodati naše korenine? Doma za mizo žena, pred njo skleda čorbe ali jote ali sam ne vem, kako bi krstil to sivkasto mlako brez žab in postrvi. »No, Minka, kako je in kaj bo?« »Tako je in nič drugače ne bo. Danes ni mesa, jutri primanjkuje moke, v sredo sva pojedla ves krompir, v četrtek se je posušila mast, v petek je izhlapelo kislo zelje, v soboto so pogledali palci iz čevljev, v nedeljo ni čistega perila in praznične obleke, v ponedeljek pa lahko uživava in obla-' čiva to, kar sva si prihranita prejšnji teden«. »Kaj pa o bombi nič ne misliš, Minka?« »O bombi —« me je pogledala začudeno. «0 kakšni bombi?« »Mhe, he, he, o bombi, da. Misli si, da je človeštvo docela preprosta stvar. Modrijani sicer pravijo, da je to zve-rižen mehanizem, znamenita ura brez nihala in z miliardo kolesc, pa ni res. Samo dva bistvena dela tvorita vso to golazen. Prerok Jona in morski som. Som je pogoltnil Jono in ga prebavlja že tisoče let. Oglodal mu je kosti, okužil možgane, zvezal roke in noge, cstal je samo že okostnjak, ki se krči in zvija v zadnjih utripih. Sedaj pa pomisli. Ali bomba in razparan trebuh soma, ali pa smrt preroka. Kaj je bolje ?» Žena me je gledala po strani in zdelo se mi je, da ne razume mojih besed. Blagor ubogim na duhu, mi je šinilo v glavo in obrnil sem se k skledi, ki dobro ve, da je trebuh začetek in konec vsega življenja. Po kosilu mi je Minka položila roko na rame- in zašepetala nekaj na uho. »Kaj vraga? Ni mogoče! Urit, dušica, živio srček, na zdar bonbonček, evviva carissima, vive le roi 1 Proč bombe, naj živi življenje, zdravsvuj som, pereat Jona!« Tako sem kričal na vse pretege in v eni sapi sklenil, da nemudoma in brez odlašanja ukrenem vse potrebne ukrepe in storim vse tozadevne korake. Brez klobuka in ves upehan sem planil k svojemu znancu. Mimogrede omenim, da je moj znanec vsestransko izobražen in jako inteligenten. Dvanajst let je že vpisan na ljubljanski univerzi in pravi, da bo ostalo njegovo ime v znanstvenih registrih dotlej, dokler to središče slovenske kulture ne dobi primerne podružnice tudi v Bizoviku. (Konec prihodnjič.) Širite proletarski tisk! že rekli, da bomo Intrigante na znotraj še veliko manj trpeli nego na zunaj? Hvaležni smo našemu sodrugu, da nam je dal priliko o teh rečeh govoriti. O neki posebni zadevi bo še govor. Naj se le še kaj oglasi. Tglco pridemo še najprej na čisto. Mi, ki borno tako prisiljeni še vse drugače gledati na to, v kakšni obliki pride kaka stvar v list in bralci, ki se bodo naučili še vse drugače natančno prebrati in premisliti vse, kar v »Napreju« stoji. Saj rie gre za osebe. Kdor je pameten, bo vedel ceniti to, da mi svojega stališča ne zavzemamo v zraku, temveč da ga objavimo takoj s konkretnimi, makar osebnimi primeri, v kolikor se stranke tičejo. Laži zavestno ne pišemo, rekli pa nismo nikoli, da smo nezmotljivi papeži. Baš nasprotno. Našo zmotljivost naj bralci prav pridno kontrolirajo. Toliko pa zahtevamo, da kdor nam kako laž očita, da jo očita javno in pa z dokazi, Le tako bomo pripravljeni dajati odgovor in delati eventuelno pokoro, drugače ne. Mislimo, da je tako prav in socialistično. Tudi to prosimo, da bi se ugotovitve laži ne omejevale samo ria Korene, puče, diskusije, temveč, da bi se razširile na vse. Ker po našem mnenju je Koren, puč in vse, kar je s tem v zvezi že mrtvo po zaslugi naših članov in naših organizacij, ki so pravočasno spoznale, da gre za individuelistični atentat na skepe naših kongresov z umazano frazo neodkrito-srčnega »zedinjenja«, in ki so ta atentat tudi takoj ustavile. V času, ko je bila nevarnost, ko nismo imeli za obrambo skoro nobenega drugega orožja nego list, se nam je izplačalo tratiti prostor s temi rečmi, zdaj mislimo, da je še kaj važnega in važnejšega na svetu. Politične vesti« GOVORIL JE. V soboto je Radič izgovoril besedo, ki ne spada v moderni dvajseti vek. Privlekel je od nekod izza zaprašenih kotičkov svojih spominov že staro ime iz 13. stoletja, ko je bilo še vse pod vlado posameznikov. Takrat je vladal na francoskem dvoru Ludo-vik XIII., mlad in razborit fante, ki se je rajše zabaval kakor pa skrbel za blagostanje naroda, imel je na dvoru mnogo žen, mladih in starih, katere je pa svet takrat imenoval dvorne dame, da bi se razlikovale od žen turškega harema. Ena najlepših, pa radi tega najsmelejših in najpredrznejših je bila neka Pompadyrka, katera je imela tako moč, da je Ludovika kar ovila okoli prsta. Takrat ni vladal na Francoskem več. Ludovik, temveč gospa Pompadur. Ljudje si niso upali pritoževati se, kljub temu, da so stradali in nekateri celo umirali radi razkošnosti te narodove pijavke. Radič je privlekel ime te žene v soboto na dan in dejal, da se Pom-padurka vozi po morju okoli Dubrovnika, kar velja seveda mnogo denarja, narod pa strada in trpi. Takšen ,zločin1 v 20. stoletju seveda ne more ostati nekaznovan, posebno če ga izreče mož, čigar besede ponavlja ves narod .in čigar noge stopajo na same preproge, ki mu jih pogrinjajo njegovi ljubitelji in verni drugi v borbi za korito. In ker je izrekel take besede takšen mož, je na vsak način dolžnozt državnih in varstvenih organov, posebno še ministra pravde, da poskrbi za to, da nihče ne bo izgovarjal nikdar več podobnih besed. Jugoslavija nima Ludovika, torej ne more imeti Pom- padurke. Tako je ! Po tihem pa pristavljamo mi, ki smo za javnost, da ima Jugoslavija celo rajdo Ludovikov in seveda tudi Pompadurk. Za te se varstveni organi ne brigajo, ker jih še ni nihče razkrinkal. Detektivstvo v naši državi pa ne bo Slo samo na tako umazano delo, zato je že v previsoki kulturni stopinji. Radiču želimo samo dober tek pri ričetu, ker je tako neumen, da prej zgovori, predno ve, odobrava li njegove besede ves narod ali samo del zapeljanih backov * Parlamentarne počitnice se približujejo s hitrimi koraki, narodna skupščina pa pase lenobo. Sicer dela, toda nič za blagor in prospeh narodne in gospodarske politike. V ponedeljek se določi nadaljnji dnevni red zasedanj skupžčine do pričetka počitnic Urad niški zakon se končnoveljavno reši tudi ta dan. * V Zagreb sta prišla v soboto pomočnik notranjega ministrstva Trifunovič in pomočnik šefa drž. policije Popovič v spremstvu številnih tajnih policistov, ki imajo nalogo skrbeti za red ob priliki Radičeve aretacije. * Na Nemškem je gospodarska kriza prišla do vrhunca. Resni izgredi se ponekod porajajo, nekateri elementi pa delujejo na hujskanju razburjenega ljudstva. * Na Poljskem je izbruhnil upor proti državnim organom, ljudstvo obsipa policijo s kamenjem, ljudje so v mezdnem gibanju, in sicer na precejšnji krizi. Odbori so marionete. Tako ie imenoval socialist gospod Filip Uratnik dne 14. tm. odbor Pokrajinskega tajništva SSJ in KDZ v Celju. Ljubljančani že dolgo časa nismo imeli priliko v klet i marionete. Da se tej nesreči stopi na pot, :ie sklicala Korun-Koren-Uratnik & comp. ljubljanske socialiste za dan 14. tm. k posvetovanju, kako naj sc sedaj ustanovi marionetno gledališče. češ, Bernotovi marioneti iso odšli v Celje in v Ljubljani ni več zabave. Nismo vidirali vabila. Konštatiraii pa smo. da so se odzvali: klicu Pericevci ter OoTouhovci. Videli smo Koruna, Gol-majerja, Uratnik a, Vramkar ja, Jankoviča, Tomca^Šleia, Golouha, Eržena In Čeha ter tri, štiri socialiste nižjega ranga. Debata je bila krasna! Uratnik zavija vrat Bernotu in izjavlja, da je sedaj-ni odpor pokrajinskega tajništva v Celju marioneta. Računa, da je že vse v Korun-Uratnikovem taboru in je samo le potreba še formalnosti, potem pride vejica in pika socializma sama od sebe-Korun po advokatski ugotavlja smrt Bernota in zahteva od Peričevcev, tla se odrečejo dosedanji komunalni politiki, nadalje, da se pri inkorporiranju vseh sedajnih socialističnih struj pogodbeno privzame klavzula, _ da bodo. samo bogovi potrjevali sprejem članov v stranko, kajti Bernotov ne marajo več. Tom izvajanjem je ostro ugovarjal Pc-ričevec in povedal je, da je Bernot lahko navadni vojak. Ce boste tako delali, l>o moral tudi naš Perič ven. Na, tega pa ne damo. (Smeh). Golouh se je malce in samo na videz popraskal s Korunom in Uratnik o m. vendar pa sta se kar hitro pobotala — (saj bo gotovo spet za vse tri poslanski mandat) —. Besedo je zahteval delavec Trobonjača in čim ie povedal, da sc pri tem omizju ne sme voliti odbor za Ljubljano, je začelo goreti pod nogam Korunovih telesnih stražnikov in so hoteli takoj z vodo gasiti ognjene besede. Trobonjača se m pustil motiti in je odkrito vprašal: Kdo naj govori, če delavec ne sme govoriti? — Bogovi naj govorijo in nas naj še naprej vodijo, tega ne bomo več priznavali. Arijak, telesno razvit Korunov stražnik je silno motil govor Trobonja-če in bi se kmalu vnel pretep, če bi ju ne bili navzoči1 ločili. Ker še ni bilo konca je sodrug Meznarič protestiral proti predsedstvu, zakaj je pustil motiti mir-' nega govornika. Nič ni pomagalo. Prepir je začel zavzemati ostrejšo^ obliko. Sodr. Meznarič je, ne da bi kaj govoril mirno razdvajal v laseh se nahajajoče sodruge in ;inil s. Trobonjačo starn Iz tega meteža,. ker je vse. razen pametnih bogov (ki so sedeli v kotu in se smejali' bilo okrog njega. Socialist Vrankar, je imel dobro voljo utrniti Trobonjačo in Mezneriča, vendar si je premislil, ali kaj češ, spaka od Golmaijerja, ki je preoej bojevit, se je rinil do Meznariča, ga prijel za prsi ter ga hotel odnesti ven. Zahvaliti se je dejstvu, da je sodr. Meznarič, čeravno še presuh, še toliko težek, da so slabe Golmajerjeve ročice obnemogle. — in! — Golmajer je moral svoje težko delo opustiti, ker je uvidel da ni varno. Za Golmajerjem je poskusil srečo stari Tomc kot predsednik in vendar ni šlo, nakar je od jeze zaključil sestanek. Korun je uvidel nerodnost predsednika, ker je zaključil shod, ne da bi že bil izvoljen zaželjeni odbor in je sam ponovno otvoril shod ter zahteval volitev-Predložil je kandidate: Tomca, Golma-jerja, Magerla, Vrankarja, Vidmarja in Šleia. Velikansko število navzočih članov je. potrdilo predložene kandidate proti glasu Trobonjače in še enega nesrečneža. Ko je bil Tomc izvoljen v novi odbor za predsednika je dobil korajžo in rekel, če ravno bodo gospod Meznarič o meni grdo pisali, bom ostal zvest \or. socializmu. Torej Ljubljančani smo imeli prilito videti marionetno gledališče v Prešernovi dvorani. Ravnatelja, ki sta vle-