Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto II.
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 3.
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice, 1. februarja 1937
V obrambo čuvarjev resnice
Vse je razdejano, vse uničeno, vse je razbito med seboj. Vihra križanja medsebojnih interesov je kakor vesoljni potop zagrabila in zagrnila vse človeštvo, da ni nobenega mirnega zatočišča več, nobenega idiličnega kotička. Človek je proti človeku, stan proti stanu, narod proti narodu, države proti državi v krčnih prijemih grabijo okrog sebe vsepovsod nesrečo sipaje za bilko varljive sreče. Tistim pa, ki jo dosežejo, se spremeni v grdo spako in se jim v obraz ostudno reži, opackana z egoizmom, prevaro, goljufijo, zagrnjena v žalost netrohljivo lepoto, obrizgana s krvjo sobratov in s klicem rezkim po maščevanju rodi nemir — nesreče.
Če pogledamo domačo faro in v njej življenje vseh faranov, vidimo, da smo vse preveč le odsev splošnega življenja. Vsaka fara je družina, toda naša farna družina je vse preveč razdružena, razkosana po stoterih interesih, vse preveč so duše zbegane, so srca zastrupljena. Je, kakor da je hudič zanko in mrežo nastavil za svoj veliki lov, da bi razkosal faro in farane, razbil še zadnjo duhovno družnost v nas. Da, zdi se, da je glavni napad sedaj sem usmeril z geslom: Udaril bo pastirja in razkropile se bodo ovce.
Kdor je na Jesenicah prisluhnil zadnja leta, zadnje mesece in zlasti zadnje dni, za časa bojev za novo kolektivno pogodbo, je vsepovsod lahko zaznal spretno podiranje cerkvene avtoritete in njenega vpliva neposredno na javno, posredno pa tudi na zasebno življenje. Zakaj je v debatah toliko govorjenja o duhovščini, toliko krivičnega natolcevanja, toliko zlonamerne častikraje, toliko prihuljenega pritrjevanja bedastim šlager-jem, zakaj toliko zahrbtnega psovanja tega ali onega duhovnika, zakaj toliko sovraštva do duhovščine sploh? Zaradi duhovnikov in njihovih dobrih del morda? Ni ga morda niti enega, ki bi mogel reči, da je od njih zlo prejel in da jih zato upravičeno sovraži, pa jih je na stotine, ki so poleg duhovnih vrednot v duhovniku našle tudi najboljšega svetovalca in pomočnika v zadevah časnih dobrin. Zaradi katerega teh dobrih del nekateri premišljeno, mnogi brez preudarka pobirajo kamenje, da bi ga nanje metali. Ne zaradi njih, ki nimajo osebnih sovražnikov, ampak zaradi njihovih naukov, ki jih nekateri smrtno sovražijo, zaradi resnice, ki jo branijo, zaradi večnih in časovnih koristi, ki jih varjejo pred samopašnostjo nekaterih, je to sovraštvo, do grešnosti nespametno.
Nikomur ne bo to prineslo sreče, nikomur zadovoljstva. Še zadnji stebri duhovne stavbe, nasprotujoče težnjam sveta bodo tako porušene, še zadnje pristanišče za brodolonice bo uničeno.
Bodimo odkritosrčni in priznajmo, da je v veri mnogo sreče, cesto edina uteha. Časi so pač razbičali naše življenje prečesto tako, da na to ne utegnemo misliti. Trenutek nas zapelje, napačna smer nas vrže s tira, da gre življenje za hip mimo cilja in nas pušča prazne, osirotele. Koliko jih je že bilo, ki so lako šli mimo Cerkve
in proti veri, a so se za eno spoznanje bogatejši zopet vrnili k življenju in naukom naših očetov in naših mater.
Različno gledanje in borba za ureditev časov bi morala tu obstati s svetim spoštovanjem. Vsi bi morali imeti Cerkev in njeno življenje za nedotakljivo svetišče in varovati njegove neprecenljive vrednote. Tu moramo zato vsako rušenje ustaviti, vsako podiranje preprečiti. Ljudem, ki bi tu hoteli tla izpodkopavati z rušenjem avtoritete, z lažnivim blatenjem in pso-vanjem njenega nčeništva, moramo brez obotavljanja ustaviti njihovo uničujoče delo. Nasprotno je treba stesniti vez edinosti, združiti obstoječe zdrave sile v njeno obrambo.
Zato je velik zločin po vsem tem, ko je vse uničeno, hoteti in pomagati uničevati to zadnjo postojanko, zadnji regulator zdrave ureditve življenja in družbe. Katoličan, sin Cerkve, kako stojiš tu pred sodbo svoje lastne vesti, če mečeš blato vanjo? Četudi bi bilo to ali ono res, kar ni prav, kako neprav bi ravnal, če bi krvaveče rane odpiral, da bi iz njih krvavela celota in pešala skupnost. Ne, treba je iskati zdravja, bolečino zaradi skupnosti prekriti. — Na lasu je viselo življenje matere mnogih nepreskrbljenih otrok, pa dober zdravnik zato ni te niti pretrgal, ni pravil o pretečem dihu smrti, ampak je z veliko ljubeznijo in z močno dušo zbral vse sile in vse znanje, da je to nitko ohranil in upadajoči luči življenja prilil novega olja. Tako storimo tudi mi takrat, kadar je bolna Cerkev, bolna morda v njenih predstavnikih, zaradi človeških slabosti, ki v njih žive. — Pa če ni nič res, pa nobenih dokazov nimaš, pa psuješ Cerkev in duhovnika iz gole objestnosti ali iz čiste hudobije. Kako, a'" te ni sram pred samim seboj napadati za hrbtom, lažno prišepetavati čisto izmišljotino poedincem na uho, brez vsake kontrole to brozgo laži in obrekovanj širiti dalje, pa je zelo nečastno, nepošteno in krivično, za katoličana gin po dejanje norca, ki svoj lasten dom zažiga.
Zdelo se nam je to potrebno povedati. Nagrmadil je sovražnik tako kopo obrekovanj in jih v teh dneh lansiral v svet na način, da ni mogoče prodreti do gnezda laži. Laži, laži! je njegovo načelo, nekaj bo že ostalo. Če se 90% teh laži razblini že čez eno uro, 10% bo le ostalo, bo zaupanje in vero omajalo v duhovnika in v Cerkev. Za revolucijo je treba, da pade ta steber, za anarhijo je treba, da je Cerkev opsovana v svojem svečeništvu, treba jo je v njem oblatiti, da more z Volterjem kričati: Uničite ne-sramnico.
Zapisali smo to dobro mislečim v trezen pre-sodek, v svarilo in opozorilo, naj vse obreko-valce na licu mesta primejo za besedo, če upajo obstati pri trditvah in jih dovolj jasno izpovedo. Vsak organizem se mora braniti pred zastrup-Ijevanjem, braniti se moramo tudi mi katoličani, braniti svoje lastno zdravje, življenje Cer-
Z Desenic
Iz trte izvite
jeseniške novice.
če jih še kdo ni slišal, je prav, da vendar zve, zakaj vse so zanimive. Tisti pa, ki so jih slišali, prosimo, naj nam oproste, če jih v tisku ohranimo zgodovini.
Da je KID kolektivno pogodbo odpovedala, je kriva jeseniška JRZ in dr. Korošec.
Osnutek nove kol. pogodbe sta sestavila Tine Zupan in Križman skupno z direkcijo K. I. D. Pukšič jih je zasačil, ko so ravno skupaj sedeli in s stisnjenimi glavami usodno zaroto kovali. Pravil je to Arnežu.
Notranji minister dr. Korošec se je pripeljal na Jesenice in pregledal osnutek, ga odobril in ukazal: »Tak mora biti sprejet. Nič se ne sme na njem spremeniti.*
Križman je pismeno zahteval od KID, da morajo biti »zeleni« soudeleženci na pogajanjih. Tine Zupan je to pismeno zahtevo videl, jo prepisal in prepis je bral Šoberl Ciril in pravil v večji družbi.
Križman je bil na pogajanjih v Ljuliljani kar dva dni, potem so ga pa vendar ven vrgli. Pričajo vsi delavski delegati. Če je bil pa istočasno na Jesenicah, mora imeti dvojnika.
Ko so Križmana ven vrgli, je šel na pogajanja Krasna.
Jeseniški občinski odbor je proti delavstvu, čeprav so to skoro sami delavci, pa za KID. Dr. Štempihar jih bo prisilil, da se bodo spreobrnili.
Direkcija KID si je navzkriž. Ravn. Noot, dr. Obersnel, Klinar so proti osnutku, zanj so le Praprotnik, Dostal, Petrovčič in Kuhar. i
k takim novicam, ki jih širijo izvcstni elementi s prozornimi cilji po tovarniških obratih in gostilnah, moremo leči samo to: Ubogi delavci, kakšnim neumnostim nasedajo.
Treba bi bilo k temu morda še dostaviti sledeče :
Metka Vidmar je prestopila v zvezo brezbož-nikov:
Polde Govekar je postal propagandni minister za JRZ;
Dr. Ilekar se je prelevil v klerikalca:
Svetnik Kastelic je na prižnici javno in brezobzirno nastopil proti soc. okrožnicam papežev:
Sava je začela teči proti Ratečam itd. itd.
Tako bi bil mir neumnosti še malo bolj popoln. Pametnemu dosti!
V župnijski kroniki je bilo v zadnji številki število rojstev v 1. 1956 napačno navedeno. Nastala je pomota, da je bilo od 75 rojenih 27 rojenih v bolnici na ja-vorniku, v resnici pa je teh 27 rojenih poleg onih 75. Tako je naravni prirastek v preteklem letu znašal okoli dva odstotka.
Zopet nov časopis na Jesenicah. Za našim listom je prišel > 1 ovar-niški vestnik KIDc, za tem pa sedaj -.Naš kovinar . Pa nikakor ni rečeno, da je s tem že konec. »Naš kovinar« bo izhajal po potrebi in pravi v svoji prvi številki, da hoče varovati delavske interese in delavsko skupnost. Zanimiv je sestav uprave in uredništva. Za konzorcij je predstaMiik dr. Miha Potočnik, odvetniški koncipijent v pisarni dr. Stan o v -n i k a ; odgovorni urednik je Miro J e r š i č iz Ljubljane. Uredništvo in uprava pa sta na Jesenicah v prostorih Del. doma, kjer imajo svoj sedež m a r k s i s t i č -n e organizacij e.
»Stanovska organizacija delavstva«, v kateri so včlanjeni skoro izključno samo delavci gradbene tvrdke -S|o-grad«, ki gradi nove objekte in stanovanjske hiše naši industriji, je imela v nedeljo 24. januarja svoj ustanovni
kve, zase in še za tiste, ki to danes psujejo, pa bodo morda že jutri potrebni, da se od življenja in borbe upehani okrepčajo iz njenih neusahljivih vrelcev po rokah in po moči tistih, na katere so toliko blata krivično nametali.
Nam je Cerkev najvišji organizem na zemlji, najbolj nedotakljivo občestvo, nosilec zdravja
in moči poedincev in človeških skupnosti, je studenec žive vode in tega studenca zastrupljevati pustiti ne smemo. Kdor je torej živ ud na telesu Cerkve, kdor že sam ni zastrupljen, nam bo prav dal in bo z nami branil čistost studenca in zdravje in srečo družbe človeške. — Oče laži je hudič, mi pa bodimo otroci Resnice in jo branimo.
Sv. Križ — naše gorsko zdravilišče
Zdi se nam primerno in v interesu naše sku])iie gospodarske politike, da ne zanemarjamo пагал-niii virov narodnega gospodarstva. — V času letoviške manije, ki jo drugi kraji s kričečo reklamo izrabijo v svojo korist do skrajnosti, mi pozabljamo, da imamo pri Sv. križu nad Jesenicami prelep idiličen kotiček slovenske zemlje, ki ga lahko vsakomur pokažemo in ki je poleg tega po svoji legi in ozračju naravno gorsko zdravilišče. — Izrabimo ga tedaj Sv. križu in splošnosti v gospodarsko korist.
Svetokrižka gorska kotlina je odprta proti jugovzhodu, jugu iu jugozapadu, zaprta pa proti severu in severovzhodu po karavanških vrhovih Golice, k Irka in Rožčice. Ker ni izpostavljena severnim mrzlim viharjem, ima pozimi kljub visoki legi milo podnebje, vedno za nekaj stopinj manj mraza kakor v okoli 400 m uižje ležečem mestu Jesenicah. Ima srednjo padavino in zelo solnčno lego.
Čeprav leže naselbine v nadmorski višini 1.000 do 1.230 m. še dobro n sprva žito in sadje.
Sv. Križ z okolico je zelo romantičen kraj z valovitim svetom, kjer se prijetno menjavajo številni smrekovi gozdovi s senožeti in pašniki prav do vrhov omenjenih karavanških gora v višini okoli 1.800 do 1.900 ni, ki so (xl jugoslovanske strani, t. j. od 8v. Križa, vsakemu prav lahko dostopne in naravnost preiprežene z dobro vzdrževanimi planinskimi poti.
Zanimiva je geološka formacija terena. Do-čim sestoji ves greben Karavank severno in se-vernozahodno od Sv. Križa iz hallstatskega apnenca triadske formacije, se v južnem delu svetokrižke gorske kotline menjavajo zaporedoma plasti triadskega apnenca, karbonskega skrilja z vmesnimi žilami kremenca. Werfensike-ga skrilja in črnega karbonskega apnenca z belimi žilami. V karbonskem apnencu se nahajajo krasni krenoidi (predpotopni okameneli črvi), v skrilju pa odlične okamenele praproti. Od Sv. Križa navzdol drži circa 4 km dolga, dobro urejena avtomobilska cesta do mesta Jesenic, odkoder vodijo državne ceste in železniške proge na vse strani (BUhI, Bohinjj IKranj«ko goro). Na tej cesti se vrši od zgodnje pomladi <lo pozne jeseni, zlasti v času, kadar narcise cveto, živahen avtomobilski promet. \ letoviški sezoni ])a-sira to cesto dnevno povprečno 10—15 avtomobilov, ki prevažajo izletnike posebno iz Bleda in Kranjske gore v to planinsko letovišče. Redni avtomobilski promet <lo sixlaj še ni urejen, vendar pa stoji pred jeseniškim kolodvorom več avto-taksijev, ki prepeljejo izletnike v nekaj minutah k Sv. Križu.
Sv. Križ je ta čas najvišje ležeča naselbina v naši državi, ki ima električno liu; od Kranjskih deželnih elektrarn«, javno razsvetljavo ob najprometnejši cesti, nxxleren vodovwl in mnogo studencev z izbor no in zdravo planinsko vodo. Vendar pa še manjka ponekod liigijensko urejenih greznic in gnojišč. Letos dobi Sv. križ vojaški in. kakor n|)amo. tudi poštni telefon.
Vsled višinske in močno solnčne lege ter zaradi obširnih smrekovih gozdov, ki obdajajo Sv. Križ od vseh strani, ima ta kraj zelo zxlravo podnebje, kar izpričuje izredno nizka umrljivost ill redki slučaji tuberkuloze. Pri zadnji zdravniški preiskavi šoloobvezne mhwline v letu
1955 je našel šef jeseniškega protituberkulozne-ga dispanzerja dr. Tomaž Furlan v celi sveto-križki šoli med otroki od 6 do 15 leta samo en pojav tuberkuloze, kar je glasom izjave edinstven slučaj v celem radovljiškem s rezu in morda v celi Sloveniji. Zadnjih 10 let ni bilo treba niti enkrat zaradi nalezljivih bolezni prekiniti šolskega pouka ali pa kontumacirati kake hiše.
Visoka je tudi terapijska vrednost klime tega planinskega zdravilišča na podlagi dolgoletnih zdravniških opazovanj, indikacije in kontraindikacije. Citiramo izjavo uglednega jeseniškega zdravnika <lr. Marčiča:
»Sv. Križ nad Jesenicami je primerno okrevališče za rekonvale-scente po vseh težkih boleznih in operacijah. V prvi vrsti pa je specielno zdravilišče za bolezni, katerih zdravljenje ima za predpogoj čisti planinski, z oconom nasičeni, ' prahu prosti zrak, ki vsebuje le potrebno količino vlage, nad tisoč metrov visoko, proti severnim in severozapadnim vetrovom zaščiteno solnčno lego. Med te bolezni spadajo v prvi vrsti one, ki izvirajo od odvisnega delovanja ščitne žleze, le so hiperterioza, tirsotoksikoza in prava basedova bolezen. Od poslednje stopnje te bolezni pa zopet oni, ki iz kateregakoli vzroka niso operirani, in oni, ki so rekonvalescenti po operaciji golše. Začetni in luluki slučaji pljučne tuberkuloze, kronične "brotiTiTfTili^lnefizemi	-in bronhialni astma se izvrstno letijo brez drugih pripomočkov pri Sv. Križu. Sv. Križ je tudi izvrstno lečilišče za arteriosklerostike in sploh obolenja, ki nagibajo k možganski kapi in to v poletju, ko je drugje neznosna vročina. Živčno bolni ljudje pa se celo leto pri Sv. Križu izvrstno počutijo in tudi ozdravijo. Našteti slučaji bolezni, ki se izvrstno zdravijo pri Sv. Križu, niso povzeti iz teorije, temveč dognani na ])o:l-lagi večletnega opazovanja praktičnega zdravnika. Poleg naštetih bolezni je še mnogo drugih, ki bi našle ])ri Sv. Križu izvrstno okrevališče.
SvTKriž je kontraindiciran le za težke odprte pljučne tuberkuloze in bolezni, ki ne prenašajo take višine in jim prija le morski zrak in hiuia vročina, kakor težke kostne tuberkuloze it<l.<
\ narcisni sezoni obišče Sv. Križ in okolico dnevno povprečno 500 izletnikov: poleti so vsa razpoložljiva prenočišča oddana letoviškim gostom in turistom, pozimi, zlasti ob nedeljah, pa smučarjem. In to (»rez vsake reklame.
I ujsko prometna Statistika jeseniške občine izkazuje samo za Sv. Križ. brez 5 društvenih planinskih koč v bližini, ki so najbolj oJ)iskane; za leto 1955. 229 prijav in 285 prenočnin za leto 1954. 548 prijav in 1486 prenočnin za leto 1955. 422 prijav in 1552 prenoČnin.
Nastavitvena kapaciteta kraja znaša:
1.	v petih kočah: 27 sob (s 55 posteljami ter skupno ležišče za 124 oseb).
2.	v gostilnah in pensionih: 2() .sobe 55 posteljami.
5. pri zasebnikih: 19 sob s 55 posteljami. Skupaj: 72 sob « 141 posteljami in skupna ležišča za 124 oseJ).
Tujsko prometno društvo pri Sv. Križu, ki se je letos ustanovilo, bo moralo predvsem skrbeti
/.a to, (la se zviša nastavitvena kapaciteta kraja, ki je bila dosedaj nezadostna. — I'ripominjamo, da sedaj gradi nov lep hotel stavbenik g. Belc-jan. s einiei bo v pogostinskeni oziru mnogo izboljšano.
Dnevni penzioni (hrana, stanovanje in postrežba) pri Sv. Križu znašajo po kakovosti od >3 do 50 Din. Pol ure ho<la od Sv. Križa so »Savske jame z opuščenim rudnikom za železo. V bližini Sv. Križa je petero močno obiskovanih planinskih koč v oddaljenosti pol do 2 in pol ure, in sicer: dve koče Slovenskega planinskega društva« na Golici, koča turističnega kluba Skale« na Hožci. alpinsko športnega kluba »Gorenjec« na Črnem vrhu iii sport, kluba Bratstvo« na Pustem rov tu. Vse koče so dostopne tudi nečlanoni in zadnje tri oskrbovane celo leto. Pri
kočah so lepi smučarski tereni, kjer se vršijo pozimi razne tekme. Iz Črnega vrha (ca 1250 m), kjer je gostilna in penzion Tršan« ter koča al-pinskega športnega kluba Gorenjec«, je krasen razgled zlasti po triglavskem pogorju, z Golice pa znana in edinstvena panorama po vsej Sloveniji in koroški tja do Visokih 1 ur. V narcisni sezoni, ki traja ca. en mesec, je povsod zrak jjrepojen z opojnim duhom milijonov belih narcis, ki spremljajo turista prav do vrha Golice. Pa tudi ostala planinska flora (encijan. murke, rododendron itd.) je bogata. Ciolica in Iložčica ne zaostajata mnogo za slovito floro na Begunj-ščici. Kako privlačen je ta kraj, je razvidno tudi iz tega, da se mnogi letoviški gostje povračajo leto za letom zopet k Sv. Križu na oddih kljub bližini Bleda in Bohinja.
V zadružništvo novih smeri!
\ ouili časih, ko so pri nas in v tujini začt4e stopati v življenje mnoge zadruge; gospodarske, k red ii ne in druge, je bil njihov cilj in namen predv.sem pomagati poedincem v njihovi gospodarski stiski in se zlasti izogniti prevelikemu izkoriščanju po privatnih denarnih mogotcih in po zasebni trgovini.
I akrut še ni bilo množice trgovcev, kakor jih imamo ,danes, in tisti, ki so bili. so bili tesneje povezani v vsakem kraju v skupnost, ki je znala po predhodm-jn domenku zavarovati z visokimi procentualnimi dobički interese posameznih pripadnikov te skupnosti. Konsumne zadruge kot konkurenčna podjetja so bile radi znižanja cen življenjskih potrebščin revnim slojem nujno potrebne. Kjer so bile take zadruge ustanovljene in so imele srečo, da so dobile zmožno in pošteno vodstvo, so ljudem, ki so se zbrali v njihovem oki ilju. zelo mnogo koristile tako v gospodarskem kakor tudi v zadružno vzgojnem smislu.; Jačale so zavist skupnosti in po moči zadružnega podjetja podporno silo članov zadružnikov napram mnogim življenjskim preizkušnjam. v katerih bi bili sicer podlegli. Bile so to v nekaterih krajih prave trdnjave gotove skupnosti,!, pričetk i in osnova masovnih /gibanj. — Poglejmo lepo zgodovino I. delavskega konsum-ncgadruštva na Jeseliicah! Jeseničanom je pač dobro znana in smelo trdimo, da je kljub ueka-turim poznejšim hibam delovanje »črnega kon-siima«. |Vj praven gori navedenih misli zares častni) vršilo svojo dolžnost. Kdor bi hotel objektivno pisali y,giMloviino jeseniških organizacijskih pokretov. ne bo mogel brez priznanja mimo navedene delavske institucije.
' 'lotiti časi so se spremenili. I rgovstvo se je iVAninbžilo in kakor povsod, je tudi v tem staun iWdt^l s m" i se I za skupnost. V borbi za obstoj je sAitii) nvmilo med seboj neizprosno konkurenco sultu) (»bstoječi zakoni ovirajo, da se ne razbohoti v vsej divjosti. — Konsumno za<lruž-ništvA' kot konkurenčno p(xljetje tu iz mnogih v%V()k'ov'',„> more slediti in počasi prenehavajo v'"JuV4l«.Mn poslovnem svetu igrati vlogo regula-frtVjd "blagovnih cen. Dobički konsiimov so se nMfalf'ntijno skrčiti, zmanjšale so se bonitete.
^'tAtistvu v procentih, blagu ali kako dru-^(lee'WX«^ bodo morale se. To je nujen postulat luko zmožna vcnlstva se bodo v teh s|irt'Wl^iVj4Miih razmerah zastonj trudila, da bi zKui(j(^iio jim g(Xsp()<larstvo po starem sistemu n1rtt?hi"(t'Vigniti na nek<lanje višine.
iimpji fti;,I . . . , .	, . ,
Dolgolletni člani, ki so v preteklih časih sko-zi,,Jletu^,ji^ leta imeli v svojem konsumnem za-drnznistvu mnogo opore in veliko koristi, ])a ne >'|Jf14f/vt|<;)|;neli novih razmer, so često krivični v
svojih očitkih in izjavah, tičočih se njihoviii nekdanjih gospodarskih trdnjav. VInogi. ki so v zadružništvu iskali le svojih koristi, prehajajo k privatnim trgovcem. Oboji rušijo zadružno disciplino in položaj še bolj otežkočajo.
Tako je stanje danes, delno po krivdi časov in razmer, delno po krivdi vodstva zadružništva samega, ker ni takoj, ko so vstajale nove razmere, razumelo časa in svoje gospodarske politike prav usmerilo, kakor bi bilo tudi itak sicer prav in pametno, četudi bi ostalo vse tako, kot je bilo nekdaj.
Zadnji čas je, po našem mnenju, da se v zadruge vpelje nov duh in nov sistem in je napak, da se že zdavnaj ni. Zadruga ni več regulator cen in v osebno korist vseh posameznih članov razpršeno skupno gosp(xlars1vo. Ona je v danih razmerah le občestvena vez vseh včlanjenih, katere namen mora biti, da ob solidnih normalnih cenah ves presežek naloži in uporabi za okrepitev svojega lastnega gospodarstva. Članstvo se mora odreči nepasrednim ciljem in mora iste žrtvovati zadružni skupnosti, zavedajoč se. da bodo tako po skupnem gospodarstvu sami postali močni, odporni in neupogljiva enota. Kako neprecenljive vrednosti bi bilo n. pr. za jeseniško delavsko gibanje sploh, če bi imele njihove zadružne institucije težke milijone, ki so jih v procentih razpršile med svoje članstvo, da od njih danes nihče nič nima, samo v blagii. v delnicah, v nepremičninah. V slučaju nujne potrebe bi delavstvo za žrtve, ki jih je tam pustilo, našlo lahko mesece dolgo nezlomljivo oporo.
Mi zato trdimo, da je v zadružništvu sploh, zlasti pa kar sumimo, treba uvesti brezpogojno višje vidike, ki imajo pred očmi varstvo celote in njeno bodočnost. Treba je članstvu razložiti prehcxl iz stare v novo dobo. lahko bi rekli: iz priložnostnega in osebno profitarskega v urejeno načrtno gospodarstvo. — Vemo, da vsi tega ne bodo hoteli razumeti, mnogi pa bodo. Prvi bodo šli, drugi bodo ostali. Naše konsumno gospcxlar-stvo ima Se zdravo osiiiovo. V(xlstvo na njem lahko zgradi nov rwl po načelu, da je skupnost treba utrjevati radi vseh poediucev kot celote in zanjo delati. V tem je Jialoga in smisel in v tem I'd i lie m je tudi rešitev našega konsnmnega gospodarstva.
Vse drugo pa kaže le na nerazumevanje časov, razmer in sodobnih zahtev. Naša misel je: ozdravljenje in zdravje, vse drugo so le injekcije k lažjemu gotovemu umiranju. Nas je strah že pred samo mislijo, da bi se to slednje moglo zgoditi. Zato na delo za močno zadružništvo, da ne bo na tolikih nesebičnih žrtvah premnogih delavcev zgrajena — gospodarska razvalina!
občni zbor v veliki dvorani Krekovega doma. Dasi je zaradi nastale hude zime tvrclke »Slo-gradc prav v zadnjem času odpustila oziroma poslala na dopust veČino svojega gradbenega delavstva, je bila udeležba na občnem zboru zelo zadovoljiva. Udeležilo se je zborovanja okrog sto delavcev in so mnogi prišli iz oddaljenih krajev, kjer zdaj preživljajo svoj neprostovoljni dopust in tako pokazali, da smatrajo svojo strokovno organizacijo za zelo važno. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora 10Л. Savli in po pozdravu navzočih predal besed« tovarišu Casarju, ki je navzočim zborovalcem ob-jasnjeval smisel organizacije in njenih pravil in važnost kat. strokovnega jjokreta. Nato so sledila poročila odbornikov pripravljalnega odbora, katera so dokazovala o življenjski sposobnosti tega dela našega strokovnega gibanja. Organizacija je že v času priprav za formalno ureditev svojega obstoja marljivo delala za prestiž in koristi svojih članov. Nešteto intervencij je bilo izvršenih zanje. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen odbor s predsednikom Lesko vceni Ivanom, enim najbolj agilnih članov in organizatorjev gradbenega delavstva.
Uradne številke na občini izpričujejo, da smo na Jesenicah v preteklem letu popili 120.132 litrov \ina, 1.445 litrov vinskega mošta, 23.217 litrov piva. 2.469 litrov špirita, 2.951 litrov žganja, 891 litrov ruma. 976 litrov likerjev. .Seveda pa ti uradni podatki še niso vsi. /e to. kai je uradno ugotovljeno, bi po približni prodajni ceni stalo okrog dva milijona dinarjev. Napram številkam v prejšnjih letih je to tako malo, da smo začudeni na občini ponovno iskali informacij. Če bo šlo tako nu-j)rej, potiMii se še dolgo ne bo izpolnila odločna volja g. Toneta, ki je pred nekaj leti poslušal pridigo g. župnika, v kateri je isti bičal, da smo v letu prej uni-
čili zu nad štiri mili j o-ne dinarjev alkoholnih pijač. Ko je s'. Anton prišel iz cerkve, je rekel ganjen od trdnega .sklepa poholjšaTija: >.\e sme biti več tako! 1 o leto se homo potrudili, da ga pospravimo za 5 milijonov.* — No, pa tudi dva milijona je že lep znesek. Nič nam ne bi škodilo, če gremo tn še za en milijon nazaj. Taka rakova pot bi bila zelo zdrava za naše žepe. pa tndi za splošno naše življenje.
Policijska ura je končno pri nas postala odločujoč činitelj za zapiranje jiogostinskih lokalov. Odkar imamo policijo, je v tem ozira več reda. Večina prebivalstva in tndi gostilničai-jev to dejstvo z veseljem [KJzdravlja. Vsak je naslednji dan A esel. da se je dobro naspal po zaslugi policijske ure. Pravi vinski bratci pa se seveda ne dajo ugnati. Ti gredo izven območja naše policije in tam gasijo po gostilnah svojo strašno žejo včasih do svetlega jutra. Pravijo, da teh bratcev ni ravno malo.
Delovni čas v trgovskih obratih
Prinašamo v poiuiti-sku prošnjo Društva jeseniških trgovcem in Društva trgovskih pomočnikov na kr. bansko tipravo glede obratovanja v trgovskih lokalih. Prošnja doslej še ni rešena, dasi je preteklo že nad šest mesecev od vložitve. Cnjemo ponovno pritožbe iz trgovskih in pomočniških krogov zaradi teh neurejenih razmer, ki vodijo \ nekaterih slučajih do nelojalne konkuience iii nepotrebnih trenj med našim trgovstvom. — Po-vs(xl imajo te zadeve II rej ene. kakor je prav; čas je, da se tudi pri nas uvede red. Prošnja, ki nuj jo reši oblast zapra-šenosti in ugodi njenim zdravim težnjam. se glasi:
Kralj, banski upra\i dravske banovine
v Ljubljani.
Podpisana Zveza pomočniških zborov, zdrn-
Mezdni boj prav pripravimo
Čv prav prevclarimo ])rilikc med našim delavstvom in njegovo razmerje do delodajalca, do K. 1. D., imamo vtis, da se srečnjeta dva svetova z nasprotnjočimi interesi. Bolj kakor kjerkoli v naši domovini vstaja iz teh razmer razrednohojno stremljenje iii nstvarja nekako latentno krizo v medsebojnem razmerju teli dveh skupin.
Ni naše mnenje, da je tako prav. Mi mislimo nasprotno, da bi moralo vladati med interesi obeh skupin radi gospodarskega prestiža obojih kar moč lepo soglasje, da bi industrija napredovala in bila kos novodobnim zahtevam tehnike in pritisku rastoče konkurence. Treba pa bi bilo tudi delavstvu nuditi vse. kar industrija ])rinesti more, ne da bi bil oviran njen najircdek in s tem seveda tudi obstoj v njej zaposlenega delavstva. Morala bi se na vsak način odpraviti stalna kriza nezaupanja in strah pred nesigurno bodočnostjo teli stotin p roleta rrev. — Kakor je drevo z vsemi koreninami zasidrano v zemlji in iz nje črpa življenje, tako bi moralo biti delavstvo s svojimi življenjskimi interesi trdno zasidrano v podjetju in z njim tvoriti eno interesno skupnost. Več kakor tista dnevna mezda, drugačne vezi bi tu morale biti. da bi ob povezanosti interesov zrastla tudi povezanost duha.
Teh vezi ni. Zakaj jih ni. danes ne bomo razglabljali. Morda se bomo pozneje kdaj k temu vprašanju vrnili in gu skušali pravično osvetHti. Veliko bi nam bilo na tem. če bi jih mogli pomagati ustvarjati. — Nekaj drugega nam leži tu na srcu. kar bi radi poudarili, to namreč; Dokler stvari stoje tako, kot so. dokler samo mezdna pogodba bolj razdvaja kakor druži in ustvarja nasprotstva, negotovost in boje za materijelne koristi, mora delavstvo z njim računati in se nanje pripravljati. To pa ne z zabavljanjem in
Naša
Pod tem zaglavjiMii jo izšel v št. 2. Na nie-juli« članek, kateri hi utegnil našo javnost čisto napačno informirati. Zato podajam tu nekaj stvarnih pojas-nil s ]iTošiijo mi uredništvo, da se ol)javi v 1. številki IQi".
Naša cerkvena glasba res ni tam. kot l)i morala l)iti, toda vzroki tiče popolnoma drugje (člankar dobro ve. kje), kot jili je on navedel. i\e smemo namrix; prezreti, da izhaja člankar iz grupe, kateri sem jaz na ])oti in se trudi, da me prežene z Jesenic, četudi najpodlejšim potoni.
Trditev, da naš cerkvoni pcv.ski zi)or komaj životari (po njegovem še životariti ne bi smel), ni resnična. Resnica pu je. da je zapustilo le nekaj Ijndi naš zbor, tak« zvanili dr. \ .sezna-lov«. ki so nui delali povsod ovire, da se ni mogel raznialiniti. Za cerkveni koncert sem organiziral dovolj imeniten zbor in ga tndi dobro pripravil. Vsi na novo pridobljeni člani so prišli z namenom, da pri njem ostanejo in bi bili tndi ostali, ako bi ne bilo teli Ijndi. kateri so z ignoriranjem vsaj po koncertii in s posebnimi vajami onemogočili nadaljnji razvoj.
Teli Ijndi se je zbor. Iivala liogii. srečno iz-nebil za vedno. Kdor lioče namesto barake postaviti novo stavbo, mora prejšnjo pwlreti. Enako se je moralo zgoditi z našim zborom. Vse. kar je l)ilo pri njem zdravega, plemenitega, dela in tika voljnega, se je privzelo v novi zi)or, zunaj so ostali le častililcpnrži in taki, ki so z vsemi silami vlekli voz zboru nazaj, namesto naprej. Zbor ima sedaj prav zdravo jedro, vse predpogoje za napredek, ker je osnovan na široki, nevtralni podlagi. V njom ni več prepira in prerekanja, ampak najlepša sloga, pravo bratsko in prijateljsko razmerje. Vsak, kdor ima zmožnosti in veselje do cerkvenega jietja. ne samo da I ali k o, ampak je prijazno vabljen k sodelovanju. ne glede na njegovo politično opre-
* Prinašamo gorenji članek v celoti, kakor suio ga prejeli, ker irnti vsakdo pravico, da se po svoje brani.
hiijskanjtin. lie |)iciačunjciiiiiii iidaniimi gesli in morda še s farško gonjo, ampak z dosledno strokovno izobrazbo, z neoporečnim varovanjem časti delavskih slojev in njihovih človeških pravic. Zrelo delavstvo, duhovno močno delavstvo bo ob čuvanju svoje časti in resnosti mnogo več doseglo kakor nebrzdana masa s svojimi izbruhi. Psovke, neutemeljeni napadi, grožnje in pretnje na javnih zborovanjih, vlačenje dnevne politike v mezdne boje, hujskajoči, demagoški. na aplavz preračiinjeni govori gredo vedno mimo pravih interesov delavstva in jim često zelo mnogo .škodijo. včasih vse poderejo.
Zlasti pa bi s posebnim ozirom na naše razmere mislili, da i)i moralo delavstvo za boj z gospodarsko tako močnim nasprotnikom tudi svoje vrste gospodarsko. materialno usposobiti. Gospodarska pripravljenost bi morala biti ob tej iiesigiirnosti hrbtenica vsemu delavskemu gibanju. IJokler je v tovarni na stotine delavcev, ki imajo na svojo ])lačo po 2. 1. 5 do 14 zaporednih rubežni. dokler v desetinali prosijo zu predujem, dokler bomo proti gospodarskim organizacijam zabavljali, mesto da jih podpiramo in po časopisjih neprestano oglašamo, naj člani strokovnih organizacij vendar plačajo tisto borno članarino. dokler bodo delavci na svojih občnih zborih poročali le o par tisočih ali par desettisočih zneskov \ raznih fondih, toliko časa ne sinemo reči. da smo za boj tudi materialno svoje vrste usposobili.
Dokler vzroki mezdnih kriz in bojev niso odpravljeni. je treba biti nanje pripravljen. Vsi bi se morali truditi za to. da zginejo; dokler ])a so, nam bo priznal. kdor je pošten, da so navedene misli tako uva-ževanja vredne, da resno delavstvo ne more jireko njih. iNaj torej tudi ne gre. Mezdni boji naj nas najdejo pripravljene.
(Icljeiiost. .\()vi člani se redno priglašajo. vaje so dobro obiskane in nas je dan za dnem več. Apeliram tem potom lui vse. katerim je cerkveno petje pri sreii. dn se zhorn pridriižijo (ii<rpn-jivci ne!) in povzdignemo to petje čimprej do Jcscnicain primerne višine. I ii je tnjskopromet-ni kraj in po njegovi glasbi presojajo tujci naprednost kraja.
Goji se tudi lep moški zbor in upati je. da ga bo iiašu javnost imela kmalu čast slišati. Pokazalo se bo kmalu, da je jeseniška cerkvena glasba kar v najbolj varnili in veščih rokah, četudi ne konservatori.sta. pač pa človeka, ki je na tem polju odnesel mnogo lavorik z zbori, ki so slediti njegovim navodilom (naš <losedanji žal ni maral .slediti), ima skušenj več ko dovolj za svoj poklic in je bil tu potreben, kakor slepcu poglobi.
V.se vaje se, vršijo točno ob 8 (20. uri) v župnijski dvorani v naslednjem redn;
Ро1кч1е1јек: moški glasovi za mešani zbor: sreda; ženski glasovi za mešani zbor; četrtek; moški zbor; petek: skupna vaja mešanega zbora.
Ako nisem prav vsem po gixbi. ne moreni pomagati. Je mar k<lo drugi? Vsak ima svoje napake in misli. Pripomnim le, da tmxl r(\s kulturnimi ill poštenimi ljudmi nisem imel nikoli nasprotnikov. Vloj značaj je iiezloinljiv iii se je ob njeni razbilo že nešteto zahrbtnih intrig. 1'rijateljsko svarim vse dobro misleče, da se ne dajo begati iti ne nasedajo zahrbtnim ljudem.
Kot organist sem na orglali prejel nešiteto priznanj za pravilno in dovršeno igranje (mI raznih strokovnjakov in cerkvenili (lostojanslveni-kov. Priznala bo to tudi jeseniška javmxst, ki posluša moje igranje ob () in 10 ter popoM"«'-Ob H sem pa vedno na Savi. Kakšno igranje je takrat, se mene ne tiče, tudi ne vem. Ako hoče meni naprtiti odgovorntKst ln<li za osmo mašo, naj se šolska prestavi na Savo, bom p« doma igral, mi bo še ljubše.
Vsem prijateljem le^pe cerkvene glasbe pevski pozdrav!
Fahijiin AvKHŠtin, organist in jievovodja.
cerkvena slatba, pereče vprašanje*
5
Zaklad v Hrenovici
Kateri Savčan iii Jeseničan ne pozna Hreno-vice? Baje so jo tako imenovali po ljubljanskem škofu Hrenu. Na Savi meji Hrenovico star grad, ali kakor pravijo sedaj, graščina. Za graščino stoje še nekdanja grajska gospodarska poslopja. Na leseni steni enega teh poslopij visi križ, katerega je po ustnem izročilu prinesel pobožen romar za pokoro peš s Svetih Višarij. Med potjo je onemogel in tu umrl. Preden je izdihnil, je še povedal, da poslopje, na katerem bo visel ta križ, ne bo nikoli zgorelo. V resnici visi križ že stoletja tu, tudi gorelo je že v najbližji okolici, ampak stavbe, na kateri visi križ, se ogenj še dotaknil ni.
Na drugi strani ceste je stala tako imenovana »kašta«. Starejši ljudje jo še pomnijo. Tu so plavžarji in fužinarji dobivali hrano namesto plače. Na mestu, kjer je danes stanovanje tovarniškega vrtnarja, je stala hišica, ki so jo imenovali »tičnica«. Za njo še danes stoji zid. Pri zidu je bila mreža, v kateri so imeli zaprtega zadnjega medveda z Možaklje. Desno od tega zidu je hribček »kucelj«. Vrhu tega hribčka je stala stara lopa. Y lopi so baje igrali vsako noč štirje zeleni možje karte in stražili tam zakopan zaklad. Pred približno 60 leti se je zgodila tu naslednja zgodba.
\ plavžu, kjer so topili železo, so imeli takrat dvanajsturni delavnik. Med tem, ko se je ruda topila v peči, so imeli delavci daljše pavze. Morali so čakati, da je priteklo železo iz peči. ko so tako čakali, so marsikatero pametno, pa tudi nespametno potuhtali. Tako so se nekoč menili, da bi šli kopat >Sac«, kateri je menda zakopan v Hrenovici. .Vied temi delavci je bil tudi neki Avternek, ki je bil strašno navdušen. Njemu so je celo sanjalo, kako je kopal >šac«. Tovariši, ki so bili zelo prebrisani, so se zmenili, da mu pošteno zagodejo. Na skrivaj so dobili zaboj ček, v katerega so nasuli surovega železa, da je v zabojčku žvenketalo kot zlato. To skrinjico so zakopali na kucei. Zraven so dali tudi kos starega gnilega lesu, ki se v temi sveti. Potem so pripravili star lonec, skozi dno so napravili luknjo, zavezali lonec v svinjino in tudi skozi njo naredili luknjo. Skozi prebito luknjo
lonca in skozi svinjino so potegnili dreto, Če to dreto dva vlečeta, se sliši tako grozno, peklenskemu glasu podobno cviljenje.
Neko noč, bilo je ravno o polnoči, so se vsi odpravili s krampi proti Hrenovici. Imeli so ravno daljšo pavzo. Na pol pota so se spomnili, da glavnega, to je blagoslovljene vode, nimajo s seboj. Toda, kje naj sedaj o polnoči dobijo blagoslovljeno vodo? V starem mlinu sta stanovali takrat dve stari sestri, Mina in jera Stumpfar-jeva. Na ti dve se spomni eden kopačev, pa hajd nazaj po blagoslovljeno vodo. Eden je klical Je-ro, drugi je motil Avternika, tretji pa je naložil vode kar iz rak, potem pa brž nazaj v Hrenovico. Avternik prične kopati na določenem mestu. Kopač ne sme ziniti niti besedice, ker sicer zaklad izgine. Poleg kopača sta stala dva moža z lonci v roki. Kakor hitro je hotel kaj ziniti, sta mu pljusknila perišče vode v obraz. Kopač je kopal, kopal in kopal, lonec z dreto pa je tulil, kot da bi bilo poleg zaklada sto vragov. Naen-'krat se zasveti. Še parkrat udari s krampom, pa že začuti, da je zadel ob trd les. Ves vesel odpre usta, da bi zakričal, da je našel zaklad, toda ona dva z vodo sta bila hitrejša in treščila sta mu vso vodo, kar je je ostalo, v obraz, da je bil Avternik tiho. Skoz in skoz premočen od potu in vode je pograbil zaboj in tekel proti Jesenicam. Hotel je zaklad skriti v Milanov log. Med tekom se je ozrl nazaj in zagledal, da tečeta za njim dva orožnika. Bila sta dva preoblečena delavca. Ves prestrašen vrže skrinjico kar v grmovje in teče, kar ga neso noge — domov na Murovo. Preoblečena orožnika sta imela nalogo pospraviti vse, kar je ostalo. Drugi dan ni bilo ničesar več vi-<leti od kopanja zaklada.
Ko so drugi večer prišli spet na delo, pa so o celi stvari molčali, kot bi je ne bilo. Le Av-terniku se ni zdelo vse to prav, toda molčal je tudi on.
Ko bi danes Avternik še živel, bi lahko videl, da je bila to predpodoba zakladov, ker bo tekom let Hrenovica res podobna zakladnici, ki pa seveda ne bo v zemlji, ampak na površju. Te zaklade bo kopala s svojim delavstvom K. 1. D. v obratih, ki se danes tam grade.
Oj predpust, ti čas presneti
Žo več li't ni bilo tako kratkega prodpusta kot ,jr lotos; komaj da se je pričel, že gre h koncu. Jesenice so kraj, kjer po veliki večini prebiva izključno samo industrijsko delavstvo, tako da je domačega, kmečkega ljudstva le ne-znaten odstotek. Zato pa pri nedeljskih jutranjih cerkvenih opravilih ni dosti razlike imxl pred-pustom. postom, • poletjem ali pa adventoin, v kolikor so tiče oklicev, kajti teh je na Jesenicah vedno iia preostajanje in so že tako običajni, da verniki niti s kaši jem ne prenehajo pri oklicih, kot se to zelo rado pripeti v kmečkih farah. lorej, po oklicih sodeč bi se nepoznuvalec Jesenic lahko zmotil glede letnega časa.
Drugače je to v javnem življenju. V splošnem sicer letošnji pnxlpnst poteka še kar dosti mirno, brez šumnih veeelic. Pred leti so Jesenice, ako je naneslo kratek pre<lipiiet, kar tekmovale, da v kratkih tednih razvrstijo vse napovedane in nenapovinlane predpustne prireditve in primanjkovalo je primernih lokalov in plesišč.
I etos nič tega, par slabo obisikanih plesnih prireditev, to je vse. nobenega rajanja in razgrajanja v poznih jutranjih urah kot druga leta.
Je pač ris'kirana stvar danes prirejati veselice. I akse poberejo velik del dohodkov in če je slab obisk, je deficit takoj tu. Tega se pa vsako društvo nemalo boji. Ker na Jesenicah mora biti kaj posebnega in to vsako leto, ni smelo letos postati izjema in tako smo dobili mesto običajnega fantovskega mesarski ples, kateri ise pa tudi ni mogel veseliti prevelike udeležbe.
Sicer pa je letošnji predpust za jeseniško delovno ljudstvo v znamenju pogajanj za* kolektivno pogodbo, in v isikrbi za botločmost tudi še tako živahnemu <lelavskemu trpinu preide veselje do plesa. Mi pa pravimo: čim manj plesnih prireditev, tem bolje bo pros-pevalo jeseniško delovno ljudstvo.
Ker pa je naša današnja številka zadnja v letošnjem predpustu in da nam ne bo kdo očital, da nimamo nobenega smisla za nekaj pred pustnega humorja, naj otmemo pozabi nekatere prav originalne, ki so se zadnje čase pripetile na Jesenicah, oziroma v bližnji okolici, za boljšo prebavo pustnih dni.
Neki ji!seniški purgar jo je mahnil na sprehodi proti Žirovnici. Ko se je vračal, se mu je
ženje trgovcev za dravsko banovino v Ljul)-Ijani, podružnica na Jesenicah, in Združenje trgovcev na Jesenicah sta na svoji skupni seji dne 6. junija 1956 ob 20'A uri sklenili zaprositi visoki naslov za uredbo, katera naj bi se izdala o odpiranju in zapiranju trgovin ter nedeljskega počitka za Jesenice, Javornik in Koroško Belo, in to:
1.	Trgovine naj bi se v poletnem času odpirale zjutraj od ". do 12. ure dopoldne, popoldne pa od 14. do 19. ure zvečer.
2.	Vse nedelje in praznike, kateri so zaznamovani z rdečini tiskom, se smatrajo za popolni počitek in so v nedeljah in praznikih trgovine v gori omenjenih krajih popolnoma zaprte.
Uverjeni smo, da naslovljena oblast tej naši prošnji in sklepu v polnem obsegu ugodi.
Jesenice, 10. jun. 1936.
Predsednik trgovcev: Fiirsager.
Predsednik trg. pom.: Edi Majerhold.
Tajnica: Strugar Marica.
Fare in krall v Radovljli-kem okraju, dopisujte v list „Na Mejah"
Prosveta
»Gobavi vitez« v režiji g. Lampiča na odru Krekovega doma je bil splošno zelo lepo podan. Igralci so večinoma zelo častno rešili svoje vloge. Kdor pa se je premalo potrudil, da bi v igro dušo dal in življenje vlil, je sam o sebi kritiko ustvaril, da Se ni zrel. Pu])liko so dobri igralci v celoti potegnili za seboj v svet romantike in mističnega čustvovanja. Malokatero oko je ostalo pri tej predstavi neoro.šeno. — Škoda, da društvo igre ne ponovi. Po strukturi in izoblikovanju bi delo to zaslužilo, publike pa bi tudi v drugič gotovo ne manjkalo.
» Otroško tragedijo « pripravlja sedaj društvo ».\ljaž<. Po mnogih le-
б
tih bo to krasno odrsko delo zadihalo zopet svoje bogastvo v našo revščino. Tragedijo pripravljajo naši najbolj vestni in priljubljeni igralci. Zato vemo, da bo podana lepo in želimo, da Jeseničani ne gredo mimo nje.
Žene, članice ženskega odseka, preveč pozabljajo na svoje tedenske sestanke ob ponedeljkih. Pridite, da se na njih pogovorimo o življenjskih težavah in skrbeh, ki vas tarejo, in se navzamete zopet novega ognja za svoje ideale, za katere ste že toliko trpele. Pa še eno: Kako prav bi bilo, če bi prav na te sestanke matere svoje hčere s seboj pripeljale.
Prosvetni večer s pestrim sporedom pripravlja organizacija stavbin-skega delavstva. Na tem večeru bodo nastopili v vseh točkah sami člani »Stanovske delavske organizacije stavbincev«, med njimi mnogi prvikrat na našem odru. Pozdravljamo iniciativnost organizacije in pričakujemo, da bo naša javnost podprla plemenito stremljenje teh delavskih trpinov.
naenkrat zahotelo čašo pristne kave in to baš v trenutku, ko je drobil korake mimo neke javor-niške gostilne. Takoj je zavil notri, odložil površnik, sedel za mizo in poklical natakarico: »Ali imate morda kaj ciikorije pri hiši?« jo je vprašal. »Seveda jo imamo in še precej.« >Hm, ali bi mi hoteli pokazati to vašo cikorijo?« »Ra-devolje. zakaj pa ne!« je odvrnila gibčna natakarica in že je odfrčala v kuhinjo. Kmalu se je vrnila s polnim naročjem znanega Francka, ime, katerega pri nas nekateri slovkujejo kot je zapisano, namreč: F-r-a-n-c-k. »Ali je to vse?« je vprašal jeseniški kofetar. »Prav vse, niti trohice cikorije ni več v kuhinji.« »Dobro, pustite cikorijo tu in zdaj mi skuhajte dobro kavo!« Tableau.	*
V kino Krekov dom imajo na pustno nedeljo popoldne vsi stari upokojenci brezplačen vstop
— ako so v spremstvu svojih staršev.
*
Znano je, da je jeseniški ženski svet prav rad zelo »naciran« in »napucan«. Ko je zadnjega 18. Janko prinesel domov še precej rejeno mesečno kuverto, ga je žena na vse načine mrc-varila, češ, da naj ji kupi nov plašč. »Ne gre, pa ne gre«, se je otepal Janko, »ne morem ti ugoditi, sicer pridem še v arest.«
»Saj ravno zato«, je hitro povzela žena, »le pomisli, kakšen vtis bom napravila, ko te pridem v novem plašču obiskat v Kranjsko goro.«
Čopov Joža je vodil nekega Angleža po naših planinah. Prišla sta na rovt, kjer so stale same planšarske koče in staje. Anglež je bil silno vesel tega gorskega raja in prepričan je bil, da sem gori, v to rajsko atmosfero, še ni zašla odurna zapadna civilizacija. Ko sta prišla do koče, pred katero je planšarica baš kozo molzla, jo je Anglež, katerega je Joža v kratkem času seznanil s slovenščino, prijazno vprašal: »Kako pa je ime tej tvoji kožici?« »Greta Garbo«, se je zadrla majerca.
Н<шл<ци sv<^ce*n,
Uiso-i/ U^Uti Mti iisi. Hcue-\/шИЈИ Џи wdo:
Ko je zdravnik prišel k Ngavemu Tone ju, je vprašal ženo, če mu je merila temperaturo, kot je bil naročil.
»O, seveda sem mu! Izposodila sem si barometer, mu ga položila na prsi, in ko sem čez čas pogledala, je kazalo na »zelo suho«, nakar sem poslala v Krekov dom po pol litra dingača.«
Na jeseniškem kolodvoru je stal brzovlak pripravljen za odhod proti Zagrebu. \ ljudni sprevodnik je uslužno stal pred vagonom in potnike, ki so prihajali, vpraševal, za kateri razred imajo vozne listke, prvi, drugi ali tretji, nakar jim je odkazal vagon in prostor.
Izpod podvoza je po stopnicah prišla mladenka. katera je na rokah nosila v belo opremo povitega otroka, ludi to je vljudni sprevodnik ustavil z besedami: »Prvi, drugi ali tretji?« Dekle je zardelo in tiho odvrnilo; iSaj ni moj, jaz sem le pestunja!«
Kljub temu, da takozvana španska gripa tudi Jeseničanom ni prizanesla in je bilo mnogo obolenj, bela teta smrt zadnje čase ni imela dosti opravka. Ko je Andrejčkov Jože oni dan naletel na jeseniškega grobarja Miho, ga je vprašal, če ima kaj dosti opravka, nakar seje Miha kratko odrezal: »Že štirinajst dni nisem žive dpokopal.«
llllllllllllllUlIlllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllll^
I Hranilnica m I posojilnica i na Jcscnlcah
s
obrestuje vse vloge (lonajvišje_v^Hl^ iiilt (ločenelo meje. Nove_^lo£e_^^|)luč^ J C vedno promptno.
Za elektriko
Vam nudi vse najugodnejše
Dože Markež
Jesenice, telefon št. 605
VAVPOTIČ FRANC, TAPETNIK Jesenice, Ukova ulica 1
Ker sem preuredil svojo delavnico, lahko dobite na zalogi vsa tapetniška dela, kakor dlvane, žimnlce, kauče, fotelje itd. Sprejemam tudi v to stroko spadajoča popravila.
MATIJA KURNIK
M 1 7. A K s K A 15 K I, A V N I C A
JESENICE, PRI VILMANU-MARKOTU
I/deluje пдјПнсјАа in prepro-sta dela јм» predloženih risbah odnosiio p«
laxtnih načrtih. Popravlja (udi м<»го puiiiStvo. da je kot novo.
SOLIDNE CENE - SOLIDNO DELO!
Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v
LJUDSKI KUHINJI
3ESENICE
KREKOV DOM
Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice.
— Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik,
— Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejeo