IMtŽAV V NAŠI DRŽAVI. Seja širšega glavnega odbora JRZ in napoved občinskih volitev. V Belgradu ae je vršila prvič 7. julija aeja airšega glavnega odbora JRZ, kateri so prisostvovali skoro vai člani tega odbora. Ob tej priliki je napovedal notrajni minister dr. A. Korošec, da ae bodo po zakonu o občinah letos po vaej državi vršile občinake volitve. Triletna doba se zaključuje za moravsko in vrbaako banovino 6. avgusta, za drinsko, donavsko, savsko in primorskb banovino 8. avgusta, za zčtako, vardarsko in dravsko banovino pa dne 15. oktobra. Občinske volitve bodo torej meseca septembra, oktobra in novembra. Na omenjeni seji je poročal dalje ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič o naših zunanjepolitičnih odnošajih, ki so do vaeh držav iskreni in močni, kakor ae niso bili nikoli dosedaj. Govorili ao še na aeji razni govorniki in kot zaključek prvega seatanka širšega glavnega JRZ odbora je bilo med drugim aklenjeno, da ae glede predstoječih občinskih volitev nalaga dolžnost vsem strankinim organizacijam, da energično podvzamjo pravočasno vae potrebne ukrepe za popolen uspeh JRZ pri volitvah. Za strankine finance se zaaedaj določajo aledeči dohodki: proatovoljni prispevki prijateljev, redni rnesečni prinoai narodnih poslancev in senatorjev JRZ ter dohodki od atrankinih prireditev, ki morajo biti vedno meseca februarja. Višina teh doprinosov ter njihove razdelitve na posamezne organizacije bo odredil ožji glavni odbor. Ožjemu glavnemu odboru se prepušča rešitev vprašanja pečata, atrankinih znakov in legitimacij. Zastopniki Balkanske zveze so zborovali na Bledu od 10. do 15. julija. Dne 10. julija se je sestal na Bledu gospodarski svet Balkanske zveze, katerega je otvoril naš ministraki predsednik dr. Milan tojadinovič. Po otvoritvi so bile imenovane tri komisije z delokrogom do 15. t. m. Trgovinska komisija je razpravljala v glavnih obrisih o trgovinskih odnošajih :ned državami Balkanske zveze. Prometna komisija je izdalala načrt za ustanovitev pomorskega odseka, ki bo skrbel, da postanejo pomorske poti med državani Balkanskega sporazuma ugodnejše. Nadalje je govorila o železniškem omrežju, o izboljšanju zvez, o cestah, o izenačenju vcznega reda itd. Komisija za turistiko je izdala sklep o ustanovitvi balitanskega turističnega odseka in mu je določila delokrog. Plenum gospodarskega sveta Balkanske zveze se znova sestane 15. juliia in bo razpravljal o predlogih posameznih odborov. Po zaključku zasedanja bodo delegati odpotovali v LjubIjano, kjer jih bo ban dr. Natlačen pogostil. Nato se bodo z avtobusi odpeljali na Sušak, Dubrovnik, Split, Kotor in na Cetinje. -•¦~^ Velika nova javna dela. Vlada je sklenila 9. julija zelo obsežna nova javna dela, ki obsegajo gradnjo cest, železniških zvez, skladišče za žito in zgraditev državne tiskarne v Belgradu. Za omejitev navala ua naše srednje šole in vseučilišča. Prosvetni minister je stavil strokovnjakom na prosvetnern poIju več vprašanj, kako bi bilo mogoče zajeziti naval dijaštva na naše srednje in visoke šole. Prosvetni minister pravi, da je letos dotok dijakov na srednje šole izredno velik. V belgrajskih gimnazijah bo treba ustanoviti nad 20 novih oddelkov samo za I. razred. V Sarajevu je položilo sprejemni izpit za I. gimnazijski razred preko 1000 učencev. Prosvetno ministrstvo ima nad 1000 prosenj mladih profesorjv, ki so končali študije in čakajo na namestitev. Strokovnjaki bodo izdelali predloge, kako bi bilo treba v bodoče dijake strožje izbirati. Naj bi se vršila matura ali zrelostni izpit samo v banovinskih mestih za vso banovino. Uvedli bodo tudi najbrž sprejemni izpit na visokih šolah. Trgovinska centrala držav Male zveze. Na pobudo čehoslovaške vlade je bil dosežen sporazum za ustanovitev posebne trgovinske centrale držav Male zveze, ki bo služila v prvi vrsti pospeševanju izmenjave blaga med Jugoslavijo, Rumunijo in čehoslovaško. Zaenkrat bo ustanovljena taka centrala v Pragi, pozneje pa tudl v Belgradu in v Bukarešti. ŠKODA PO TOČI IN ZAPROŠENA POMOČ. Pregled in cenitev škode po toči v maju in juniju v Sloveniji sta zaključea. Toča in nalivi so povzročili v dveh mesecih na 11.000 ha nad 19 milijonov dinarjev škode. Opis in oceno škode je poslala kr. banska uprava na pristojno ministrstvo v Belgrad. Naprošeni sta kmetijsko in ministrstvo za socijalno politiko, da izposlujeta 2 milijona dinarjev kot podporo za nabavo koruze in moke najhujše prizadetim. Prometno ministrstvo pa je naprošeno, naj izda potrebno število dovolil za brezplačen prevoz živil iz južnih delov države v Slovenijo. Banska uprava prosi nadalje, da dovoli kmetijsko ministrstvo iz kmetijskega sklada za nabavo semen T& iesensko in sporaladansko setev vsaj 1 miHjon Dinr Za škropljehje sadovnjakov in vinog*a"^v pa prosi 400.000 Din, kar bi bilo najmanj, da se rešijo po toči uničeni vinogradi. Upoštevati moramo namreč, da kmetovalci zdaj, ko jim je toča pobila v?e ne bodo imeli sredstev, s katerimi bi krili stroške, ki so potrebni, da se poškodovani vinogradi in sadovnjaki zavarujejo proti raznim boleznim ter škodljivcem. Ce država ne bi ljudstvu priskočila na pomoč s semeni in sredstvi za zavarovanje vinogradov in sadovnjakov, grozi velika nevarnost, da bo ostalo v bodočih letih mnogo polja neobdelanega, sadovnjaki in vinogradi pa bodo izgubili na svoji vrednosti in donosnosti radi bolezni in škodljivcev. S tem pa bi bilo hudo prizadeto naše narodno gospodarstvo za več let naprej. Prepričani srao, da bo vlada, ki je doslej še vedno pokazala razumevanje za nesreče našega kmečkega prebivalstva, priskočila tudi v tem primeru na pomoč in tako rešila našega kmeta vsaj najhujše stiske in pomanjkanja. V DRUGlff-DK5AVAH. V avstrijsko vlado sta vstopila dVa" !!?>lerjanea. Sporazum med Avstrijo in Nemeijo je bil objavljen na Dunaju 11. julija zvečer. Že dalje časa so se vršila pogajan;ja med avstrijskim kanclerjem dr. Šušnikom in dunajskim nemškim poslanikom "arenom. Glavna vsebina sporazuma je ta, da se je Nemčija zavezala, da bo spoštovala neodvisnost ter samostojnost Avstrije in se ne bo vmešavala v avstrijske notrajne zadeve. Istotako se zavezuje tudi Avstrija, da ne bo trpela v nobenem OL.ru vmešavanja v nemške notrajne zadeve. V zvezi s pobotanjem je obustavljena vsaka neprijateljska gonja v tisku in po radiju med obema državama. — Dne 11. julija v poznih večernih urah je bil objavljen na Dunaju ukaz o imenovanju hitlerjovskih zastopnikov v vladi. Imenovana sta Edmund Gailse-Horstenau za ministra bre^ portfelja, dodeljen zvesnemu kancelarju, in Guido Schmidt ž,a drčavnega podtainika za zunanje zadeve. V narodno-socialističnih krogih je bilo sprejeLo to imenovanje z velikim zado- .ljstvom. — Istotako je 11. julija zvec~r iz Berlina sporočil po radiju nemški propagandni minister <~!<"%hbels sklep premir a z Avstrijo, vi bo okrepil zavest nemške spupnosti ter bo obrodil bogate sadove. Schuschnigg in Hitler se bosta sestala. Po doseženem načelnem sporazumu med Avstrijo in Nemčijo se bo vršil v kratkem sestanek med avstrijskim kanclerjem Schuschniggom in Hitlerjem. Ob tej priliki bo urejeno za bodočnost nemškoavstrijsko sodelovanje. S petimi novimi ministri izpopolnjena Kjcseivanova bolgarska vlada je izdala proglas, v katerem obljublja, da bo ohranila dosedanjo politiko do Jugoslavije in Zveze narodov in bo izpeljala 18. oktobra volitve, ki^iaj pomirijo in že enkrat uredijo notrajni položaj v državi. Temeljna načela italijanske trgovinske politike za bodočnost. Sankcije proti Italiji so ukinjenc in tudi naša vlada je to vprašanje, ki nam je bilo v toliko škodo, spravila z dnevnega reda. Italijansko časopisje objavlja v očigled odpravi sankcij temeljna načela, katerih se bo Italija dr- žala za bodoče v svbji trgovinski politiki. Ta naeela so v glavnem tale: Kdor hoče Italiji prodajati svoje blago, mora najprvo kupovati italijansko blago. Izključeno pa je, da bi raogel v bodoče kdorkoli vsiliti Italiji blago, ki ga sedaj pod silo razmer v dobi gospodarskega obleganja sama izdeluje. Italija hoče v svojih gospodarskih odnošajih napram inozemstvu vzpostaviti popoino ravnotežje. To načelo bo raerodajno za obnovo gospodarskih odnošajev z Italijo. Blagovni promet z vsako posamezno državo bo mogel doseči prejšnjo višino le, v kolikor bodo posamezne držp.ve priznale strogo izvajanje teh načel italijanske trgovinske politike. Za sporazum med Francijo in Nemčijo. Francozi in Nemci so proslavljali 13. julija 201etnico največje bitke svetovne zgodovine pri Verdunu na Francoskem. Krog 500 bivših nemških bojevnikov, ki so se večinoma osebno udeleževali verdunske bitke, je odpotovalo 12. t. m. iz Saarbriickena1 v Verdun, kjer je bil 13. julija skupni kongres bivših bojevnikov. Francija odpovedala sredozemsko jjogodbo. S 15. juiijem prenehajo sankcije protl Jtaliji. Z ozirom na ukinitev sankcij je Francija odpovedala sredozemsko pogodbo, katero je sklenila 2 AiiSlJj0 Sle" de medsebojne pomoči v Sredozemsičeiff morju, če bi bila postala Italija na morju napadalka. Kitajci se bojujejo med seboj. Kitajci so pričeli med seboj vojno in to radi vpada Japoncev na kitajsko ozemlje. Južna, takozvana kantonska kitajska država, ki ima svoje ime po svojem glavnern mestu Kantonu, je hotela napovedati Japoncem, ki se vedno bolj šopirijo po severni Kitajski, vojno. Njena armada bi morala čez ozemlje druge kitajske nankinške države, koje prestolica je mesto Nanking, in v kateri vlada general Čangkajšek. — Nankinška vlada bi rada ostala v prijateljskih stikih z Japonci. Ker nankinška vlada ni dovolila prehoda četam južne države čez svoje ozemlje, sta se obe državi -apletli v vojno, v kateri začasno zmagujejo kantonci, h katerim kar trumoma prehajajo vojaki nankinške vojske, ker so ogorčeni zaradi prizanašanja Japoncem. Iz Abesinije. Italijanski podkralj v Abesiniji Graziani je odredil, da bo štela itaHjanska armada v vzhodni Afriki 215.000 mož. — Abesinski četniki so napadli in poklali v bližini kraja Lekente v pokrajini Volega italijansko vojaško odposlanstvo. ki je potovalo v treh letalih in je pristalo v omenjenem kraju. Umorjeni so bili med drugimi: italijanski general, generalštabni polkovnik, major in en inžener. Ostal je pri življenju samo en misijonar, ki je sporočil v Addis Abebo o pokolju. Podkralj je odposlal proti vstašem kazensko ekspedicijo, katero tvorijo oklopni avtomobili, tanki in letala. Ekspedicija bode nastopila z vso strogostjo proti napadalcem in proti prebivalstvu. ki ščiti četaše.