štev 7 Ptuj, 21. februarja 1958 Letnik XI. Uprava in uredništvo Ptuj, Ladcova ulica 8 — Teleton 156, NB Ptuj Stev 643-T-208 — tJre- luje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna ■- Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Ob sprejetju zadružnih plonov za kmetijstvo Uvi I*** 1* sc rili m iMiisiiiiili niiii Novost: hibridna Icoruza in hmeij: v ponedeljek, 17. februarja, so bili v Ptuju predsedniki kme- tijskih zadrug in so v občinski dvorani v navzočnosti zadružnih in občinskih gospodarstvenikov in političnih predstavnikov ob- ravnavali in sprejeli letošji plan kmetijske proizvodnje. Uvodoma je govoril zbranim zastopnik Zadružne poslovne zveze tov. Alojz Šepec, nato pa jim tudi raztolmapil plan letoš- nje proizvodnje, sestavljen na podlagi planov kmetijskih za- drug. Krompir bo da! zopet največ Iz vsebine uvodnih besed tov. Alojza Šepca in poznejših disku- tantov, občinskih in zadružnih funkcionarjev povzemamo, da bo predvidoma leta 1958 vrednost skupne kmetijske proizvodnje povečana za 10%, vrednost vseh tržnih viškov pa bo porastla na nad 16 % predvsem zaradi iz- boljšanja proizvodnje v živino- reji. Pri poljedelstvu bo predvi- doma kmetijska proizvodnja po- večana v primerjavi z letom 1957 za 5%. Največji pridelek bo dal nedvomno zopet krompir, koru- za, pšenica, manj pa druge polj- ščine. Na povečanje pridelkov bo že znatno vplivala pomoč kmetijskih zadrug z večjo pora- bo strojev, gnojil, zaščitnih sred- stev, visoko selekcioniranih do- mačih in uvoženih visokodonosnih semen, s katerimi se najhitreje povečujejo pridelki. Tuje sorte pšenice so bile do- slej posejane na največ 1 ha njiv, v letošnjem letu pa bo po- sejana na 15 ha. 500 ha zo hlbrldrio Icoruzo s hibridno koruzo se doslej nismo ukvarjali, letos pa bi je nasadili na 500 Ha na področju bivšega ptujskega okraja. Na področju ptujske občine bo za- sajena na 325 ha, v občini Go- rišnici na 140 ha in v občini Lešje na 35 ha. Veliko več o\\m repjce kot doslej Krompir pridelujemo sedaj na 5087 ha, od tega pa bi morali z zamenjanim krompirjem zasadi- ti najmanj 80 ha. in to na pod- ročju ptujske občine 50 ha, na področju občine Gorišnica pa 30 ha. Kot kaže, z zasaditvijo nave- denih površin s hibridno koruzo in s krompirjem letos ne bo te- žav, pač pa z olino rcpico, ki bi je morali v t§m letu zasejati na 505 ha, dočim smo jo doslej pri- delovali na največ 256 ha. Samo na področju občine Ptuj bi mo- rali pridelati oljno repico na 330 ha namesto na dosedanjih 161 ha. Tudi na področju občine Gorišni- ca bi . je bilo potrebno posejati na enkrat večjih površinah, to je na 150 ha namesto na dosedanjih 71 ha. Za uresničitev tega plana bo potrebno veliko resnosti, dobre vcdje in truda kmetovalcev, kme- tovalcev, kmetijskih gospodar- stev in vseh lokalnih faktorjev, ki se zavzemajo za izboljšanje stanja kmetijstva v letošnjem letu in v bodoče. Poskusili bomo tudi s hmeljem Poleg vsega bomo poskusili tudi s hmeljem na kmetijskih gospodarstvih Kidričevo (5 ha), Ptuj (4 ha), Sobetinci (5 ha) in Zavrč (5 ha). Pp perspektivnem planu bomo letos pridelali več sena in otave, lucerne, črne de- telje, sladkorne pese, ozimnega in jarega ječmena, ovsa in hme- lja, manj pa krompirja, raznih okopavin, koruze, soržice in ko- renja. 'Na okrajnem področju bi se ta sprememba povečanja set- venih površin poljščin p>okazala na nad 2500 ha na škodo polj- ščin, ki bi jih manj pridelali. Doslej smo največ površin pose- jali z žiti (63,39c) in s krompir- jem (27,2%), veliko premalo pa s krmnimi in industrijskimi rast- linami (9,5%). Z zmanjšanjem površin pod žiti in krompirjem se količina teh pridelkov ne bo znižala zaradi predvidene večje proizvodnje. Glede na namerava- no graditev sladkorne tovarne v Ormožu bomo nujno hiorali pri- delati več sladkorne pese, več oljne repice pa zaradi zagotovi- tve surovin oljarni v Slovenski Bistrici. Nujna rajonizacija poljedelstva Razvoj kmetijstva je pri nas nujno vezan na rajonizacijo po- ljedelstva že v tekočem letu ter bo potrebno začeti z uvajanjem odgovarjajočih kolobarjev po posameznih poljedelskih rajonih ter z uvajanjem sortne rajoniza- cije, ki jo tudi predvideva per- spektivni plan razvoja kmetij- stva na našem področju. Tudi travnikom in paš- nsikom gnoj! Izboljšanja živinoreje za 18% si ne moremo zamišljati in ne doseči brez prvenstvenega iz- boljšanja pridelovanja krmnih rastlin na obstoječih travnikih s potrebnimi nielioracijami, izdat- nejšim gnojenjem ter z ureja- njem pašnikov za čredo. Na področju letos bomo morali po- gnojiti najmanj 2700 ha travni- kov. Za izboljšanje prehrane ži- vine bo tudi potrebno, da bodo kmetijske zadruge pomagale tudi kmetovalcem — zadružnikom z razpoložljivimi stroji pri košnji in sušenju sena, pri graditvi si- losov in pri siliranju poljščin, trav in raznih odpadkov. Pitami živina za izvoz Izpitanje nad 7000 prašičev in nad 700 govedi ter večjega šte- vila piščancev v letu 1958 ne bo predstavljalo za kmetovalce po- sebnih težav glede na ugodne prodajne pogoje in lahko priča- kujemo celo znaten presežek planA za leto 1958. Tudi v živi- oreji je po planu predvideno ra- joniranje. Za vzrejo plemenske- ga podmladka pincgavske pasme je najugodnejši okoliš Ormoža z Ivanjkovci, Obrežem in Sredi- ščem, ptujski okoliš pa za vzrejo klarae živine. Da pa bomo pri vzreji klavne živine dosegli bolj- še izkoriščenje krme in večji prirastek, bo potrebno križanje z domačimi in tujimi pasmami. Vinogradniška obnova prepočasna Obnova našega vinogradništva je še vedno boleča točka največ zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Vinogradniške obnove se bomo morali kmalu resno lo- titi, ker se s tem ne bomo lotili samo gospodarskih, temveč tudi socialnih problemov vinorodnih predelov v Slovenskih goricah in Halozah. Za letos je sicer pred- videna obnova 37 ha vinogradov in sicer na kmetijskih gospodar- stvih 26 ha in v zasebnih vino- gradih nad 11 ha, kar pa je zelo malo v razmerju z velikimi povr- šinami na našem področju. Z vsebino sprejetih planov bo- do do podrobnosti seznanjeni kmetovalci s področja vsake za- druge posebej, ki bodo tudi sto- rile vse, kar bo v njihovih mo- čeh, da bodo kmetijska gospo- darstva in kmetovalci plan ure- sničili in tudi presegli. ^j'7veseljivo je ob vsem tudi to, da se vse občine resno za- vzemajo za čimboljšo povezavo med kmetovalci, kmetijskimi za- drugami in občinami in ob taki skupni obravnavi problemov in pomoči pri delu je mogoče pri- čakovati uspehe tudi na področ- ju našega kmetijstva. V nedeljo, 9. liebruarja, so ko- munisti občine Lesje napravili v Štatenbergu obračun svojega de- la v zadnjem letu. Obširno poro- čilo o političnem stanju v občini kakor o delu organizacije je pre- čital sekretar občinskega komite- ja ZKS Lešje tov. Srd^nšek Ma- ksimiljan. Poročilo je vsebovalo obširni prikaz notranjepolitičnega, go- spodarskega in zunanje političnega stanja in dogajanja v zadnjem obdobju v nasi državi ter posebej v občini Lešje. Posebna poglavja poročila je posvetil sekretar vpra- šanjem družbenega upravljanja, ki se uveljavlja v občinah ter v podjetjih, ter delu komunistov pri socialistični preobrazbi kmetij- stva. Tudi idejno-političnemu de- lu komunistov je posvetil precej pozornosti. Ko js govoril o obli- kah in metodah dela občinskega komiteja Zk'S v Lešju je povedal, da je obstajal občinski k»mite v sedanji obliki že dobri dve leti in da si je v tem času pridobil pre- cej izkušenj. Z reorganizacijo v oblastnem pogledu, z uveljav- ljanjem komunalnega sistema, se je premaknila pobuda v politični akciji na sam občinski komite, (S konference ZK obctm lešje) Samosio^no reševanje vprašani v občini kar je tega prisililo k samostojnim ukrepom, ti pa so mu pripomogli do izkušenj, da lahko sedaj uspe- šno posega v vsa področja druž- benega življenja v občini. S tem seveda ni rečeno, da je komite tudi v resnici že posegel v vsa ta področja, ker bo potrebno še pre- cej dela, predno bodo vprašanja, kot je družbeno upravljanje v šolstvu, upravljanje v trgovini in v stanovanjskih skupnostih zaži- vela tako, da bo v celoti ustreza- lo svojemu namenu. Občinski komite je vlagal naj- več truda v krepitev osnovnih or- ganizacij Sotnalistične zveze, pre- malo truda pa je bilo vloženega v krepitev osnovnih organizacij ZK. V zadnjem obdobju je bilo usta- novljenih nekaj aktivov komuni- stov za določena področja, na pr. aktiv prosvetnih delavcev, ki bo- do lahko v mnogih primerih po- magali reševati nujne probleme ter nudili pomoč osnovnim orga- nizacijam pri njihovem delu. Vsekakor bo komite tudi v bo- doče posvečal usposabljanju sa- mega sebe za čim boljše reševan- je številnih političnih, komunalnih in drugih vprašanj vso pozornost ter skrbel za to, da se bodo za to usposabljale tudi organizacije SZDL in druge. Tov. Srdinšek je nato govoril o organizacijskih vprašanjih ter po- vedal, da je v občini pet osnovnih organizacij potem, ko je bilo ne- kaj leteh združenih s sosednimi. Slaba tretjina članov so žene. Pred zaključkom poročila je spomnil navzoče na bližnji VII. kongres Zveze komunistov Jugo- slavije, ki bo sprejel novi statut in program organizacije. Tam bo- do tudi podane smernice za od- pravo še obstoječih slabosti v or- ganizaciji, da bi ta postala še čvrstejša roka za reševanje še ta- ko kočljivih političnih, gospodar- skih in_,drugih vprašanj. Člani so v razpravi o proble- mih v občini in v sami organiza- ciji obsežno razpravljali ter spre- jeli ustrezne sklepe. Izvolili so tudi nov občinski komite. V nedeljo, 16. februarja, je bil kandidat za zveznega poslanca tov. dr. Jože Potrč med volivci v Leskovcu, popoldne pa med vo- livci v Podlehniku, kakor kaže tu di gornja slika. — V Cirkoveih in Markovcih je bil kandidat za rep ubliškega poslanca tov. Ivan Po- trč, v Juršincih pa je bil kandi dat tov. Ivan Kranjčič. — V ne- deljo, 23. februarja, ne bo zboro vanj, ker se bo veliko število volivcev udeležilo zborovanja v Mariboru. Še/ malo na snegu in potem zop et na trati Neznana tuniška vas Sakijet Sidi Jusef je postala preko noči najpomembnejši kraj na svetu. Tukaj se krese svetovna politika in tukaj skušajo sedaj poravnati to, kap so Francozi v svojem pretiravanju zagrešili. V torek so se sestali v Varnostnem svetu in sejo so na predlog japonskega delegata preložili. Američani in Britanci so uvideli, da nima smi- sla preganjati svojega pobalin- skega partnerja in pristali so na posredovanje. Tunis je pristal na »dobre usluge«, saj upa, da bo iz tega izvlekel še koristi. Mimo- grede so namreč povedali, da bi bilo dobro, če bi jim jamčili go- spodarsko pomoč. Toda tuniška vas naenkrat ni tako važna. V tesni povezavi s tu- niško-francoskimi odnosi je Al- žir. Burgiba vidi ustrezno rešitev problemov v severni Afriki le v prenehanju alžirske vojne, kajti potem bi lahko Tunis in Alžir ži- vela svoje mimo življenje. Sedaj je seveda vprašanje, če bodo Američani in Britanci pristali na to, da bi v zvezi s Tunisom razf pravljali še o Alžiru. Britanci so svoj »ne« že odločno povedali. Američani še kolebajo in morda bodo celo na povezavo pristali, ker so pokazali svojo odločnost pri vprašanju francoskih op(wišč v Tunisu. Francozom gre predvsem zato, da v ta spor Alžira sploh ne vmešavajo. Ce bi namreč prišlo tako daleč, da bi o alžirskem sporu razpravfjali kot o medna- rodnem problemu, bi Francija kmalu izgubila vse svoje pozici- je. Nikakor nočejo priznati med- narodnega značaja alžirskega upora in raje plačujejo dnevno po dve milijardi frankov za vojno, kot da bi klonili. V Alžiru imajo trenutno pol milijona vojakov. Svetovna diplomacija pa se ni ustavila samo na bombardirani vasi. Rapackyjev načrt o brez- atomskem pasu v Srednji Evropi je končno pokazal, kaj si Poljaki zamišljajo. Američani so odločno nastopili proti načrtu, saj bi jim deatomizacija Zapadne Nemčije prekrižala vse njihove vojaške načrte. Rapacky žal ne bo uspel, ker je "Zapad proti. Zanimivo je tudi drugo pismo predsednika E!senhowerja na Bulganinovo poslanico. Novo je namreč to, da tudi Zapad išče poti za stike. Med drugim name- ravajo razširiti za sovjetske in ameriške diplomate prostor giba- nja. Doslej so morali ostati pred- stavniki skorajda izključno v glavnih mestih, čeprav je med- narodno pravilo, da gredo lahko tuji predstavniki kamor hočejo. Morda bodo že v kratkem našli načine za sestanek na najvišji ravni. Bolj zanimivo kot ameriški sa- telit je postalo v ZDA vprašanje brezposelnosti. Trenutno je 4,5 milijonov delavcev brez dela in nekateri izvedenci pričakujejo še večje število. V glavnem gre za opadanje gospodarske dejavnosti, kar je prvo znamenje grozeče gospodarske dejavnosti, kar je prvo znamenje grozeče gospo- darske krize. Eisenhower je sicer pozval Američane naj bodo strp- ni, je pa vprašanje, če lahko predsednik s svojimi besedami ?avmo gospodarski razvoj. Sindikati zahtevajo zmanjšanje davkov za najs'ahšc plačane de- lavce in agencije za javna dela. Vladni krogi menijo, da bodo z vojaškimi naročili preprečili na- raščajočo krizo. Ne smemo po- zabiti, da nastopajo vsakih nekaj let tako imenovana sušna in rodna leta, toda prej so zadevo rešili z Marshallovim planom, s korejsko vojno in s hladno voj- no. S čem bodo zadevo rešili se- daj? Važno Je še to, da poročajo o naglem naraščanju brezposelnih tudi v drugih državah. V Kanadi Jih Je nekaj nad pol milijona in pravijo, da Je to doslej najvišje znano število. Tudi iz .Anglije, Francije in Nemčije poročajo o nezaposlenosti. Kaže. da se približujemo no- vemu svetovnemu problemu, kjer diplomati ne bodo mogli ničesar storiti, to Je opadanje gospodar- ske dejavnosti Morda bo to vpli- valo na zmernejši ton. Voiiiel Plii a '^w% oRoIice! v ponedeljek, dne 24. februarja, bo ob 20. uri v dvorani Titovega doma veliko preduotiino ziiorouan^e Volivcem bosta govorila zvezna poslanca tovariš dr. JOŽE POTRČ in tovariš ZORAN POLIČ, zvezni podtajnik za finance Obe. Odli^r SZDL Ptu V nedeljo, dne 25. februarja, ob iO. uri dopoldne na Glavnem trgr v Mariboru veliko predvolilno zbo?ovan|e Govorila bosta predsednik Zvezne ljudske skupščine PET AR STAMBOLIC in predsednik Izvršnega sveta LRS BORIS KRAIGHER stran 2 PTDJSKI TEDNIK črte 21. februarja 1958 TR2NI PREGLED POVRTNINA: čebula 60—70 di- narjev za kg; česen 120, luščeni fižol 60, krompir 15, peteršilj 60 —70, rdeča pesa 30, redkev 30, zelje v glavah 20—30. korenček 40—60, ohrovt 30, kisla repa 30, kislo zelje 40, špinača 100, zelena 60, por 40—50, motovileč 140 din za kilogram. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: koruza 30 din kg, pšenica 30. ječmen 40, ajdova moka 50, ko- ruzni zdrob 50. oves 30, proso 40, ajdova kaša 100—120. prosena kaša 80. koruzna moka 33 din kg. SADJE IN SADEŽI: jabolka 80 din za kg, suho sadje 60—70 din za kilogram. PERUTNINA: kokoši 250—500. piščanci 300—600, jajca 13. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30 din za liter, smetana 150. sir 40—80. MAŠČOBE: mast 325 din za kg (uvožena, domača mast 400), za- seka 400 din za kg. MESO: goveje meso 260 din za kg, teletina 300, svinjsko meso 400 din. GOSPODARSKI KOLEDAR Uredništvo »Nove proizvodnje«, glasilo Zveze društev inžinerjev in tehnikov LRS, izdaja že od le- ta 1953 dalje za vsako leto »Gos- podarski koledar«. V dosedanjih šestih letih je uredništvo z izda- janjem »Gospodarskega koledarja« ugodilo želji mnogih gospodar- stvenikov, inžCTiirjev in tehnikov, pa tudi željam ustemov, podjetij, gospodarskih zbornic in združenj, zadrug, državnih posestev itd., ki so želeli, naj bi vsakoletni »Gos- podairsiki koledar« podal o vseh industrijskih strokah in o vseh drugih gospodarskih panogah ne- kak pregled o uspehih in neuspe- hih v preteklem' letu in naj bi na- kazal najvažnejše naloge in pro- bleme v našem gospodarstvu, ki bi jih bik) treba rešiti v nasled- njem letu. Vsako leto je »Gospo- damski koiledar« drugače urejm. drugače po oWiki. vsebinsko pa je tak, da nikdar, tudi v poznejših letih ne izguW na aktualnostL KdcHT ima naše »Gospodarske ko- il^darje« že vsa. leta. od 1953 do letos, ima po kronološkem redu j±M:an popis vseh naših gospodar- skih uspehov, neuspehov, težav in problemov. Zaradi tega je ra- zumljivo, da so nmogi naročniki netročili ne le »Gospodarski kole- dar« za tekoče leto, marveč tudi za prejšnja leta. V »Gospodarskem koledarju 1958« so crfjjavljeni ^anki o vseh industrijskih strokah, o kmetijstvu gozdarstvu, gradbeništvu, prome- tu, trgovini in gostinstvu, obrti, komunalnem gospodarstvu itd., vsi izpod peresa naših najbolj razgledanih gospodarskih strokov- njakov. Med drugimi so prispevali važne članke tovariši Zoran Polič, Julij Beltram in naši državni se- kretarji gospodarskih resorov. Važni so nadalje predvsem član- ki o kongresu delavskih svetov Jugoslavije, o pomenu sindikatov in o medn£iix>dni tehniški pomoči. Dalje so v koledarju opisane gos- podarske razmere, v katerih živijo naši ljudje preko meja naše do- movine. Objavljen je seznam po abecednem redu zbranih gospo- darskih predpisov, kot v prejšnjih letih, kar že vsa ta leta koristi v mnogočem našim gospodarskim organizacijam in nameščencem v gospodarskih organizacijah, ter jim olajšuje delo. Računovodje in knjigovodje so gotovo mnogo pri- dobili, če so skrbno prebrali njim namenjene članke: »Uporaba fi- nančnih predpisov po gospodar- skih organizacijah«, »O finančnem poslovanju podjetja«, »Delo in iz- lojšnje revizorja v gospodarstvu«, »Kazniva dejanja v gospodarstvu«. Pravniki so se razveselili zaradi člankov kot so: »Značilnosti no- vih predpisov o razlastitvi«, »Do- govarjanje o kakovosti in ugotav- ljanje kakovosti blaga«, »Zakoniti in sodni roki«. Naše kmetijstvo, novosti in naloge v kmetijstvu so popisane v 11 strokovnih člankih. Sleherna nospodarska stroka naj- de v »Gospodarskem koledarju 1958« vse polno novega, zanimive- ga in poučljivega, tako da ni pre- tirana trditev, da je »Gospodarski koledar 1958« nujno potreben ne le vsaki gospodarski organizaciji, marveč tudi slehernemu, ki je za- poslen v našem gospodarstvu. Iz leta v leto vse bolj naročajo »Gospodarski koledar« tudi usta- nove, podjetja in gospodarske organizacije iz drugih naših repu- blik. Ker je baje naklada »Gospo- darskega koledarja 1958« že sko- raj vsa razprodana, priporočamo uredništvu »Nove proizvodnje«, naj v bodočih letih poveča nakla- da »Gospodarskega koledarja«. Vsem ustanovam, podjetjem, gos- podarskim organizacijam itd. pa priporočamo, naj pravočasno spo- ročijo uredništvu »Nove proizvod- nje« prednaročila za »Gospodar- ski koledar«. Vsekakor je »Gospodarski ko- ledar« publikacija, na katero mo- remo biti ponosni, saj tudi pred inozemstvom dostojno predstavlja naše prizadevanje, naše uspehe in nove delovne zmage na poti so- cia'ic+-^ne graditve našega gospo- darstva. A. L. Z ZBORA VOLIVCEV V LOVREMCU Krompirja dcvolj za tovarno škroba PotrelMia tudi regulacija Poijskove V nedeljo je bil sklican zbor volivcev v Lovrencu na Dravskem polju, bil je pa zelo slabo ob- iskan. Zato je bil sklican v sre- do zvečer zbor vseh množičnih organizacij na območju lovren- škega krajevnega urada. Tega zbora se je udeležil ttidi tov. Predanič Jože, kot zastop- nik občine Ptuj. Prišlo je do pre- cej žive razprave. Na zboru so volivci razpravljali o mnogih problemih, ki se tičejo tega ob- močja ptujsike občine. Dravsko pK>lje je bilo do sedaj znano kot pridelovalec krompir- ja, ki je bil tudi glavni dohodek našega kmeta. Letos je krompr sicer obrodil, čeravno ne tako kakor druga leta. postavlja pa se vprašanje, loko ga spraviti v promet. Postavlja se vprašanje, kako goespodarstvo preusmeriti na živinorejo. Ta prehSod namreč ni lahka stvar. Potrebno je mno- go finančnih sredstev za nabavo dobre plemenske živine. Predsed- nik KZ tov. Korošec je rekel, da razpolaga Kmetijska zaidruga s finančnimi sredstvi, ki bi jih lah- ko dobili v obliki kredita kmet- je za naibavo plemensike živine. Tov. FHicko je govoril, da so ljudje premalo zainteresirani za v^jl pridelek oziroma si ne zna- jo urediti dela in gospodarjenja, da bi bilo njihovo posestvo ren- tabilne jše. Kakšne vrednosti je na primer za kmečko gospodar- stvo silos za krompir. Vsak kmet bi lahko imel tak silos. S tem bi se omogočilo gosipodinjam mnogo več prostega časa, da bi se lahko posvetile na primer kokošereji. Prav tako bi ne bilo napak, če bi v tem predelu zgradili tovar- no za predelavo krompirja v škrob aHi špirit. O takšni tovarni je že bilo govora tudi na ptujski občini. Tu je še potrebno pre- tehtati mnogo vprašanj in pogo- jev, če bi se p« pokazala večja zainteresiranost tudi okoliškecia prrebivaltstva za tako tovarno, bi se pa delo mnogo laže odvijalo. Drugi pereči problem je pa re- gulacija Poljskave. Ta potok pK)- plavlja travnike vse od Prager- skega pa do Vida, kj«r se potem izliva {vrtok v Dravinjo. Tudi to ima Vodna skupnost pri okraju Maribor v planu Ln načrti so že delno pripravljeni. Prej pa mora biti končana regulacija Pesnice, potem se bodo lahko prepeljali vsi stroji, ki so sedaj tam, na Poljskavo. Drugih strojev zaen- krat ni mogoče kupovati, ker so predragi. Tukaj je pKArebna enotnost in volja ljudi. Regula- cija takšnega potoka ni malo de- lo. Ljudje bi se morali zave- zati, da bodo txtdi sami poanagaM s prostovoljnim delom in z raz- nimi vožnjami. Pridobili bi pa s tem ca. 6000 ha dobre travniške zemlje. Nato je tov. Predanič obrazložil probleme in delo našili vidnih funkcionarjev. Dal je lep primer, kako skrbi naša oblast za zdrav- je ljudi, saj je bila letos vsa Slovenija ftuorografirana. Poseb- ne ekipe so šle od vasi do vasi in slikale vse ljudi. Ugotovile so tudi nsMsgo primerov tuberkulo- ze. Tudi za druge težje in po- goste bolezni je zdravljenje v bolnišnicah brezplačno. Vsem po- rodnicam je omogočeno, da gre- do rodit v bolnišnico in ti stro- ški tudi gredo v breme države. Zbor voUvcev bo na&lednjo ne- deljo. Takrat se pričakuje mno- go večja videležba. Tudi na tem zboru bodo obravnavali te in po- dobne probleme. K-n. Poljskava — potok — je v svojem gornjem toku zelo bister in brz. Na Pohorju žene celo več mlinov in žag. Ko pa priteče na Dravsko poije je tok počasnejši in njegova struga se mestoma zelo razširi in zvije. Po vsakem večjCTn deževju in v spomladan- skih dneh, ko kopni sneg, presto- pi bregove. Svet okoli Poljskave je že tako po svoji naravi mo- čviren in nizek, zato ni potrebno mnogo vode in poplava je t^iikaj. Te poplave so vzrok metiljavosti goveje živine, ki je zelo razšir- jena v vseh vaseh vzdolž Polj- skave. Tudi na travnikih okoli Poljskave raste samo kisla krma. SLIKA: poplava na lovrenški gmajni in travnikih, (posneto v nedeljo, dne 9. II. 1958). K-n IZ VITOMARC Pretesen avtobus m redne vožnje z uvedbo redne avtobusne pro- ge Ptuj—Juršinci, Vitomarci in Trnovska vas in obratno se je iz- kazalo, kako upravičena je bila želja prebivalstva Slovenskih go- ric, da bi bili v boljši povezavi s Ptujem kot prej. Na tej progi vo- zeči avtobus je vedno poln, zlasti pa ob tržnih dnevih. Vedno bolj se kaže, da bo rentabihia tudi vsakodnevna vožnja na tej progi in da vožnja vsak drugi dan ne zadošča. Gasilci so priredili družabni večer V nedeljo, 16. t. m. so imeli ga- silci iz Vitomarc in okolice prije- ten družabni večer z godbo in plesom, na katerem se je raz- vedrila mladina in odrasli. Kmalu bodo zopet začela dela po sado- nosnikih in vinogradih ter njivah, zato jim prija sedaj razvedrUo,^ ko je pustni čas. Tudi V Le raniclh h m Sobota, 15. t. m. bo ostala v neizbrisnem spominu prebivalcev iz Levanjc, saj pomeni ta dan ve- liko spremembo v njihovem go- spodarskem in osebnem življenju. E>olgo si je tov. Zelenik na čelu elektrifikacijskega odbora skupno s člani in vaščani prizadeval, da bi vas dobila električno omrežje in da bi se poslovila od petrolej- skih luči. V soboto ob 17. uri so zagorele električne žarnice po hišah 36 družin v Levanjcih in pri nekate- rih je tudi zaigral radio. Pri vsaki hiši so možakarji prekontrolirali, kako je z novo napeljavo in žar- nicami in pri tem opraivilu so bile zraven tudi žene in otroci. Vse je bilo* pripravljeno za ta dan, luč, vaška družabnost in zbor vo- lilcev. Najprej so hoteli videti do- ma luči, potem pa so prišli sku- paj' pri Pihlerjevih, kjer je bil zbor volilcev. Udeležil se ga je kandidat za republiško skupščino tov. Ivan Kranjčič, ki se je po prijetnem zboru zadržal z volilci še v ožjem razgovoru. Zadržali so ga še na družabhem večeru, ki je tudi pK>menil za Levanjce prelom- nico. Minila so dolga leta in za Levanjce ni bilo nič tako sloves- nega, da bi se zbrali v večji kmečki hiši in imeli družabni ve- čer. Tokrat so naredili izjemo in v Levanjcih je bilo prav prijetno kot še nikoli. Noč jim je prehitro minila in drugi dan v nedeljo so oddajo Radia Ljubljana poslušali tudi v Levanjcih. Elnako kot so se tega dcživetja razveselili v Levanjcih, se bodo v kratkem tudi v Desencih. v Zg. Velovlaku in na Destemiku, kjer še dela niso gotova, vendar ni da- leč dan, ko bodo tudi tam prvič prižgali električno luč, petrolejke pa bodo slovesno spravili v shrambo kot pomoč v sili in spo- min na minule čase. lesie m napredek družine Kadar govorimo o novi vlogi žena v naši družbi, se radi po- stavljamo z rezultati, ki so jdh dosegle posamezne žene v indu- striji, kmetijstvu, na področj-u zdravstva ali prosvete. Pri tem pa ix>zabljamo. da ni nič manj pomembna družbena vloga žene kot gospodinje in matere. Vprašanje prehrane, primerne obldce in stanovanjske kulture, vzgoje in vzreje otrok, je še vedno pretežno zadeva žene in gospodiinje, to pa so pogoji, od katerih je v veliki meri odvisna proizvodna sposobiKJSt delovnih ljudi. Reševanja teh vprašanj se- veda ni mogoče prepuščati samo ženam, saj so tako pomembna; da jih bo morala reševati vsa druž- ba, ne le v ozkem okviru družin, temveč tudi v stanovanjsikih skvBprKi&tih. Načrtno reševanje teh nakag si je zadalo v svoj dekfvm pro- gram tudi Društvo za ni^)redek gospodinjstva v Ptuju. Članice društva se sestajajo tedensko, žal, še ne dovolj mno- žično, in razpravljajo o vsem, kar bi moglo v vsakdanji praksi koristiti bodisi posameznim dru- žinam bodisi organizaciji našega komunalnega življenja. Na svojih četrtkovih večerih v »Mladiiki« ali v »Zavodu za po- speševanje gospodinjstva«, ki ima sodobne, moderno urejene prostore na Ormoški cesti, se seznanjajo žene z vprašanji prak- tičnega gospodinjstva: plete- njem, prikrojevanjem in šiva- njem copat, pripravljanjem zdra- ve in našim pogojem primeime prehrane, z uporabo sodobnih kuhiinjsikih pripomočkov. V januarju in februarju so žene na primer praktično f>reiz- kusile lonec »Ekonom«, v kate- rem so pripravile okvtsno. srbsko enolončnico »paparijano«, na Bravnovem gospodinjskem strojč- ku so si steple imenitno sirovo kremo. Pretekli četrtek pa so pod strokovnim vodstvom tov. Kranjčeve in tov. Hovarjeve pri- pravile iz mlečnega prahu celo vrsto okusnih pijač, zidrobovo strjenko, fino smetano in 3 vrste namazov. V prijetnem razpoloženju so obnovile žene zmnje o servira- nju, o pripravljanjti, pogrinja- nju imz za različne svečane pri- ložnosti in družinske prazaiike. Žene tudi med sabo izmenjavajo različne dobre, preizkušene re- cepte, kar jim je bilo posebno dobrodošlo za novoletne prazni- ke. Nekatere žene so izrazile željo, da bi ponovno obiskovale kuharski tečaj, aili samo tečaj za- pripravo raznih vrst peciva. Če se bo pojavilo zadostno število žena, bodo ta tečaj organizirale v marcu in aprilu. Interesentke naj se prijavijo v Gospodinjskem centru na Ormoški cesti ali v pisarni osnovne šole, kjer bodo dobile natančnejše informacije. Žene-matere mnogokrat raz- pravljajo tudi o problemih, na katere zadevajo pri vzgoji svojih otrok. Tov. Horvatova jim je tolmačila važna razdobja v člo- veškem življenju in kako je tre- ba z otrokom v posameznih raz- dobjih postopati. Žene so skle- nile, da bodo v čim večjem šte- filu obiskovale vzgojna :n zdravstvena predavanja za star- še, ki jih je organiziralo Dru- štvo prijateljev mladine, poseb- no še, ker bo predaval tudi pri- ljubljeni in znani p>edagog prof. Šilih iz Maribora. V predvolilni kampanji se že- ne udeležujejo predvolilnih se- stankov in zborovanj. Iniciativa Društva za napredek gospodinjstva naj razvije široko akcijo vseh naših delovnih žena in gospodinj za splošni dvig družbenega standarda v občtni. K. Z. Oestiisfii in iisilčiii promet f pmislii oini Ptujsko javnost bo gotovo za- nimalo, kakšen uspeh je dosegel gostinski in turistični promet v ptujski občiini v letu 1957, koli- ko domačih in tujih tunistov nas je obiskalo, koliko prenočišč smo nudili in končno, koliko smo v pretekle mletu popili in j>ojedli v gostinskih obratih. Ptujska občina, ki zajema Ptujsko polje s poljedelstvom kot najip>omembnejšo panogo, del Haloz lin Slovenskih goric z vino- gradništvom in sadjarstvom, je storila v zadnjih letih precej po- memben korak v razvoju gostin- stva in turizma, brez dvoma bo treba storiti še marsikaj za na- da-ljnjl razvoj. Naj že takoj v za- četku omenim, da Ptuj kot eno naj'p>omembnejših zgodovinskih mest nima hotela s primernejši- mi prenočišči, zato morajo večje skupine turistov prenočevati na 11 km oddaljenem gradu BorJu ali pa v 25 km oddaljenem Šta- tenbergu. Ob statistiki, katero je dala Svetu za turizem in gostinstvo pri ptujski občini na razpolago Gostinska zbornica za okraj Ma- ribor, bomo videli, koliko narod- nega dohodka so prispevali go- stinski obrati, obenem pa bomo spoznali tudi glavna pomanjklji- vosti, ki preprečujejo hitrejši razvoj te panoge, ki bi lahko po- stala v n^ši občini ena najpo- membnejših Statistika kaže. da je v ptuj- ski občini 13 državnih gostin- skih obratov. 15 zadružnih in 18 privatnih, r^bčina n''ma niti ene- ga hotela 'ma eno k^varro. eno restavracijo zaprtega tipa v Ki- dričevem. 3 bifeje, vsega skupaj torej 46 gostišč. V teh obratih so i>opili domači prebivalci ter turisti v preteklem letu 450.158 litrov vina, 95.746 litrov piva, 40.151 litrov žganja, 20.404 Iiitrov druge žgane pijače, 207.743 li- trov mineralne vode in sodavice, 7850 litrov sadnih sokov, 34.623 litrov drugih brezalkoholnih pi- jač in 30.022 litrov sadjevca. Sta- tistika kaže. da so z vinom in žganjem potrošili ljudje v ptuj- ski občini 129,838.000 din. znatno manj pa so popili piva. slatine in ostalih brezalkoholnih pijač. Samo v gostinskih obratih so prodali za 30,099.000 din cigaret in tobaka ter vžigalic. Skupno so potrošili v gostinskih obratih 271,391.000 din. Med domačimi turist' so nas najraje obiskovali prebivalci iz bližnjih Ln oddaljenih sosednjih okrajev, dalje Hrvati. Srbi, ob- iskovali pa so nas tudi Make- donci m Črnogorci. Vsega sku- Daj je obiskalo v preteklem letu Ptuj 4253 domačih turistov s 6019 prenočitvami. Največ ino- zemskih turistov nas je obiskalo iz Avstrije, Nemčije. Italije in ZDA, znatno vnan] iz Švice. Če- škoslovaške ter iz drugih evrop- skih držav Nekaj turi.5tov je bi- lo tudi iz dežel Bližnjeoa vzho- da. Sikupno nas ie obi.«:k8lo 212 tuiih turi.stov z 297 nočitvami. Poleg pomanjkanja ttijsikemu Drometu primernih prostorov, je v ptuiski občini zelo nerpčp *-iidi oomqn.fk?»njp kvalifioiraneaa ka- dra, orpdvsem je zelo msln mo- 51"^» k-i'al'f'>'rnn^na ovprečno letno število sob 26 v vsej občini kaže, da je po- treba po hotelu zelo pereča. Pri tem bo moral priskočiti na p«- moč okraj. Gostinska zbornica in tudi Turistična zveza Slovenije, saj nam mora biti jasno, ds je zadnji čas, da začnemo posve- čati turizmu tudi v tem delu Slovenije več prozornosti, kot smo to delali doslej. M. J. Žiumski sefcm Dne 18. februarja je bilo pri- gnanih 63 konjev. 52 krav, 18 te- lic. 20 volov, 16 bikov. Od tega je bilo prodanih: 37 konjev. 25 krav, 7 telic, 7 volov in 5 bikov. Cena pri konjih je bila od 30 do 90 din, pri kravah od 60-130. pri telicah od 100—140. pri volih od 100— 140 in pri bikih od 100—140 din za kg. Dne 19. februarja je bilo pri- peljanih svinj do 2 let 73. odojkov 54. Od tega je bilo prodanih: 14 kom. svinj do dveh let in 5 odoj- kov. Cena pri svinjah je bila od 210—230 din za kg, pri odojkih pa od 3.000—4.000 din p>o komadu. Sejma sta bila oba slabo obi- skana- noui kruodaialc 2ajdela Džurdžina. Ptuj, Vbš-> n Jakova 10; Pen Pavla, Ptuj, Krempljeva ul. 4; Koletnik Barbei- ra, Ptuj, Krempljeva 4; Toplak Slavka, Ptuj. ^Dravska 3; Vidoivič Janez, Vel. Vamica 105; Krajnc Jože, Repišče 28; Cafuta Alojz, Repišče 19; Mlakar Ix)vrenc, Re- pišče 44; Teskač Ivan, Vel. Okič 36; Šmigoc Alojz, Mala Vamica 9; Bedrač Janez, Repišče 16; Za- vec Franc, Skorišnjak 2; Krajnc Martin, Vel. Vamica 9; Emeršič Marija, Vel. Vamica; Kuder Ma- rija. Strmec 40; Kozel Marija, Vel. Varica 57; Stopajnik Julija- na. Berinjek 6; Kozel Cecilija, Berinjek 15; Vindiš Pavla. Strmec 50; Petrovič Amalija, Strmec 34; Milošič Julijana, Kidričevo 10; Bedrač Terezija, Repišče 16;Kru- šič Marija, Repišče 22; Petan Janko, Leskovec 10; Vidovič Jo- žefa, Repišče 20; Vindiš Franči- ška. Repišče 31; Vodušek Anton. Vel. Okič 18; Topolovec Ana, Gradišče 11; Mlakar Gera, Be- rinjek 11; Topolovec Marija, Gra- dišče 26; Turk Julijana, Vel. Var- nica 72; Kozel Marija, Vel. Var- nica 17; Topolovec Kristina, Gra- dišče 11; Bračič Gera, Vel. Var- nica 111; Krajnc Ana, Vel. Var- nica 79; Munda Terezija, Sobe- tinci 29; Emeršič Frančiška, Sko- rišnjak 39; Gajšek Ana, Stogovci 21; Drofenik Milena. Ptuj. Trg Svobode 1. Vsem imenovanim za humano pomoč bolnikom prisrčna hvala. Transfuzijska postaja Ptuj Zmanjlcaio jim je škropivo v Vitomarci h je K Z ustanovil la za pomoč sadjerejcem 7 sku- pin škropilcev, ki so že začeli z delom, ker je za škropljenje vsak teden nekaj dni ugodnih, v ve- trovnih dneh pa ljudje obrezuje- jo in čistijo sadno drevje, da ne bodo potem v zaostanku s po-, znejšimi kmetijskimi deli. Ob ve- likem zanimanju za škropljenje je zopet zmanjkalo škropiva. KZ se bo resno zavzela, da bo škropivo zopet na razpolago in da se bodo dela lahko nadaljevala ROJSTVA: Deklice so rodilet: Marija Kolarič, Gomila 8; Tere-i zija Vabič. Krčevina 11; Marija Habjanič. Paradiž 88; Nada Sla- tina, Ptuj; Marija Slanic, Vuzm^e- tinci 24; Ana Fajfarič. Rodni vrh 15; Ana Blažič. Andrenci 48. Dečke so rodile: Marija Sirec, Pečke 57; Terezija Mihin, Vratno 179; Marija Miško, Ptuj; Marija Habjanič, Paradiž 88; Ana Učak, Žabjek 40; Elizabeta Svenšek, Lo- zina 23; Marija Ratek, Miklavž 61; Ivana Lorbek, Turški vrh 3; Terezija Kožar, Nunska graba 52; Frančiška Zakeljšek, Nadole 41; Marija Kelc. Dornava 1. POROKE: Jožef Lešnik, Spuh-; Ija 35 in Marija Horvat. Rabeljč-: ja vas 4; Alojz Unuk, Ptuj in Te- rezija Kranjc, Ptuj; Viktor Me- saric, Ptuj in Marija Cestnik, Ptuj; Leopold Kolšek, Gomilsko 28, Celje in Štefanija Doliška, Ptuj. SMRTI: Ema Syhrovski. E»tuj, roj. 1887. umrlf 16. 2. 1958; Konrad Belec, Desternik 7, roj. 1886. umrl 17. 2. 1958; Marija Bedrač. Zg. Hajdina, roj. 1913, umrla 17. 2. 1953; Marija Erha- tič, Polenšak 3, roj. 1924, umrla 15. 2. 1958; Matija Vargazon, Vinski vrh 33, roj. 1876, umrl 14. 2. 1958; Franc Hostej, Ptuj, roj. 1881, umrl 15. 2. 1958. Zahvala Društvo prijateljev mladine se v imenu otrok najlepše zahvalju- je vsem go.stinskim obratom in družinam, ki so prispevale pecivo za otroško maskerado v nedeljo, 16. t. m. v Narodnem domu v Ptuju in se jim tudi v nadalje priporoča za naklonjenost. Prav lepa hvala tudi DPD »Svo- bodi« Ptuj za prostore v Narod- nem domu Naznanjamo žalostno vest, da je sredi dela nenadoma omahnil v večnost materialni skladiščni vodja ptujskih mestnih obrtnih delavnic. FRANC KLUN Pogreb dragega pokojnika se vrši dne 20. februarja 1958 ob 15 uri iz hiše žalosti Vičava štev. 13 na mestno pokopališče. Vestnega sodelavca ohranijo delovni kolektivi podpisanih pod- jetij v svetlem spominu. Ptuj. dne 19. februarja 1958 Vodovodna mštalacija, ^ Strojno ključavničarstvo. Splošno kleparstvo, ^tuj. Zadružni trg 8. Ptuj, dne 21 februarja 1958 PTUJSKI TEDNKC Stran 3 MESTNI KINO PTUJ predvaja od 21. do 23. februarja t. I. fran- coski barvni film »Veliki mane- vri« in od 25. do 27. februarja t. 1. švedski film »Velika avantura«. Domači film »SAMO LJUDJE«, v katerem nastopajo najboljši do- mači filmski igralci, bo z odlično ljubezensko vsebino zadovoljil sle- hernega kino obiskovalca. Predstave bodo v ponedeljek, 24. febr. ob 16 in 18 uri, v torek in v sredo 26. febr. pa ob 18 in 20 uri. Film so kritiki zelo pozitivno ocenili. Švedski film »VELIKA AVAN- TURA«, ki je dobil mednarodno priznanje in bil nagrajen 1954. le- ta v Cannesu, prikazuje simfoni- jo o ljudeh in živalih v prirodi. Predstave bodo v torek 25. febr. in v sredo 26. febr. ob 16 uri. v četrtek 27. febr. pa ob 16, 18 in ob 20 uri. Vsem kino obiskovalcem, zlasti pa mladini toplo priporočamo, da si ga ogleda. KINO MURETINCI predvaja 22. in 23. februarja t. 1. ameriški barvni film »Sin bledoličnega«. KINO MAKOLE predvaja 22. in 23. februarja t. 1. italijanski film »Slovo na postaji«. KINO »VEDROST« — MIKLAV2 PRI ORMOŽU predvaja 23. febru- arja t. 1. ameriški film »Julij Ce- zar«. NEDELJA, 23. FEBRUARJA 6.00—7.00 DomaČ nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska/napoved. 7.00 Napoved ča- sa, poročila,' vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va, 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Športna re- portaža. 8.15 Od tu in tam (zabavne me- lodije). 8.45 Mladinska radijska igra — Fran Levstik — Tone Sojar: Martin Kr- pan. 9.15 Kar radi poslušate (Od Straussa do Straussa — Dunajske sence — Rum ba potpourri — Skrivnostna dama — Ti Si vsa moja sreča — Parada lesenih vo- jakov - Begunj šCani — Pesem o Martin- ku Kebru — Mrzel veter — Pojdam u Rute — Pelin roža — Večer na Robleku — 3 rezijanske pesmi — O, da je roža moje srce). 10.o Še pomnite tovariši.. . Francka Pavlic: Strel ob potoku. 1.30 Pokaži, kaj znaš (Prenos javne oddaje iz opCTnega gledališča v Ljubljani). 12.00 S prijetno glasbo vam želimo dober tek. 13.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo — I. 15.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in obvestila. 15.15 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — 11. 16.15 Naša vojna industrija (reportaža). 16.45 Glasbeni mozaik: A. Dvofak: Scena vil iz opere ,,Rusalka" — L. V. Beetho- ven: Adagio sostenuto iz sonate „V me- sečini" — G. Verdi: Arija Aide te L dej. istoimenske opere — F. Chopin: Po- loneza št. 6 — A. R. :)instein: Arija iz opere „Demon" — G. Tartini: Sonata ra violino in klavir — G. Puccini: Arija Mi- rni in duet iz opere „La Boheme". 17.30 Radijska igra — Nazim Hikmet: Skriv- nostni Ivan Ivanovič (ponovitev). Izvaja- jo člani Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. V glavnih vlogah: Marjan Bačko rn Tone Terpin. 18.36 Slovenska pesem od romantike do danes — XVm. Skladbe Josipa Michla. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Nedeljska srečania (zabavni or- kestri in popularni pevci). 21.00 ,,Pred- stavi jamo vam". Pavle Dešpalj: Variacije za komorni orkester. Ottorino Respighl: Koncert za violino in orkester ..Concerto gregoriano" (Prvi izvedbi v Radiu Linb- Ijana). 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednfl dan. 22.15 Zapleši z me- noj ... 22.55 Poročila. 23.00—23.15 in 23..30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). PROF. ANDREJ KOVAC: Ptui v zrcalu svoiih ulic in trgov Ulica mučenišice poti heroja Lacka s Trga mladinskih brigad sto- pimo v ulico, ki upravičeno nosi ime voditelja uporniškega giba- nja v ptujskem okraju Jožeta Lacka. V poslopju nasproti pošte nas opozarja spominska plošča, da so tu gestapvovci mučili in za- sramovali prvoborca za ljudske pravice in izpostavljali trupda borcev Lackove čete v tragičnem mesecu avgusta 1942. Ljudski pesnik opeva te usodne dneve v preprostih verzih: V Ptuj so jih prignali, pljuvali in suvali, žalostna je zgodovina slovenskega trpina. Novi cestni most bo izpopolnij podiobo Ptu^ Predhodnica Lackove ulice je bila Panonska, ki nas spominja še na staro rimsko provinco Pano- nijo, kamor je pripadal naš Ptuj v rimski dobi. Panonska kneže- vina se je imenovala sredi 8. in v začetku 9. stoletja dežela slo- vanskih knezov Pribine in Koc- lja. V mejah te spodnjepanonske pokrajine je fežal tudi Ptuj. Preko sto let Invalidske- ga doma v Ogrski ulici Današja Lackova ulica je bila včasih tudi Ogrska ali ulica Ogr- skih vrat, imenovana tako po mestnih vratih pri današnji po- šti. Na današnjem nezazidanem je stal nekoč Invalidski dcMn ali »velika vojašnica«, usta- nova Marije Terezije iz leta 1750, ko je ta obiskala po mnogih ne- srečah težko prizadeti E*tuj. Prvi vojaški veterani so prispeli v Ptuj konec leta 1751 in se naselili najprej v tako imenovani »mali vojašnici« ali proviantski hiši štajerskih deželnih stanov na današjem Titovem trgu. Poslopje »velike vojašnice« je bilo pred uporabo za invalidske namene last grofov Sauer z Bor- la, in sicer do leta 1755. Ptujski zgodovinar Ferdinand Rajsp pra- vi v krajšem opisu te »vojaške invalidske hiše« l^ta 1860, da so vojaško onesposobljeni vojaki in oficirji naš'' v Ptuju svojo dru- go domovino. Počutili so se kot v domači hiši in preživljati v njej večer svojega življenja ob do- brem hišnem redu, preskrbi, obleki in bolniški negi. Ravnali so z njimi kot z domačini, s ka- terimi so skoz enajst desetletij delili veselo in žalostno usodo. Nosili so tudi posebno, živobar- vano unifomo z značilnim napo- leonskim klobtikom. Iz te ustanove je izšla tudi in- validska uprava, ki ji je bilo podrejeno mesto E^uj do 1760, ko prevzame mestno upravo zo- pet magistrat. Etujski invalidski dom je skrbel tudi za invalide iz zagrebškega generalata, po letu 1848 pa tudi iz Slavonije. To in- validsko ustanovo je ukinil cesar Franc Jožef z dekretom od 3. sep- tembra 1860 z veljavnostjo od 30. seprtembra. Določeno je bilo, da gredo invalidi iz Istre, Gori- ške, Kranjske in južne Tirolske v Padovo, IZ Notr. Avstrije in se- verne Tirolske na Dunaj, iz Hrvatske in Slavonije pa v Trno- vo na Madžarskem. Invalidski dom pa prevzame 4. pionirski ba- taljon. Raisp opisuje poslovilni banket, prirejen na čast odhodu invalidov veteranov iz Ptuja. Slovesnost je bila v prostorih ptujskega stre- lišča v bližini današnje Mladike. »To je bila slavnost, ki je Ptuj v takem obsegu dolgo več ni vi- del.« Mitničaril ob Otrskih vratih Raisp omenja v svoji ptujski zgodovini iz leta 1858 majhno razpadajoče poslopje v bližini današnje pošte — mitnico. Zna- no je, da se je že v srednjem veku odvijala trgovina po dolo- čenih poteh. In ob taki stari trgovski poti med Podonavjem in južnimi deželami je ležal tudi Ptuj, ki si je skušal s privilegiji zasigurati dohodke od prehodne trgovine v obliki mitnine. Ker je bilo ob predpisanih poteh po Sloveniji več takih mitnic, so morali tovorniki in prevozniki plačevati za svoje blago po več- krat določeno carino. Pisatelj Matzak nam v svojem ptujskem romanu iz bidermajerske dobe (1813—1848) »Waldmuller preki- ne svoje potovanje« opisuje do- brodušne mitničarje pri Ogrskih vratih, ki si ne belijo preveč glav s trgovci z ogrske strani, kajti dobro vedo, da bodo ti mo- rali še mimo strožjih mitničarjev ob dravskem mostu. Za mestnim obzidjem se je začelo predmestje Kaniža Nekdanji mestni jarek pri se- danji pošti so znala v novejši dobi praktično izkoristiti razna podjetja za kletne prostore. Pred- mestje Kaniža je obsegalo p>od- ročje sedanje Ormoške in Ljuto- merske ceste tja do Mestnega vrha. Sredi 19. stoletja se tako imenuje še katastralna občina, kamor so spadali Brstje, Budina "n Kaniža. Tu so se že od nekdaj ustavljali podeželski vozniki, ki so prišli po opravkih v mesto. Raisp meni, da je to predmestje dobilo ime po obmejnem trgov- skem mestu Velika Kaniža v so- sednji Madžarski, kamor so vo- dile iz Ptuja mnoge poslovne vezi, V ulici filozofa in držav- nika Masaryka Iz Lackove ulice zavijemo pri železniškem prelazu v ulico, ime- novano i>o znamenitem češkem filozofu, sociologu in p>olitiku s popolnim imenom Masaryk, Tho- mas Garrigue. Drugi del priimka si je češki državnik privzel po ženi Charlie iz Amerike. Rojen je bil Masaryk 7. marca 1850, svoje plodovito življenje pa je zaključil 14. septembra 1937 na gradu Lana. V letih 1918 do 1935 je prevzel odgovorno mesto prve- ga predsednika češkoslovaške re- publike. Pred vstopom v gimna- zijo je bil kovaški vajenec, nje- gov oče pa je služil na graščini v domačem kraju Hodoninu na Moravskem. Pri trdem kovaškem delu se je v mladem Tomažu vzbudil socialni čut do delavstva in odpor proti dvorjanikom, ki so hodili na lov v njegov rojstni kraj 'Hodonin. Po dokončanih filozofskih štu- dijah na Dunaju je Masaryk po- stal docent za filozofijo istotam. leta 1882 pa profesor na češki univerzi v Pragi. V javnem živ- ljenju se je priključil politične- mu gibanju Mladočehov in jih zastopal od leta 1891 do 1893 v dunajskem državnem zboru. Po letu 1907 ga srečamo zopet kot poslanca češke napredne stranke. Razen v politiki, se je Masaryk proslavil s filozofskimi deU, ki kažejo velik smisel za javne, po- litične in družbene probleme mo- dernega življenja. Masarykov vpliv se je uvelja- vil tudi med mlajšim slovenskim rodom okrog socialne revije »Na- ši zapiski«. V času uprizorjenih procesov avstrijske oblasti proti Jugoslovanom je odločno zago- varjal nedolžne obtožence. Železniška postaja se ni dosti spremenila Po Masarykovi cesti dospemo do železniške postaje, ki ni do- sti menjala svoje zunanjosti. Če človek gleda starejše fotografije, pogreša na njih še poron s streho. Prvo lopato za začetna dala no- ve proge so zasadili 17. decem- bra 1857. Po prvotnem načrtu bi se morala železnica stekati v Ma- riboru v južno železnico, šele po drugem načrtu je obveljalo Pra- gersko kot končna postaja te proge od Vel. Kaniže. 29. okto- bra 1859 je proga doživela prvo poskusno vožnjo. Progo so gradiH v treh odsekih: Ptuj, Ormož in Kotoriba. premalo trgovin V občini gorišnica V Cirkulanah so bile včasih šti- ri trgovine, poleg tega pa še po ena na Borlu, v Medribndsu in v Okiču. Za vse to področje pa je sedaj eden trgovski lokal Kme- tijske zadruge Cirkulane v Cirku- lanah. Razumljivo je, da je v tem edinem lokalu temu primerna gneča in je treba čakati tudi po dve uri, preden pride posameznik na vrsto, da bi kupil, kar potre- buje. Cesto pa se tudi dogodi, da ne moreš kupiti, kar potrebuješ, ker zahtevanega blaga enostavno ni- majo. Ce kupiš moko, moraš vre- čico plačati posebej, čeprav je že vtehtana. Cene so nekoliko višje, kakor drugje. Zato bi nujno mo- rali odpreti v naši okolici vsaj še eno^trgovino. Mogoče bi z nasto- pom konkurence postale razmere glede trgovine v naših predelih znosnejše. RJ informacij: Starši, pozor! Naslednje predavanje za Vas bo v ponedeljek, 24. februarja ob 19. url v dvorani Obč. komlteta ZKS v Miklošičevi ulici. Profesor Gustav Sillh bo govoril o »Ciljih in nalogah družinske vzgoje«. ^ Pridite vsi polnoštevilno in pri- vedite s seboj še tiste, ki prve- ga predavanja niso slišali. ..Vabi odbor Društva prijateljev ml a din« Dežurstvo zdravnikov v soboto, 22. februarja t. 1., je dežurni dr. Mrgole Matko od 16. ure do 7. ure. dne 24. februarja 1958; v ponedeljek, 24. februarja 1958, dr. Rakuš Franc od 16. do 7. ure: v torek, 25. februarja 1958. dr. Pire I^dislav od 16. do 7. ure; v sredo, 26. februarja 1958. dr. Carli Milan od 16. do 7. ure; v četrtek, 27. februarja 1958, dr. Medved Ivo od 16. do 7. ure; v petek, 28. februarja 1958, dr. Mrgole Matko od 16. do 7. ure; v soboto, 1. marca 1958, dr. Pire Ladislav od 16. do 7. ure dne 3. marca 1958. Pregiedi v otroškem dispanzerju Brezplačni pregledi zdravih otrok v petkih med 13. in 15. uro, bolnih otrok pa vsak dan med 10. in 12. uro razen ob sc^otah in nedeljah. Posvetovanje žena Posvetovanja in brezplačni pregledi bodočih mater v p>cme- deljkih in sredah med 12. in 14. uro. Posvetovanja in brezplačni pregledi mater po porodih v tor- kih in četrtkih med 12. in 13. uro. Pregledi bolnih žena vsako- dnevno med 13. in 15j uro razen ob sobotah in nedeljah. Dežurstvo lekarn Od sobote, 22. februarja do sobote, 1. marca 1958, dežurna lekarna »E*ri pošti«. Ogled ptujskih muzejev Muzej na gradu odprt ob de- lavnikih med 9. in 12. in med 14. in 16. irro ob nedeljah in pra^zni- kih med 8. in 12. uro, popoldne zaprto. Mitrej na Bregu razkazuje to- varišica Milica oz. Ivan Rudolf, stanujoča zrave Mitreja, Mitrej na Hajdim pa tov. Gojkovič, Haj- dina štev. 33. Esperantisti bodo zborovoli v nedeljo, 23. februarja t. L ob 9. uri bo v dvorani obč. komi- teja ZKS v Ptuju občni zbor esperantskega društva, ki bi že moral biti 9. t. m. Prijatelje esperanta vabimo naj se udeleže našega zbora. Ribiško društvo v Ptuju ima svoj redni letni OBCNI ZBOR v nedeljo, 23. februarja L U z za- četkom ob 8. uri predpoldne v sejni dvorani obč. ljudskega od- bora (Komiteja) na Miklošičevi cesti. Dnevni red je razviden na oglasni deski pred vhodom v pi- sarno Ribiškega društva. Odbor IVAN POTRČ: Srečanie s Halozami Pozimi dvaintridesetega, v mo- jih zadnjih letih na ptujski gimn., ko se je že poznalo delo partije, se je odpravilo nekaj študen- tov v Haloze. Bilo je sobotno po- poldne v sredi zime m po polju je ležalo še precej snega. Vrh tega je začelo spotoma snežiti, in sicer na od Južno zasneženo odejo. Študentje so imeli kmalu premočeno obuvalo; ali za takš- no nevšečnost in za sneg, ki je huje in huje naletaval, se niso dosti menili. Odpravili so se v Haloze, da spoznajo haloškega viničarja, da doživijo haloškega človeka. Vsi so mislili na eno: spoznati tega človeka, zbližati .se z njim, pomagati mu, dobiti po- močnika pri borbi za veliko stvar — ustvariti socialistično domovjno, o čemer so mlade raz- grete glave začele sanjariti. To je bil začetek poti; vrh tega pa so študentje čutili, da je pot prava, zatorej jiih slaba p>oit ni skrbela. Bilo jih je pet. Eden je bil do- ma s kmetov, drugi štirje so brli iz mesta: eden je bil sin revne poetrežnice, drugi sin penzioni- ranega žandarja, tretji sjn sod- nijskega uradnika in četrti sin šolskega ravnatelja. Kmalu so bali sredi haloških gonič, a tudi sredi trde teme, dnevi so bili kratki. Hodili so po haloških strminah, stopinje so šle včasah toliko nazaj ko naprej, ali neutrudna volja jih je vlekla po snegu in med goricami dalje ih dalje. Nekje pri sv. Duhu so odkrili žandarmerijsko postajo, se zaskrbljeno nasmehnili drug proti drugemu, si rekli, da bi tod verjetno dobili prenočišče, in od- tavali dalje. Zasnežena pot se je vlekla po strmih klancih, ko so zagledali pred sabo medlečo lučko. Študentje so se obrnili proti lučki in začeli gamti sneg v ce- lo. Zdela se jim je blizu, ali mo- rali so v grabo, čez zaledeneli potok in znova na breg, naprej skozi sadno drevje, zatem med koljem v gorici, strmd ko sam vrag, preden so se znašli pred ti- sto lučko m pred haloško kočo. Luč je svetila skozi majhna, .skorajd^ kvadratasta okenca. V vsakem se je videl križ, vkljub temu, da ni bilo nevarnosti, da bi mogel kdo skozi okence, če- tudi ne bi imelo križa, tako ozko je bilo. Študentje so se postavili pred ta okenca, skozi katera je pa- dala nanje medleča svetloba, in se znova pogledali. »Saj bo že čez pvolnoč! Kaj st bodo ljudje mislili?« je rekel eden in se vprašujoče ozrl v to- variše. »Hudič, prepozno smo odšli iz mesta!« je zaklel drugi, tretji pa je rekel: »Jaz bom potrkal.« Stopil je proti oknu, ali pre- den je zaropKjtal po šipi, je v koči zavekalo, tenko, skoraj brez vsake moči, kakor da tisto, kar je vekalo, ne bi imelo celih pljuč. Oni pri oknu je obstal, a tudii astali so obstali ko leseni. Ne, to je bila zdaj na moč nerodna stvar — strašiti ljudi, ki imajo px> vsej priliki bolnega otroka. Nastala je kratka tišina. Eden se je prestopil in zasLišalo se je, medtem kc je zažlampaJa voda ali pod obutvijo ali pa v sami obutvi, kako je v koči znova za- vekalo, po izbi pa so se zaslišali koraki obute noge. »Pokonci so, potrkaj!« je re- kel zdaj tisti, ki mu je v obutvi zažlampalo. oni pri oknu je po- ropotal po šipah, šipe same pa so rahlo zažvenketale. Zdaj je nastala tišina tudi v koči, niti otrok ni več vekal; ko da b; cela koča otrpnila pod sne- gom in prisluhnila. Študent je po- ropotal še enkrat in vprašujoče zakl'cal: »A bi od^i? — ZašM smo!« V koči je zakašljalo, znova se je zaslišal otroški vek, zatem pa so se zaslišali koraki. ŠH so na- ravnost proti vratom, jih odiprli. šlii po veži in odklenili zunanje dveri. Študentje, ki so takrat nagrni- 1! k vratom, so zagleda^lj dolgo in suh^ mošk'^ Doctav^ Naior^viM .so bridke in radostne obraze; brid- ke zato, da bi pokazali, kako so v stiski, veseli pa, da bi vini- čar, kar je po vsej priliki in po v.seh okoliščinah moral biti, ob- čutil, kako so srečni, ker so našli živo dušo. S takimi obrazi so začeli govoriti povprek, drug čez drugega; a če jih je viničar kaj razumel, je moralo biti vse, kar je zvedel — to, da so štu- dentje in da so »v teh Haloz^, kjer je breg hujši od brega, kjer je breg podoben bregu, kjer ni bregov in klancev nikdar konec«, da so prezebli kot cucki, da jim vse v nogah žmika in da bi se radi malo pogreli, »samo če je v koči za božji čas kaj tople- ga ...« Viničar je bolj izdihnil kot iz- rekel: »Ja,« in odšel pred njimi v kočo. Ko je stopil v izbo, je obstal in povedal, preden so mo- gli gosti stopiti v hišo: »Neki študentje so... Zašli so... Po- greli se bodo ...« Študentje so si zunaj otepali sneg; tisti, k? so bili v veži, pod, ozko lestvo, ki je vodila v oc)d- .strešje in v temo, pa so zasli- šali v iilbi rahel 7en<^ki šepet in šumotanje ličja. A ko so nato stopili v nizko izbo s svojimi bridkimi in radostnimi obrazi in se je eden med njimi dotaknil z roko nizkega stropa, da bi po- karal l.iudem, kako veselo od- kritje je zanj tak nizki halošk strop, medtem ko ai je drugi za- čel STiematii naočnike in jih bri- sati, prav tako ves vesel, da je prišel na toolo in med ljudi — so ^tudentie zagMali najorej dve /on.siki. 5tare.TŠo. ki ip lo^^i^ r>q postelji nasiproti mize in ki je segala z roko po koritasti zibelki na tleh pred posteljo, kakor da bi hotela otroka v ziibelki obva- rovati pred neznanimi prišleci, druga skoraj za polovico mlajša ženska, cela deklinca še, je se- dela na postelji ob vratih, držala v naročju otroka, ga tešila :n pri tem vlačila rjuho čez nje- ga in zaradi otrokovega zizanja skozi nezapete prsi; tudi ta je de- lala to tako, da niso vedeli, ali pred tujdmi prišleci al: pred mrazom, ki se je zaletel z nji- mi v izbo in ji potegnil po go- lih nogah, ki so gledale izpod odeje in iz rdečkaste kiklje. Moški je sedel na klop pri mi- zi, študentje pa so obstali sredi izbe pod stropom, ki so se ga s^corajda dotikali, in ob vratih, ne da bi vedeli, kaj naj storijo. Štu- dent, ki si je brisal očala, si jih je nataknil, pogledal po izbi, obstal s pogledom na otrocih in ko- rajžno povedal: »Pri vas pa je precej tega bla- goslova.« Zaživelo je namreč tudi po klo- peh okoli peči. Pod suknjami so se začeli gibati otroci. Videti so biLi različnih starosti kljub no- gam, ki so jih krčili pod odeja- mi. »Dvojčki, kaj?« je povedal druqi študent. »Dvojčki, da, še dvojčkov bi bilo treba . . .« je rekel viničar in vzdihnil. Zaslonil je leščerbo z dlanjo, v kateri je stenj na olju za trenutek z velikim plamenom zaoorel, in dodal k prejšnjemu vzdihu, bolj zategadelj, da si je olajš--'! dušo ko zarad- pojasni- la: »Še stara ni končaJa, pa je že mlada začela. Vse rodi, edino koča noče mladih dobiti. Še to bo vrag pojahal. Vsak dan ogrebanro sneg. Noče nehati... Sedite.« Študentje so posedli in se za- čeli ozirati okoh sebe. Kar je vi- ničar govoril, je hila sveta resni- ca. Med pečjo — i>oleg nje je stal na tenkih nogah še, gašper, ves podložen s storži — in med mizo in med obema posteljama, je bilo še komaj kaj prostora. Ali bolj ko bajta z ilovnatimi tU in s poveznjenim lesenim strop>om jih je začela pritegovati usoda ljudii, obeh žensk z dojenčkoma. Nobena ni nič odgovorila, kljub temu, da je moški dosti p>ovedal o njima. Neobičajno za nočne goste je bilo to, da je moški go- voril to o ženskah naravnost, ne da hi se kaj zmenil zaradi otrok, ki so začeli dvigati glave okoli peči, zdehati in si ribati oči. Na- stala je tišina, ko malo prej pred kočo; moški je potegnil z mize slamnjačo s koruzo in začel lu- ščiti z rožičem storže. Študentje so se začeli vnovo opravičevati Znova so začeli obljubljati, da se bodo samo malo pogreli. Gornji odlomek, ki bo končan prihodnjič, je izpod peresa kan- didata za republiškega poslanca tov. Ivana Potrča in je bi! pred petimi leti objavljen v »Mlad.h potih«. »Srečanje v Halozah« nas spo- minja na težke čase prenekater'h viničarskih družin in nam tudi povedo, ko j vse smo že stori!; za- nje v novi domovini in kaj še bo- mo morali storiti za srečo in na- predek haloškega in slovenjego- riškega prebivalca. StraB 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj. dne 21. februarja 1958 ŠPORT Občni zbor ŠD Drava Pred kratkim je imelo športno društvo »Drava« svoj redni občni /bor. Iz obširnega poročila tajnika društva je razvidno, da je matič- no društvo polagalo v prejšnjem letu veliko pažnjo na vzgojo mla- dega kadra, vendar pravih uspe- hov ni bilo. Matično društvo ima v sestavi tri sekcije, in sicer: no- gomet, rokomet in keglanje. Glav- no delo v preteklem letu je bilo umerjeno v izgradnjo novega sta- diona za mali rokomet. Vendar so v Ptuju še velike možnosti, da bi društvo imelo v sklopu še razne druge sekcije, ki bi razživele športno življenje v Ptuju. O tem je biJo tudi veliko razprave na občnem zboru in je bil dan pred- log, da bi ustanovili sekcijo za lahko atletiko in namizni tenis. Za ustanovitev sekcij mora biti več dobre volje. Nogometaši »Dra- ve« so v pretekiDm leyj pod vod- stvom trenerja Premrla bili zelo agilni in so v mariborsko-celjski podz\'ezi zavzeli prvo mesto ter se nato plasirala v nadaljnja višja tekmovanja. V tem tekmovanju pa so začetni uspehi precej slabi. Vzrok je slaba disciplina ter od- hod trenerja in nekaterih igral- cev. V bodoče bo treba pm^ečati večjo pažnjo vzgoji mladega ka- dra. V rokometni sekciji je pretežni del vključene mladine ki je v preteklem letu pokazala lep na- predek. Največji uspeh so žele ženske, ki so v ostri konkurenci dosegle v ' republiškem merilu častno drugo mesto. Delovanje kegljaške sekcije je bilo v preteklem letu zelo plodno in uspehi so bili zelo zadovoljivi. Novo izvoljeni odbor je prevzel nalogo, v bodoče vključiti v sekci- je še več pristašev športa in po- svetiti več pozornosti vzgoji novih kadrov. pa Strefstvo SD Turnišce okrajni prvak v poRovnem dvoboju, ki pa radi upravičene prekinitve ni bil z cfceli stcsm zaključen, je SD Tur- nišce proti Kidričevemu pokazalo precejšnjo premoč in v sezoni 1957-58 zasluženo osvojilo naslov prvaka. Končna razvrstitev kaže nasled- nja tabela: Strelcem iz Turnišča čestitamo k uspehu in želimo, da! častno za- stopajo barve Ptuja ter dosežejo dober plasma na nadaljnjem re- publiškem tekmovanju. TEKMOVANJE ZA ZLATO PUŠČI- CO. Družinska tekmovanja so v glavnem zaključena ter se je po do sedaj prejetih poročilih plasira- lo za okrajno tekmovanje 52 strelcev. Okrajno tekmovanje za zlato puščico bo izvedeno v dne- vih 22., 25. in 26. febr. (od 16. — 22. ure) na strelišču v Kidriče- vem. Skrb za varnost poglavarja ZDA Večina ljudi, ki bere časopise, je že opazila na čisopisnih sli- kah ameriškega predsednika, po- liciste in tajne agente, ki obkro- žajo predsednika, se vozijo v nje- govem avtomobilu, ali pa ga spremljajo, ko igra golf. Ameri- čani se hvalijo, da je njihova var- nostna služba med najboljšimi na svetUi Tajne policiste izbirajo med kandidati, ki morajo biti 24 do 30 let stari, morajo imeti univerzal- no izobrazbo, prednost pa imajo tisti, ki so že služili v armadi. Biti morajo dobri atleti in nev- padljivi na pogled. Ljudje, ki ima- jo navadne obraze, ali pa, ki so na primer zelo visoki, ne pridejo v poštev. Biti morajo tudi dobro vzgojeni. Na .sprejemih v Beli hi- ši morajo večkrat vljudno prositi kakšnega gosta, naj vzame za trenutek roke iz žepa. V tej službi je okoli 300 polici- stov. Vsak izmed njih mora slu- žiti najprej dve ali tri leta kjer koli v ZDA. nato pa gre v poseb- no šolo. kjer se seznani z vsemi atentati, domačini in tujimi, novi- mi in starimi. Obišče tudi kraje, kjer so bili atentati, in izve, ka- tere vai*nostne ukrepe so zanema- rili. Nato mora iti agent v bol- nišnico za duševno bolne v Was- hington, kjer opazuje bolnike. V posebni šoli se uči tudi judo obrambo proti napadom s pišto- lami, z noži in podobno. Mora biti odličen strelec z vsemi vr- stami orožja. Poleg tega mora vsak agent imeti v malem prstu tako imenovano delo teama, ki naj bi pričakalo atentatorja, ko skoči iz množice z desne, leve, spredaj ali zadaj, medtem ko se predsednikov avtomobil premika, stoji ali pa vozi okoli vogala. Raziskovalni oddelek je nekaka prva obrambna črta. Oddelek ima izčrpno kartoteko vseh paranoi- kov. Vsako grozilno pismo anali- zirajo in razvrstijo. Ko spoznajo, kdo je pismo napisal, ga opazu- jejo, večkrat, ne da bi vedel. Če je videti nevaren, ga aretirajo, si- cer pa ne, čeprav je grožnja pred- sedniku kazniva po zveznem za- konu. Eden izmed piscev grozilnih pi- sem je menil, da je varen zato, ker je uporabljal razglednice in kuverte, ki jih je moč Icupiti na vsaki pošti. Pošiljal jih je tudi iz Los Angelesa, ne pa iz kakega majhnega mesta. Tajna služba je razposlala fotokopije njegove pi- save vsem poštam v Los Angele- su. Septembra 1955 je neki urad- nik na pošti opazil kuverto z isto pisavo. Bila je naslovljena neke- mu privatniku in je imela privat- ni naslov. To je bilo pravo ime človeka, ki je grozil predsedniku. V prvih štirih letih Eisenhower- jeve službe je tajna služba razi- skovala nad 5000 groženj, večino- ma v obliki pisem. V,preteklih 20 mesecih so zaprli 147 ljudi in od teh so jih 137 poslali,v zapor ali pa v bolnišnico. , Tajna služba stalno opazuje okoli 2000 ljudi, za katere meni, da so predsedniku nevarni. Ka- dar predsednik potuje v New Or- leans, na primer dodelijo vsake- : mu izmed sumljivih ljudi polici- sta. Poseben problem pa so osebne navade predsednikov. Na primer: Trumanovi siprehodi, ki jih je opravljal vsako jutro, in Eisenho- vverjev golf. Bralec, ki vidi sliko predsednika, ko igra golf, bi mor- da menil, da ga nihče ne varuje. Dejansko pa so v bližini tajni agenti, oblečeni kot igralci golfa. V torbi enega izmed teh igralcev je kratkovalovna radijska postaja, s katero je v zvezi s policijskimi avtomobili, ki pazijo na vse do- stope k igrišču golfa. Kadar gre predsednik v gledališče, preiščejo agenti vsakega igralca, poplavijo prostore za odrom ter pregledajo vse orožje, če ga uporabijo v igri. Kadar gre predsednik na igro ba- se-balla, stoji pred njegovo ložo igralec, ki mora ujeti vsako žogo, letečo proti predsedniku. Ko je predsednik v Beli hiši, straži poslopje nedoločeno šte- vilo agentov, nihče ne ve koliko. Vendar pa pravijo, da se je ne- katerim posrečilo priti mimo agentov, čeprav ne zadnje čase. Ko je bil še predsednik Hoower, je nekega dne prikorakal v je- dilnico tujec, ki je stopil k predsedniku in mu stisnil roko. Bil je pcpolnoma nenevaren tu- rist, toda, kako je prišel mimo tajnih agentov, še danes nihče ne ve. Prometna nesreča Nčque Ouierrez iz Mehike se je s svojim tovornim avtomobi- lom »zabil« v 4 osebne avtomo- bile, dvoje dreves, v kavarno in državni vodomet, nato pa se je udobno zleknil v skrbno nego- vani cvetlični gredi na mestnem sejmišču. Njegova obramba: »Zobni zdravnik mi je proti bo- lečinam predpisal grgranje z viskijem; zdi se, da mi je nekaj kapljic viskija ušlo tudi v želo- dec!« 36-krat mu fe zastalo srce Zdravniki, ki so v bolnišnici Santa Manique operiirali 53-let- nega Maxa Cooka, so dejali, da je bolnikovo srce nekaj nenavad- nega. V 24 urah se mu je ustavi- lo 36-krat, vendar možakar ni umrl med operacijo. Z elektro- dami so srce spodbujali k nor- malnemu utripu, operacija je uspela, bolnik pa že opravlja laž- ja dela. Tkanine Iz kavnih luščin Državnemu patentnemu uradu v Kolumbiji (Jtižna Amerika) je prijavljen patent na metodo, ka- ko se izdelujejo iz kavine lusči- ne (opne) žilava vlakna. Ker so doslej kavine luščine pri čišče- nju meta'li na smetišča, je ta ma- terial vsekakor najcenejši s pro- izvodnjo umetne snovi podobne ' nylonu. Podjetni Kolumbijci gra- de prvo ve^liko tovarno, ki bo iz- koriščala ta odpadok. Varovanje predsednika je to- rej precej komplicirana in od- govorna služba. Vendar se Ame- ričani hvalijo, da so v zadnj.Oi 55 letih, ko deluje ameriška tajna služba, ubili na svetu 9 kraljev, kraljic in prestolona- slednikov, 11 predsednikov, 16 ministrskiih predsednikov in ne- šteto dougih vidnejših osebno- sti, medtem ko v tem času ni bil žrtev atentatorja noben ameri- ški predsednik. Natančneje in hitreje v bližnji bodočnosti bomo lah- ko natančno vedeli, kje in kdaj bo deževalo. To nam bo povedal poseben vremenski radar, ki ga ponekod v Nemčiji že uporablja- jo. Nova iznajdba bo najbolj prav prišla izletnikom, kmetom, pro- metni policiji, elektrarnam in drugim. Na primer v Berlinu že sporočajo vsako uro po radiu, kakšno bo vreme. Takole na pri- mer pravi nap>ovedovalec: v 20 minutah bo dež, ker po radarju baje vidi dežne oblake oziroma dežno fronto in lahko ugotovi tudi, v katero smer se le-ta pre- mika. Polži proti polžem v Honolulu na Havajih so pred letom dni pripeljali z letalom več tisoč polžev vrste CaoiJvonjts euglandius rosea, ki se od osta- lih polžev razlikujejo po tem, da so mesojedci, ki se lotijo tudi lastnega rodu. Kanibalske polže čaka v novi domovini važna na- loga. Preselili so jih iz Afrike zato, da uničijo milijone afriških gigantskih polžev, ki so jih pred leti naselili na Havajih, da bd z njimi oskrbovali havajske gur- mane. Gigantski polži, ki pripa- dajo rastlinojedi vrsti, so se kmalu čezmerno namnožili in oo- vzročajo farmarjem ogromno ško- do. Zoologi domnevajo, da ni ne- varnosti, da bi kanibalski poflži predstavljali novo skrb, ker ra- čunajo s tem, da se bodo potem, ko požre rastlinojede sorodnike, kot izraziti kmibali med seboj uničevalL Gnipodinia se mora spoznati pri oiBSor u Mlade gospodinje navadno še ne razlikujejo posameznih kosov mesa in zato ne znajo zbrati kaj primernega za dobro juho, zrez- ke ali pečenko. V glavnem bi morala vsaka gospodinja vedeti za kaj so kateri kosi mesa upo- rabni. Pogovorimo se danes o govejem mesu, ker je mlada go- spodinja največkrat v zadregi, kaj bi vzela, da bi imela dobro juho. Za juho je najboljše meso, ki ima nekoliko maščobe. To je predvsem prsni kos, rebra, tre- bušnina in prednje prsi. Vsi ti kosi so zelo sočni in dajejo do- bro juho. Toda poza'biti ne sme- mo pri juhi tudi na kosti. Za ju- ho so najiboljše rahle kosti, zla- sti Icrižne. Mozgove kosti dajejo sicer mastno, toda prazno juho. Če hočete imeti dobro, krepko juho, postavite meso v mrzlo vo- do in dodajte zelenjavo šele, ko je juha že zavrela. GOVEJE STEGNO ni preplete- no z žilami, niti z maščobo in je zelo dobro kuhano ali dušeno na vse načine. Če pa ga pečemo kot navadni _ zrezek, ga moramo peči zelo hitro in v precejšnji mastL ZA GOVEJO PEČENKO uporab- ljamo hrbtno meso, to je kos, ki ga pKJznanio tudi pod imenom bržola. To meso uporabljamo skoraj zmeraj tako, da odstrani- mo kosti in pečemo cel kos. Lah- ko pa ga pečemo razsekanega na posamezne zarebmice, ki jih pri- pravimo dušene na različne na- čine. Kot HRBTENIČNO PEČEN- KO uporabljamo tudi goveje ledvično meso ali šimbas.' Oba kosa ležita na hrbtu, na notranji strani pa leži najiboljši kos pri govedu — PLJUČNA PEČENKA. To uporabljamo za dobre pečen- ke, za zrezke, ki jih imenujemo tudi »bifteki«. To meso navadno pečemo po angleškem načinu, užitno pa je tudi surovo — kdor ga zmore — zdravniki ga pripo- ročajo zlasti slabokrvnim ljudem. Tudi križ, ki pripada pravza- prav že stegnu, je dobro meso za navadne zrezke in pečenke. Pri govedu najdemo še malo pljučno pečenko, ki leži v sred- njem delu pod pljuči proti vratu in je zlasti dobr.a za golaž. Za golaž v splošnem uporabljamo najslabše kose mesa.; vratino nadplečje, pleče — ki je kuhano sicer zelo olaisno, ne da pa do- bre juhe — bočnik, plečno ribi- co, ki je med bočnikom in ple- četom. Vsi ti kosi so primerni za golaž. Goveje meso ni uporabno ta- koj po zakolu. Ležati mora vsaj dva dni. Najbolj okusno pa je (pozimi) po petih dneh zakola. ^ milo za drago Mati in sinček se peljeta v vlaku. Fantek je poreden. Da bi ga umirila, zagrozi mati sinčku, da bo pKjklicala sprevodnika in mu povedala, kako je poreden. »Dobro, če boš ti povedala, bom tudi jaz koliko sem v resni- ci star,« ji odgovori nemirni sin- ček. domaČi zdravnik Zdravnik: Po desetih dneh šele pridete k meni z zlomljeno no- go? Kje ste bili doslej? Bolnik: Veste, če doma kaj po- tožim, moja žena takoj zahteva, da preneham kaditi. NEKAJ O NOGAVICAH ženske, katerih noge in pete naj bi bile bolj vitke, naj ne nosi- jo svetlikajočih se nogavic ali no- gavic svetlih barvnih tonov. Le-te namreč delajo noge še debelejše. Temni šivi in okrašene pete de- lajo nogo vitkejšo, vendar pripo- ročamo, da se takim nogavicam odpoveste, če nosite lepo okrašene čevlje ali pa če vaše noge niso preveč privlačne. Izberite raje preprostejšo nogavico v temnejši barvi. Oprati nogavice po vsaki nošnji je zdrava in varčna navada, kajti telesne kisline zmanjšujejo njiho- vo trajnost. Odložite prstane in zapestnice in ostale okraske na rokah ter skrbite, da imate nohte zmeraj gladke, kadar oblačite no- gavice. Če ste precej majhni, prilagodi- te barvo svojih nogavic čimbolj barvi vašega krila in čevljev, to vas bo napravilo nekoliko večje. Na razpolago imate celo vrsto barv in odtenkov od najbolj blede bež do dimnasto sive. V trgovini zahtevajte, naj vam pokažejo vse barve nogavic, ki jih imajo na razpolago. Skratka, nosite nogavice svetlej- šega tona k oblekam živih barv, temno ali nevtralno pa k črnim, sivim ali mornarsko modrim oble- kam; rjavkasti toni nogavic pri- stojajo najbolje zelenim, zamol- klim in tvveed barvam. PLISIRANO KRILO pravilno spravimo v omaro, če gube vest- no zložimo m potegnemo krilo skozi kartonasto cev (cev lahko napravimo sami iz risalnega pa- pirja). Tako spravljeno krik) obesimo potem na zanke na obe- šalnik in gube bodo ostale ved- no takšne kakršne morajo biti. PRI LIKANJU ne pretiravajte! Ali niste še opazili, da pri tem uničite še tako dobro blago? Lahko likate, toda ne s prevro- čim likalnikom. Res je, da gre tako delo hitreje od rok, toda blago pri tem trpi in se tudi hi- treje mečka. LUKNJICE NA TANKEM BLA- GU nikar takoj ne krpajte. Od- režite na kaikšnem robu droben trak blaga in prilepite košček pod njo. NOVA ŠTEVILKA REVIJE »SODOBNO GOSPODINJSTVO« Izšla je prva številka let<»- njega letnika »Sodobnega gospo- dinjstva«. Na 32 straneh prinaša mnogo zanimivega branja. Vsi, ki se zanimajo za napre- dek in razvoj gospodinjstva, bo- do z zanimanjem prebrali članek o uporabi infrardečih žarkov v gospodinjstvu. Mlajšim družinam pa bo prišel prav prispevek o nujnem domačem orodju. Vsaka družina si želi danes čim prijetneje, udobneje in lepše urediti svoj dom. Zato je začela revija objavljati vrsto člankov o notranji opremi stanovanj. Prvi članek je objavljen v tej številki ih obravnava lego in okolico sta- novanjskih naselij, razporeditev prostorov in stanovanjih, njih ve- likost itd. Zanimiv je tudi prispevek o opremi hišnih pralnic, kri jih že urejajo nekateri hišni sveti. Sle- dil mu bo članek o opremi sku- pinskih pralnic, ki se bodo začele ustanavljati v okviru stanovanj- skih skupnosti. Vsi potrošniki bodo z zanima- njem prebrali prispevke o obvez- nem označevanju živil na doma- čem trgu. Čla-nek je lep prispe- vek k vzgoji potrošnikov. Tistim, ki nripravljajo malice za šolske otroke, bodo dobrodošli nasveti za pripravo živil, ki jih dobivamo od mednarodne pomoči (sir. mleko). V številki ne manjka tudi na- svetov za oblačenje, pletenje, kvačkanje in vezenje. Tudi domač vrt ima v tej šte- vilki precej prostora. Izkušen strokovnjak-praktik daje navo- dila za vrtna dela v februarju. Ta navodila za vrtna dela v vsa- kem naslednjem mesci bodo pri- občena v vsaki številki revije. Ka1<;gmeznih mescth. Novi naročniki še lahko naro- čajo revijo za vse leto pri upravi »Sodobneoa gospodinjstva«. Ljub- ljana, Mikloš-^^eva 4'TT. L<=tna na- ročnina stane 400 dmarjev. PRVOVRSTNO ZEMLJO, primerno za plantažo boljših kultur, 10 minut od Ptuja dam v najem. Naslov v upravi. VEČ STAVBIŠČNIH PARCEL po 14 arov ob cesti, tri minute od hajdinske postaje prodam. Vprašajte Zagrebška 41, Ptuj. PSA OVČARJA prodam ali za- menjam za radioaparat. Naslov v upravi. ŠIVALNI STROJ in večjo količi- no sena prodam. Vprašajte Ga- lun Miha, Ptujska gora. Proizvodno in trgovsko podjetie »GOSAD«, LJUSLJANA; sprejme pisarniško moč 2a svojo poslovalnico v Velik: Nedelji. Pogoj: najmanj 4 razre- di srednje šole. Plača po tarif- nem pravilniku. Nastop službe s 1. aprilom aH s 1. majem 195S. OBJAVA Po 33. in 36. členu Zakona o javnih lislužbencih (Ur. 1. FLRJ štev. 53/57) razpisujemo delovno mesto EVIDENTIČARJA evidence zavarovancev z nasto- pom službe najkasneje 10. marca 1958. Splošni pogoji: 1. pK>polna srednja šola ali vsaj 6 razredov gimnazije; 2. pogoji iz 31. čl. citiranega zakona. Pravilno kolkovano prošnjo je treba vloržiti najkasneje v roku 15 dni po razpisu pri tukajšnji podružnici. Uprava podružnice social- nega zavarovanja Ptuj Razglas Oddelek za gospodarstvo ObLO Ptuj poziva vse imetnike psov iz mesta Ptuj, ki psov niso prignali na obvezno cepljenje na toza- devni razglas, da jOi priženejo v .sredo", dne 26. febr. 1958, Na trate štev. 19. Obvestilo v prostorih otroškega dispan- zerja Zdravstvenega doma Ptuj bo Otroški dispanzer delal od 1. marca 1958 vsak dan vključno soboto od 7 do 12 ure. V istem času se bodo spreje- mala naročila za pregled težje bolnih otrok na domu. Otroška posvetovalnica za zdra- ve otroke bo delala kakor do se- daj v Otroškem dispanzerju Zdrav- stvenega doma v Ptuju vsak pe- tek od 14 do 16 ure. Zdravstveni dom Ptuj delavski svet Kmetijsko strojne postaje Ptuj razpisuje glede na določila zako- na o delovnih razmerjih. Ur. list FLRJ 53/57, delovno mesto KVALIFICIRANEGA MEHANIKA Pogoji: izučen mehanik z večlet- no prakso v stroki, odslužil vo- jaški rok. Plača po tarifnem pra- vilniku. Zadnji rok za vložitev ponudb s potrebnimi podatki do 25. II. 1958 na Upravo podjetja, Rajšpova ulica, Ptuj. ZAHVALA Posebno se zahvaljuje^no tov. Ivani HOLC iz Ptuja, Ciril Meto- dov drevored 4, ki se je ponoči, 30. jan. t. 1. odzvala naši prošnji ter dala kri za novorojenčka Ji mu s tem rešila življenje. Prav tako se zahvaljujemo tov. Mileni DROFENIK iz Ptuja, Trg Svobo- de 1, ki je kasneje istemu otro- ku še darovala kri. v. d. Šefa transfuzijske postaje Ptuj dr. Jožica Ilovšek