URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA V I. POLLETJU 1979
Ko je delegatska skupščina občine Ljubtjana Šiška s smerni-cami za uresničevanje družbenega plana v letu 1979 izpoštavila osnovne usmeritve, so tudi v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih sprejeli akcijske programe za uresničevanje smernic. V,,okviru sprejetih akcijskih programov je prišla do izraza skupna akcija družbenopolitične skupnosti ter njenih organov ter samoupravnih organov v samoupravnih organizaci-jah in skupnostih pri intenziviranju procesa samoupravne orga-niziranosti združenega dela, SIS ter KS.
Povezovanje gospodarstva na dohodkovnih osnovah kot
ena od pomembnih nalog iz zakona o združenem delu je dobilo ob razpravi v delegatski skupščini konkretno usmeritev. Čeprav se nam ob polletju že kažejo ugodni rezultati v pogledu obliko-vanja dohodka na ovnovi svobodne menjave dela (pristop k financiranju konkretnih programov) bi bilo kakršnokoli za-dovljstvo v tem pogledu preurejeno, ker obstoje razlogi, da zaradi sprejetja nekaterih restrukcij v II. polletju 1979 poslovni uspeh ne bo adekvaten prvemu poletju.
Izvajanje določil družbenega dogovora o minimalnih življen-Skih in kulturnih standardih delavcev (kot enega temeljnih do-
kumentov za vspostavljanje uskladja med stanovanjsko grad-njo in delovnimi mesti) v OZD ter poglobljene razprave o tej problematiki na zborih delavcev s socialnega vidika so že pripo-mogle k umirjenejšim imigracijskim tokovom obenem pa že zagotovile vključevanje teh delavcev v procese samoupravnega življenja in odločanja. Zato je skrb nad to problematiko v naši občini, ki je izrazito imigratirno usmerjena, kontinuirana.
•Na področju zunanjetrgovinske menjave so bili v OZD stor-jeni premiki, ki pa kratkoročno gledano, niso še dali večjih rezultatov povečane izvozne dejavnosti, tendence pa kažejo preusmeritev v večji izvoz, obenem pa sorazmerno enakomerno porazdelitev izvoza na konvertibilni trg, klirinški trg ter države v razvoju. V uvozu še vedno dominira uvoz iz konvertibilnega področja. Zato bo potrebno v prihodrtje še večjo skrb posvetiti raziskavam o možnostih uporabe domače tehnologije in suro-vin, kar je bil tudi eden od sklepov Skupščine, ko se je obravna-vala ta problematiko. Skupščina občine je v pretečenem ob-dobju obravnavala Informacijo o stanju in možnostih razvoja malega gospodarstva in je s svojimi sklepi podprla prizadeva-nja za združevanje OZD s področja obrti, hkrati pa je z določi-tvijo nosilcev nadaljnjega razvoja malega gospodarstva (stano-vanjsko in komunalno skupnost, krajevne skupnosti,-združenje zasebnih obrtnikov, združeno delo) opredelila tudi idejna izho-dišča in elemente razvoja malega gospodarstva v družbenem
dogovoru o temeljih plana, kar je nedvomno pozitivna usmeri-tev, ki bo v končni konsekvenci z izdelavo konkretnega pro-grama razvoja malega gospodarstva dobila svojo potrditev.
Planirana proizvodnja s področja kmetijstva ni bila dosežena zaradi vpliva sušek ki je onemogočila normaini pridelek. Močno pa je posegla v zmanjšanje proizvodnje mleka tudi visoka cena močnih krmil. Ne glede na te okoliščine pa je pričakovati, da bo planirana proizvodnja za leto 1979 dosežena. Naloge, ki so bile nosilcem kmetijske politike dane s Smernicami, so se začele .vktjučevati v programe dela KZ Medvode, Kmetijske zemljiške skupnosti in Skupnosti za pospeševanje kmetijstva in gozd.. kar je že zagotovilo, da bodo tudi realizirane.
Ko se je v marcu 1979 obravnavala v delegatski skupščini Informacija o razvoju turizma v občini so bile hkrati sprejete tudi usmeritve, ki so med drugimi nalogami dolgoročne in kratkoročno programirane. Med kratkoročnimi nalogami naj omenimo izdelavo turističnega prospekta občine v 100.000 izvodih, otvoritev občinsko pohodne transverzale po poteh spo-minov. ureditev dovozne poti do planinskega doma Govejek, dočim je v sodelovanju z ostalimi krajevnimi dejavniki prišlo že do prvih premikov pri urejanju rekreacijskih centrov Sora, Ko-seškega bajerja, Zbiljskega jezera, dan pa je bil tudi poudarek večjemu angažiranju na področju kmečkega turizma, močnejši ponudbi zasebnih sob tranzitnemu turizmu ter bolj smotrnej-šemu zapiranju gostinskih lokalov v času večjega turističnega povpraševanja.
Na področju racionalnejše izrabe prostora je bila povečana angažiranost Izvršnega sveta občine, njenih upravnih organov, obenem pa tudi skupnosti komunalne skupnosti kmetijske skupnosti stanovanjske skupnosti ter krajevnih skupnosti. V letu 1979 se je pristopilo k razgrnitvi generalnega urbanistič-nega načrta, obenem pa so bili sprejeti tudi dokumenti, ki so urejali urbanistično politiko na celotnem območju občine. Moč-nejša angažiranosl delegatske baze pri urejanju prostorskih vprašanj kot fundamentalne osnove ekonomskega in social-nega razvoja je pripomogla, da se je v kontinuiranem planiranju pojavil proslor kot pomembna kategorija planiranja, na kate-rega se je dopolnjevala ostala planska struktura.
Na področju stanovanjske gradnje so bile s Smernicami dane pomembne naloge nosilcem tega dela. Čeprav niso bile izvršene vse naloge, planirane s smernicami, pa je angažiranost in pristop k samoupravnemu urejanju odnosov v stanovajskem gospodarstvu v novo nastajajočih soseskah, novih enotah za-družnih gradenj itd., zagotivilo, da bodo naloge v celoti oprav-Ijene. Ustanovitev interesnih skupnosti uporabnikov in izvajal-cev pred pričetkom gradnje v novih soseskah, kakor tudi ureja-nje odnosov na področju izgradnje solidarnostnih stanovanj, pomeni že tudi v neposredni praksi izvajanje sklepov in priporo-čil VII. Kongresa ZKS ter sklepov in priporočil MK ZKS o tej problematiki. S tako organiziranim pristopom k urejanju stano-vanjske gradnje se uresničuje sprejeta politika, da se urejanje stanovanjske problematike rešuje na samoupravni osnovi, da se ne rešuje samo problemov novih naselij, ampak, da se hkrati ureja tudi stanovanjska problematika starejših naselij (Stara Šiška, Oraveljska gmajna) z načelom, da se staro umika no-vemu.
Ob sprotnem urejanju gradnje objektov iz programa samopri-spevka I. se je v letu 1979 sočasno pripravljala tudi osnova (lokacijska in finančna), da se je lahko pričelo z gradnjo objek-tov II. samoprispevka, predvidenih za gradnjo v letu 1979 (OŠ Vižmarje-Brod. OŠ Šentvid, Oš Simon Jenko-Smlednik, OŠ Dravlje, VVD Dravlje v blokih, VVD Dravlje, VVD Draveljska gmajna - učilnice, telovadnice, prizidki itd.) dočim so že za gradnjo pripravljeni dokumenti za še nadaljnje objekte (OŠ Medvode, VVD Hinko Smrekar, VVD Zgornja šiška) kar vse pomeni, da so bile programirane naloge za leto 1979 v celoti realizirane.
S SMERNICAMI določene naloge na področju družbenega planiranja so bile v celoti izvršene. Obveznosti, ki jih je imel Izvršni svet glede sprejemanja dokumentov za pripravljanje srednjeročnega plana (delovni program, SMERNICE) so se so-časno realizirale v Komiteju za družbeno planiranje, Komiteju za družbene dejavnosti, v SIS in KS. Močnejše angažiranje občinskih upravnih organov pa je bilo na področju instruktaže (upoštevati je namreč dejstvo, da vsi nosilci planiranja nimajo ustreznth strkovnih služb) vsem nosilcem planiranja v samou-pravnih organizacijah in skupnostih. Vsi nosilci planiranja, ki so sprejeli sklepe o izdelavi dokumentov srednjeročnega plana,
enako pa tudi vseh 89 OZD, ki so sprejele sklepe o pripravi dolgoročnih planov Ljubljana 20O0, je pokazalo disciplino pri sprejemanju tako pomembnih dokumentov. Temu primerno je bila opravljena tudi sprememba v načinu dela Komiteja za družbeno planiranje, ki je s tem, da se je močneje povezal z nosilci planiranja, zavrgel stare oblike kabinetskega dela, ter z neposrednimi obiski nosilcem planiranja in z organiziranjem posebnih instruktažnih seminarjev zbližal nosilce planiranja na ekonomskem, socialnem in prostorskem področju, posebna pozornost pa je bila namenjena izdelavi planov s področja Ijudske obrambe in družbene samozaščite.
Tako organizirano delo je pokazalo na določene slabosti « pogledu strokovne usposobljenosti planerjev, ki pa jih bo mo-goče s stalnim usposabljanjem vsaj deloma odpraviti. V pro-cesu prilagajanja novim zahtevam je med planerji posameznih področij (nosilcev) planiranja prišlo do nekaterih časovnih za-mikov, ki pa bodo v prihodnje z dogovorjeno metodologijo dela odpravljene.