Lei © IV», Mew. SS.
V Celju, sobota ctae J. avgusta 1922«
Poftntoi plrfana i gotatoL
H^^^l W^m ^^^^^^A ^^H i^V i^HBä IHb^^B^ jB^TlBh ^^j^TBI JfH
•^v.r.v'v* ^^^^^^^^H ^^^^A JPPi................... ll^^^^^^K ^^^^L_~^4^^^v «^^^h. Jb^B ^^^H ^^^^m ^^^^^^^^^^^^^B
Stene letno 48 Din, meseCr ......................^;-ü*iii«vö Ictno 120 Dfn.
— Oglasi 23 M višlnc stolpca 40 p. Reklame med tekstom,
osmrtnke in zahvaie 50 p. Posamezna Stevilka stane 50 p.
Xzfeaja
vsaK tore&L, ceirteH in soboio.
I Urcdntätvo Strossmajerjeva ul. St. 1, 1. nadstr. Telefon &t- 55.
iUpravnlštvo Strossmajerjeva ul. št. 1 pritliCJe. Telefon St 65.
fs=? ftačun kr. poStnego čekovnona urarin *iev. 10.0 tf. ==3
IVAN PREKORŠEK:
üradnsska pragmatika.
Kukor se iJüroca, potuio minister
Trifko\ič na Bled, da referiro kralju o
uradniskem zakonu. ki ga hoče vlada
izvesti v skupšeini po skraišanem po-
Atopanju, medtem ko opoziciia zastopa
stalisče, du Je treba ta zakon resiti red-
nim po tom, kar pa bi celo zadevo, ki je
bila že itajc toliko zapostavliena, le še
bolj zavleklo. Ministra Zeriav jn Pribi-
čevič sta v vladi odločno ixjvdarila sta-
lišče demokratskega kluba. ki zahteva
z ozirom na bed'ii uradni.škj položaj
irujno rešitev. Ako se bo zakon raz-
pravljal po skrajšanem postopku, pride
samo v zakonodajni odbor. kojega skie-
pe potem zbornica brez debate sprejinc
ali pa ovTŽe. Zakonodajni odbor bi svo-
ie del-o dokončal v treh tednih, njegov
predlog bi prišel kot prva točka na dne-
vni red iesenskega zasedania skupšči-
ne, ako pa obvelja stališče •ooozicije, je
račnnati s tem, da nradniški zakon še
do novega leta ne bo pod streho. Po
končtii redakeiji bi se deliJi v.sl uradmki
v tri kategorijo:
1. uradniki s fakultetno izobrazoo.
2. uradniki s srednio solo in zrelo-
stnim izpitom ali strokovno šolo v ran-
gu sredn)e sole.
3. uradniki / naimani 4 razredi sre-
dnje sole.
Uradniki se bodo deliJi v razretlc
ter bo določono, do kateresca razreda
more napredovari uradnik iz ene od na-
vedenih glavnih treh skuuin.
Kakor izgleda, se do mučnem kri-
ževem potu vendarle pribMžujemo v
tem vpraivanjn nekemu redu. Vočigled
žalostnemu dejstvu pa, da ie vsled na-
rasle draginje, ki je nczadostne zaiasne
dragin.iske d-oklade za uradništvo že
<.laleč prehitela ter uradništvo poiisniia
v tako bedo in obup, da se .ie bati upra-
vičeno najliujSe^a, pa moramo reči, da
se irradnrštvo obravnava naravnost
zloC"hisko. Vse irru dan es že ta občutek,
da se za urad-nistv-o nima raziunevanja,
ne srea, da se #re hladno preko vseh
njih eksLstenčnih zahtev in se noče vi-
deti, da danes državni nameščenec že
dolgo ne niore več iiaiskromjiejše ži-
veti s tem, kar mu država da ter je pri-
maran ali stradati in obupavati aJi pa
si isicati postranskih zaslužkov, ki go-
tovo niso vsücdar v skladu z državno
sfužbo, ali pa naj goljufa in krade. __
Vedno Ciiicinu, d«.i je izvir vse na be dr- |
žavne krize nczadosti brezhibna upr.x- j
va v vseh panogah. Ako sc to uvideva
in javno priznava od vseh strani in
precüj od vseh strank, potem moramo
postopanjc z državnimi namcščenci, ki
so danes vrženi kot čreda Ijudi brez ča-
sti na cesto, da na.i tam nemara beračl-
30, označiti kot zločinsko.Mnoitini stran-
kam naše države in raznhn razkroje-
valiiiiii ck'mentom ie to deistvo prav
in dobrodoslo, iz tega ooložaia jim eve-
te pšenica, ali j)a more biti to prav dr-
zavi in onrm strankatn. ki hoeej-o v dr-
/avi red, pravico in delo. ie drugo
vprasanje, na koje ostaiamo odgovora
dolžni. Kazumi-mo se to. da se uradni-
ška pragmatika ne more danes izdelati,
da rabi svoj čas, že dolgo pa ne rar-
umcino več, da se ne da irradniku in dr-
žavnemu namesčcncu te.c:a. kar rabi, da
more živeti, ne da more hoditi prosja-
čit k miliionarjcm ali Pa krast. Tega ni
treba, in če je prišlo že k.ie tako daleč,
je ta pojav državi glasen memento,
kam je pritiralo tiste. ki so njena te-
nieljna opora. Pokoplümo še to, potem
bo beseda o važnosti in poinenu prido-
bitnih sloiev, ki jih polno priznavamo,
postala prazna fraza. Ubiimo ponos ti-
radniškf. inteligence prkiv tenieljito in
radikalno, potem smo dovršili in do-
seglr to, česar komuiiisti in raziri drngi
dosJej niso zmogli.
bTbaKBLER:
Vzgojni pomen razstav-
Ob priliki »Obrtne razstave v Ceiju
od 12. do 22. avRusta 1922.
Dala in predpriprave za otvori-
tev »Obrtne razstave v Ceiju« so v Po5-
rKJTn teku. Kazstavljalcev je priglašenlii
jiepricakovano veliko »tevilo in zani-
manje za prireditcv Taste v vseh slojih
prebivalstva od dne do dne. Brez dvo-
rna je, da bo razstava popolnoma vspela
in prinesla ne le materijeino korist po-
sameznim razstavljalcem. te razmerju
med kapitalom in deloni. o velikem po-
menu kapitala, o produkeiii in konzuinu
itd., da ne govorim o vseh onih, ki niso
imeii prilike do višje izobrazbe.
la naš dušcvni defekt smo posebno
težko ob^utilr po vojski in jra občuthno
sc danes. Velika mržnia do Droduktiv-
nega dela celo pri nastavliencih višjih
kategorij, podeenjevanie duševnega de-
ta itd. nam kaie, da vse premalo pozna-
mo organizem narodnega gosnodarstva
in Jijegov vclikanski pomen za državo.
Cas jc, da začnemo misliti na to, ka-
ko podati širSiin slojem vsai v velikih
obrisih pojmovanie o narodnem gospo-
daxstvu.
Z izobrazbo uradniskesra naraščaja
pa naj bi skrbela srednja sola na ta na-
cin. da vpeJje učna uprava v višjih rar-
redih nacijonalno ekonomiio kot samo-
stojen predmet ali pa vsai v okviru ka-
kega obstoječega obligatnega predmeta.
Za širše, obeinstvo nudrio v>o mojem
mnenju razstave in sejini zelo ugotino
priliko vsaj deloma spoznati nonien na-
šega narodnega gospodarstva. Vsak,. še
tako priprost obiskovalec. se more tu-
kaj na lastue oči prepričati kaj zmore
vešča, pridna roka obrtnika. ki mu pri
njegovem manuelnem delu pomagajo
različm kompJicirani stroji. katere je iz-
umila in konstruirala visoko razvita teh-
nika. Marsikdo, ki o$.:leduie izdelke na-
s<; doniacc industrije, prihaja do spozna-
n.ia, da more in monai Postati razvoj
naših tovarn glavni vir liudskega bla-
Kostanja, osobito v Sloveniii. ki glede
množina agrarnih produktov daleko za-
ostaia za našo faktično r>otrebo. Pri tem
razmišlia obiskovalec nehote o tem, Ka-
ko veliki so nasi naravni DroduJccijski
iaktorji, v prvi vrsti premoif, rude in
vodne sile. Ti faktori? nam služijo in
nam bodo še v vcč.m meri služili kot
podlaga za razvoj naše industrije. Zna-
J5osi in tehnäka pa proizva.iata v zvezi
z enim najvažnejših produkeiiskih fak-
torjev, namrec z delavno človesko silo.
vse polno pol-fabrikatov in fabrikatov,
ki so v prid in korist slehernemu držav-
Jjanu. Tisoc in üsoc pridnih delavnih rok
je zaposlenih v razviti obrti in industriji,
kjer se vrši važno nacijonahio delo, ki
ponre-ni velik plus v drzavni bilanci.
Ko stoji obiskovalec pred razstav-
lieiiimi predmeti, ocenjuie niihovo vred-
nost in ugiba. koüko kapitala je v njih
investiranega. V razrtiisl.icvan.iu prihaja
na to, da ie kapital oni motor, ki žene
kolesje. modernega gospodarskega živ-
Ijenja. Spoznal bo, da je kai)ital najdra-
gocenejša stvar, ki jo pozna sedanjost-
najdragocenejša pa le tedai. če nikdar
ne miruje. Zaraditega proizvaia moder-
na tehnika polfabrikate in fabrikate v
vedno hitrejšem teinpu. Obiskovalec
razstave vidi pred'nete iz iekla. Ako st
zanima za fabrikaciio istega, izve, da 3e
trajalo pretvarjanjc surovega žclcza v
jeklo po stari metodi .3 tedne. na mo-
deren način le 2 in pol dnr po taikozvani
iiessemerjevi metodi pa samo 20 minut.
L'snje so svoj čas fabricirali s stroje-
njem kož v jamah, kar je traialo eno do
1 Yi l'eta. Na nov način s strojenjem kož
v kadeh traja proces 4 do 6 tednov,
električno strojenje rxi samo 4 dni. V
kako kratkem času napravi mvestirani
kapital pot od industrijea do rrgovca,
obrtnika in konzumenta, da more zooet
piodonosno krožiti .svoio predpisano
pot! Cim hitreie, tem raciioneinejše!
Zaradrtega skušamo celo korigiraii na-
ravo, kadar nam ie prepočasna. Debla
dreves, ki nam dorastejo šele v deset-
letjih, nadomesčamo pri stavbah z že-
lezom, ki si ga laliko v nekaj tednih
pripravimo iz rude. Namesto konoplie
nam služijo vrvi iz žrce. namesto koni
— železnice in avtomobili. Vse to po-
meni koükor irrogočc intenzivno izrabo
časa in ob enem kapitala.
V takih in enukih mislih prehodi o-
biskovalec razstavo. Zapušča jo v za-
vesri, da mu je nudila vetfk duševni
užitek. Se dolgo razmišlja o tem, kar je
videl, in pojm narodnega gospodarstv»
mu postaja vedno jasneiši.
V nekaj drreh bo začela tudi »Obrt-
na razstava v Celju VTSiri enako vzgoj-
no nalogo. Prepricani smo. da jo bo v
polni meri izvršila m da bo ogromno
delo rodilo stoteren sad.
CatnJle Mendes:
Resnicoljubni Peter.
(Iz francoSčine)
(Dalje.)
5. poglavie.
Frankolinova pomoč.
To iutro se je v sobr Romaninove-
^ gradu, čegar okna so blestela v ju-
tranii zarji, britko jokala zelo mlada go-
Sp°d>čna Hugeta imenovana. Oče Tn
fi? P?a * umT]a' stanovaia je pri gro-
ll ^ailetti' nieni ^*1"1 in sestričlni. Co
tn videii te odi polne solz. bi začeli iz
socutja ž nio plakati Nobena tcč ne iz-
vaoi socustvovanja bolj. kakor otroška
solxa. Zakaj Se je vendar lepa gospica
tako zaiostila? Ker so ji morda zabra-
nüi, da bi naredi!a Pas iz biserov, ali
ker je hudobna živai umorila njenega
Imbljenega golobčka? Nikakor ne, am-
Pak zato ker so nasilno in surovo oö-
i^ljali mladc^a kavaÜTij.. resrticoljub-
»ega Petra, ki je govorii damam tako
samozavestno. »Oj,« je rekla, »Bogzna,
*ie je sedaj? Morga so ga vrgii v temno
&üo, polno miši m podgan, ali so ga me-
cili do smrti, krvoloki?« Vest jo je pe-
kla. nespametao *e storila. ker je odprla
vrata za sodnijskim sedežem. ga pelja-
ia po stopnicah v skrivališče. kjer so ga
zagrabili, mucili, ranili rn morda untorili
radi nje. Se bolj }e prelivala solze, ko
se je domislila vsega tega. §e druga
skrb io je navdajala, ko sta Šla po stop-
nicah, je rekla bodisi v šali ali iz sramtt,
da je grda oseba, kateri bi ne hotel no-
beden služiti. In sedaj, če ie se iiv, ini-
sli nanjo ter si jo predstavlia tako, ka-
koT se mu je nalagala. Ce ie ženska le
mato koketna, pač ni mala reč, imeti
zavest, da je grda, z bradavico nad o-
česoin in enim zobom v ustih. Tako si
misli kavalir, ki ima tako iasne oči In
kpc zobe. Iz teh razlogov in še iz dru-
gega, je ibila gospodična Hugeta čisto
obupana. Sla bi ga iskat, ne vedoč, po
kateri poti ter bi mu pomagaJa, če bi bil
v potrebi, toda grofica Phanetta je bila
vsa iz sebe, ko ie zvedela, da ho^e nje-
na sestričina resiti Petra in k) je dva-
krat zaklenila v to visoko sobo. Ko ni
vedela, kaj bi začela. se ie nenadoma
nekaj zgodilo. Okno je zažvenketalo, se
odprlo in v sobo ie prilomastil velikan-
ski medved, rudečih oči, orjaških zob in
iz ust mu ie vise! iezik.
2alostna miadenka se te) veliki
gLavi ni nie čudila, vzdignila se je s pri-
jateljskim nasmehom ter pozabila svoje
bridkosti, božala je z rokami kosmatln-
ca.
»Uubčck, ali si ti tako lahek kakor
ptiči, ki letaio po zraku? Ali. da si pri-
sel v mojo sobo, si plezal s kremplji po
skalah ali do trti?«
Komaj je nehala govoriti. ko je
okno zopet zažvenketalo in v sobi se Je
valilo dvoje bitij, Crno in rudeče, eno
je bilo velik gorski medved, drugo maj-
hen -človek, grbasr. oblečen v škrlatasto
obleko.
Pritlikavec je vstal.
»Pri zmaju svetega Juria. Kmalu
bi si bil polomij kosti.« je rekel, po-
pravljaje si dvokoničasto kapico, na ka-
teri so zvonili zvončki: »Velika Skoda
bi bila, če bi se pri tem prekueevanju
zTavnala moja grba in stopila nazaj med
pleča. Toda kaj, grajska vrata so brla
sc zaprta vsled zgodnfc iutrank* ure,
menihi pa ne bodo prodrli do našega
stanovanja, gospodična; na sreöo sem
naletcl na Frankolina, ki pleza kakor
palček, dovoHJ mi je, da sem se zaril v
njegovo kosmato suknio, sam ie pa
splezal po obraščenem zidu Le potrpi
vrli dečko, gotovo ti natrgani murbinih
iagod, ki jih tako rad ieš in sladkih
hru.sk, za poboljšek pa dobiš kako ko-
koš.«
Istočasno je čehJja! Pomaninov
dvorni norec medveda za u^si, doma-
Ca mrcina pa je zadovolino renčal in
ponrežikaval z očmi. Vedite. da je bil
Frankolin najboljša žival. kar bi jih mo-
gli najti. Cisto mladega so vjeli in udo-
mačili, nič ni bil jezen na one. kd so ga
zvezali, teT mu ranili telo. Hitro sc ie
privadil življenja med l.iudmi. še kratko-
časno mu je bilo, če k- hodil po ku-
hinjah, prekueaval posodo, ter iskal kak
dober košček, kuhinjski zrak mu je ze-
lo ugajal. Posebno rad se je držal dam
in grajskih sobaric, prav zadovoljno sc
je drgnil ob nje. Najboli sta bila priia-
telja z dvornim norcem, tedai je bil do-
bre volie in poslušen kakor psiček, nik-
dar skoro ga ni zapustil, poslušal ga ie,
ko mu je kaj pripovedoval — gotovo ga
je moral dobro razumeti — ker mu je
odgovarjal z renčanjem- Samo nekaj ie
ujeailo Frankolina, ni mogel prenesti,
tudi če mu je kdo rekel smeie »neitmna
žival«- Sam sebi se je zdel lep. Ce mu
je kdo rekel kaj tacega, se ie naenkrat
spremenil, v svoji jezi se ie Dostavil na
zadnje noge, odprl gobec in kazal jezno
yelflce zobe. Ko so spoznali njegovo
Strap 2.
iNOVA D O 8 \ «
^¦¦•- 86
Prof. S. Reich: ¦ j
Caveant consuies! |
Ako vklimo, da beže i/. državnih
služb najboljši talenti, ako sltfirno obuj>-
Tic Mice iz vrst orožnikov, poHcije, *i«
nančne kontrole in celo vladnega kon-
ceptnega uradništva, ako čitamo rcsno
resolucijo beograiskili činovnikov ter
skladne rcsoiucijc slovenskih in hrvat-
skih organizaeij, lr.oramo zahtevafi. da
se iiapTavi konec tern klicem. Na sra-
rnoto so javnemu živfoenju Jugoslavije!
Tako piše »Jutro« v št. 175. Da, na
sraimoto mu ie! Naravnost neverjetno,
nepojmljivo ie. cUi naša iavnosi lako
omalovažuje uradniško vprašanie. Saj
vendar vsak otrok vc, da ie uTadnišKl
aparat sree države, in če sree siabo
fumkeiionira. če sroe. hira, hira celi or-
ganizem. Kako si i>a potem naj človek
razlaga to omalovaževanie: v interesu
je nezdravih toda krcpko razvitih iz-
rastkov 'ia sicer zdravem državnem te-
ltsu, da uradniski aparat iimkcijonira
siabo, da oni tako prideio lažie na svoi
račun. Qotovo je n. pr., da vzamern ie
en primer, v interesu onega, ki plaai-
je carhio, ako ie carinfk siabo placan,
da s plačo ne; more nikakor shajati ter
da je polegtega še eventuelrm slabejših
moralnih kakovosti; pre.i r>ridc tak Spe-
kulant tako na svoj račun. Kai mu mar,
,čc država pri tern trpi škodo. da se "Ie
njegov žep pomi. In tako ie v vseh stro-
Jkah. Irouija! Idoalni patriiotie so u-
stvariali našo Jugosljavijo, spekulantje
}o pa molzejo in upropaščaio! Ce bo šlo
tako naprej, sploh sčasoma ne bo v dr-
žavni službi pošteuega človcka. Sedaj
si pa izračunajte, kdo je teniu kriv; ali
je uradnik? Recimo. da ie iinel pred
vojno 300 K place, tudi za takratne raz-'
mere majhno svoto. Za to je dabil okori
S00O žem-elj — nai rni bo dovoljcn ia
drastični račun, da ga lahko vsak raz-
itme, nočcni računati z litri vina, kar je
siccr danes v običaju, ti za nas več ne
eksistirajo - za 9000 žetnelr bi moral
plačati danes 18.000 K, Da še niso iste
kakovosti! A plača? Je daleč, daleč
zaostala za to svoto. Ce ima nradnif:
sploh pravico do poštene.iia živijcnja,
potem jc današnja njegova plača uprav
sramotna. Da, draginja iia.i se maksinn-
ra, m.1. pa draginjske dokladc. te naj se
regulirajo avtomatično sorazmcrno . r
naraščajoeo oz. padajočo draginjo. Je
žc 12. ura, me-rodajni faktorii naj gle-
dajo, da ne bo prcpozno. Kar je enkrat
gnilo, je gnilo, se ne da popraviti. Toli-
ko se trobi danes o patriiotizmu. limi-
nentno patriotično delo bi bilo, dati. :;-
radniku spodobno eksistenco, ker bi on
potem vršil svoje delo, kakor ga mora
in kakor bi ga tudi hotel. Toda kako naj ¦'
hoce, ko pa brede vsak dan globije v
dolgove, pa vkljub terau dela v tiradu
z lačnrm želodcem, doma Da yieda obu-
pano, stradajočo, razdrapano ženo in
otroke.-Siloma vzgajate tako poklican:
boDševike in zločince; ko bodo pa tu,
jih bodete zapirali in streliali! Never-
jetno, da treba pisati o takih stvareh, da
je uradnik 2e na taki stopinii. Ali iirad-
ni$tvo je sklenilo, da si bo samo poma-
gato, če ne najde takoj pornoči na prx-
vcm mestu.
Caveant consitles!
slabost, git ni nihče več zmeriaJ, božali
so ga in mu dajali najleosa imema ka-
kor: «Prkli sem moje nialo očesce! Od-
pritc vaš kljunček, kraliiček!« ali »kako
je lep, vsaka princezinja bi rada picsala
s takim gospodom.« Na ta način so do-
segli od njega vse, kar so hotelr. V dre-
voredih so se sprehajali niladeniči in
mladeuke na hrbtu dobreci medveda,
ki se je obračal in jini lizal bose noge.
uospodična HiiKeta ie vprašaia
dvornega norca:
»Kaj imaš vendar tako nujnega. da
si mi prišel povedat?«
»Cc bi vam kdo prinesel novice
od resnicoljubnega Pctra, ali bi ga ne
hoteli poslušati?«
»Veš II—1 i kaj o njem. jrovori hitro.«
Stegnila je roke, kakor pobožna
diiša pred jwdobo svetnika, a ne kvisku
anipak proti tlom, ker je bil Pistoletta
strasno majhne postave.
Moral se je nasmejati tei radoved-
nosti, kar je spravilo gospodično neko-
liko iz ravnotežja. Cutila je, da je bilo v
tej radovednosti za njo nekai poniže-
valnega. (Dafcje prih.)
Poiitične vest«.
Or. Kukovec za naše prvkiimrsRe
mejie. Poslanec dr. Kukovec se je nujno
obrnil mi mmistra za zunanie zadeve
dr. Ninčiča, da dobi pojasjiilo koiiko je
resnice na tern, da obstoin nevarnost,
da se odcepi Spodnja Lendava s 17 va-
sini od Prekmurja in prideli Aladzarski.
Zahtcval ie, naj da minister instrukci;e
.svojim orgaiiom. da se prepreci grozeCa
nevarnost. ki bi poinenila veJiko gospo-
darsko krivico za piizadeto preknuir-
sko prebivalstvo.
Precej čudiio rešcvaiiie krize zdrav-
stva v Sloveniji je zapoCelo ministrstvo j
zdravstva v Boogradu. Listi poračajo, ¦
da je imenovan za šeia sanitetne u-pra-
ve za Slovcnijo umirovljeni sanitctnl
referent dr. Katičič iz Zagreba preko
¦¦dosedanjega sanitet. šefa dr. Krajca, ,
!ci ni penzijoniran. Izgleda, du vlada v
iHini'strstvu zgrešeno naziranie kot cla
so zdravstveno krizo v Skweniji pov-
zročili odgovorni faktorii v Sioveniji,
kar pa je velika zmota in težka krivic^,
ki se na tak način ne popravi in kriza
ne spravi iz sveta. Da se to vprasaiije
tako nekriticno obravnava, je najžalo- |
stnejše poglavje, ki ga moramo s pro-
testom beležiti. Da je bil dosedanji set-
zdravnik dr. Drobnič v Topolšici preko
noči odstavijen in imenovan na njego-
vo mesto tarn se nahajajoci pacient dr.
Savič, to je dokaz zrnede in nekorekr-
iiosti, ki nhna primera.
Iz seje narodne skupščine 3. av-
fcusta. Minister za izenačenie zakonov
dr. Trifkovič je predloži] skiiDščini u-
radjiiški zakon z zahtevo. da se siavi
na dnevni red in predloži zakonoda--
nemu odborii. Minister pravde dr. Mar-
kovič je povdarjal, da ie donešenja zn-
koiw nujno potrebno. Predsednik ür.
Kibar je lmznanil, da bo predložil zakon
zakonodajneuiu odboru.
Fašistovske represaliie oroti siav-
Kujocim. Iz glavnih inest Italije se po-
roca, da se stavk-a nadaljujo. Ker listi !
ne jzhajajo, je vsaka kontrola razširje-
nih vesti nemogoča. V ospredju javne-
ga interesa so represalije. s katcrimi
so zagrozili fašisti. f asisti so biii po-
novno pozvani, naj se onolnoci zberejo
v polni vojni opremi na doJočeaili zb:-
rališčih. Ako stavka ne bo končaiiu, j
bodo iašisti s silo privedli ddavce v {
njihove delavnice. Tajni akcijski odbor
stavkujočih dose da j še ni izdal nobentn
navodil za obnovitev d-ela. V splošneni
se more srnatrati že sedaj, da sc je
splošna stavka izjalovila, saj porocajo
od vseh strarti, da stavka Ie dei obm-
tov. 2. tm. bi moral odpluti parnik »Wil-
son« v Ameriko, a ni -odplul, ker Uiui
inornarji stavkajo, l-'risiliti so jih iioteiL,
da bi spravili parnik iz hike, a so sc
odločno ustavili. Ko se urn ie celo za-
grozilo, da bo torpedovka, ki je pripluia
v bližino parnika, z orožjem prisiiila
parnik, da odpluje. in da se iim daje su-
mo eno uro časa za odločitev, so inor-
narji odgovorili, da naj torpedovka, če
lioces takoj začiiu streljati na parnik in
Ce bodo prisilili iadijsko nioštvo, da bo
odplulo s parnjkom, bi se znalo dogodi-
ti, da se parnik potopi. Tako «Wilson«
ni odplid. Sredi popoldneva so tasisti z
bombami naskocili tiskarno komuni-
stičnega »Lavoratora«, pa niso mogli
vdreti vanjo, ker so vrata in okna talio
niocno zavarovana z železniini oklopi,
da jih ročne bombe ne prebijejo.
Izjava zunaujega rniuistra o koro-
ških Slovencih. Na interpelaciio narod-
nega poslanca Brandner ja glede koro-
ških Slovencev je zunanji minist-er od-
govorij, da je vlada prejeki poročila o
konkretnih slučajih, kako nastopa av-
strijska vlada proti našim narodnini
manjšiiium, zlasti na Kuroškem. Povc-
dal je, da so bili storjeni na Dunaju di-
plomatski koraki in da se tudi v bodoce
ukrene za vsak nov slučai vse, kar bo
pctrebno. Ce se rednim diplomatsKini
potom ne bi moglo doseči povoljnih rc-
zultatov, pricne vlada z represaüjami
proti ncmški narodni nianjšini. v kar je
vlada toMko upravičena, ker vživajo
Nemci v naši držiivi vse ugodnostl In
pravice, ki so določene v mirovnih po-
godbah.
Grška hoče Carigrad. (irška je po-
slala diplomatsko noto Angliji, Franciji
in Italiji, v kateri zahteva za se Cari-
grad. 1. tin. so pa izrodli zastopniki na-
vedenih držav odgovor, v katerem so !
izjavili, da bodo zave-zniki takoj nasto- !
piH z vso silo proti grškim četam, ki bi
nameravaie započeti oftmzrvo proti Ca-
rigrad'u. Ker ie notranji polozaj na Or-
sk-cin zelo pesimističen, je grška vlada
prisiljena, da izvojuje kako zmago in
iako z^idovolji prebivalstvo.
Splošna stavka je v Hallii giasoni
najuovejsih vesti konama. Traiala je 3
dni.
Celjske ^«?vie^K
Anton Jakovčic Y. V četrtek. üne
J. avgusta zjutraj ob 3. uri ie umri v
sanaiorijti v üradcu g. Anton Jakovci-w,
ki je v zadnjili 2 Ic-lili shtzboval kot. «-
radnik pri celjski podružnici I. hr\r. šte-
dionice. Pokojnik, ki je prišel v Cdje
ciecembra 1920. ko je I. hrv. štedionica
prevzela od Ceške banke Union celjsko
podružnico, je bi] vsled svojega izredno
sirnpatičnega značaja priljubljen pov-
sod, kjer so ga pcziuili. Po svojih otl-
ličnih zmožnostih je spadai med najboli-
še uradnike I. hrv. štedionice. Ravno ol
imel oditi na svoje novo mesto kot rav-
natejj podružnice v Vukovaru. ko ga je
pobrala zavratna bolczcn. (i JaJvovcic,
ki je bil rojen v Kraljcvici v Hrv. Pri-
morju, je bil star šele 29 let in je po-
prej služboval kot upraviteljev nanicst-
nik pri podružnici v 'Požegi. Po krar-
keni, srečnem zakonu je zapustil nevto-
lažljivo vdovo, žalujejo pa za njim tuai
njegovi tovariši, ki so zgubili iskrenesa
in odkritega priiatelja in tudi sicer vsi,
ki so ga poznali. Radi poletnega časa bo
truplo pripeljano pozneje v domovino,
ki jo jc pokojnik kot iskren Jugoslovan
tako prisrčno ljubil. Naj mu bo Inhka
doiiiaca zemljica, ki ga bo krila.
Taschen auf! »Cilliercav< mini jc
z.idnjic povodala, da velja odsle-j za vse
ono, kar v Cerju trdi. da ie nemško,
parola »Taschen zu«. Qospoda, če Vam
je že res tako dobro, da se mislite \i
vsega našega norčevari. vse negirati m
celo sabotirati, potern pa odüritc svoje
žepe vsaj v svojem lastnem interesu in
popravite svoje »Lagerhause« na Kra-
Ijevskih cestah, da bodo dostojni m«-
gacini za ncmškutarsko cel.isko šaro, ki
jo mora-mo kmalu položiti med siaro
/.clezje.
»Taschen zu!« To iu kavalirska
l)t\seda, ki je nismo vajeni čitati v prc-
dalih »Cillier Zeitung«. Veseli nas, aa
razuinemo to tako, da vsi Nemci v na-
sem CeJju ne marajo več za ostudno ne-
značajnost, s katero so doslei pač su-
ženjsko ponižno grabili za na.sini denar-
jem, dočim sicer niso marali za one, KI
jih živijo. Vsaj nckaj doslednosti, go-
spoda, in po.^tenosti, pa — »Taschen
zu!«.
Celjani, pozor! V uedel.io popoitine
ob K'15. uri vršj se v kopališču Diana
na Bregu plavaina tekma Športnegu
kluba Celje, katere se udeležijo tut?'
drugi klubi. Po tekmi prosta zabava s
plesoni pri ürenadirju. Sodeluje celjsko
godbeno društvo PGd vodstvom g. ka-
pelnika Huba. Ne zamudite te priredlt-
ve, ki je edina te \ tste v Celiu. Posetite
jo pobioštevilno.
Kdor se še ni prijavil /a nedeijsko
plavalno tekmo. bi pa hotel tekmovati,
naj se nemudonia prijavt pri g. Ravni-
karju ml. v trgovrni Ravnikar na Kraija
Petra cesti. Prijave se spreiernajo samo
do sobote ob 12. uri.
DruŠtvo javiiih oaiueščeucev v Ceiju
vabi na izvanredni občni zbor, ki sc
vrši v pondeljek dmj 7. avgusta 1922 oo
8. uri zvecer v maii dvorani hotela
Union z nastopnim dnevnim redom: 1.
Odobritev zapisnika zadnjega rednega
občnega zbora, 2. sprememba pravil, J-
preskrba javuili nameščencev s kuri-
vom in naklonitve, 4. rcferati o Stati-
st iki plač, 5. raznoterosti. Vsak naj prf-
nese seboj legitimacijo. Ce ie clan in 3^
nima, jo dobi pri blagajniku g. okr. taj-
nikn Ferku na glavarstvu
jugcslov. akad. društvo »TrigJav«
sklicude sestanek delegatov centrale,
obeli podružnic in starejšinske zveze v
torok, dne «. avgusta ob 9. uri dop. v
gostilni Nar. doma v Celju. Ker je- za-
deva jako važna, proshno za si-gurno in
toe"no udeležbo.
Osebna vest. Upr. asistent g. An-
ton üorecan je premeščen iz MursKe
SdK)te k upraviteljstvu iavne bolmcc
v Celju.
Nova tvrdka Botbe, Koražiia &
Planinc se je osnovala v Celiu. Bavtfa
se bode s trgovino z železnino.
Pot od voglajnskesa mosta v Za-
voduo rrrimo Junger ja do stotmic pod
Kaivarijo bode k«eni in pozini-i gotovi)
zopct strašno zanemariena. Ne ie, da
prebivalci onega dela Zavodne brodijo
zvecer po blatu ali .snežcnih lužah, Še
po temi mora jo tavati, ker ni nikjer
. in pondeljek 7. tin. »Hašiš ali Sultan
iz zadrege« iz «Tisoe in one noči», De-
kiunerona« in I.Jalzacovili »Zabavntti
zgodb«.
Obrtni vestnik.
Pavilioni na veseliCuem razstnvir-in
prosioru so do malcga že skoro vsi do-
srajcni. Kcr pa je scdaj predzadnji ic-
dcn do otvoritve razstave. se oni raz»
stavljalci, kateri so prijavili lastnc pa-
viljone na dvorišeu razstavncga prn-
stora vljndno opozarjajo, da takoj prr-
euejo z gradbo isti'.i, ker hi s zakasnitv:-
jo dograditve napravilo iako nuieen utis
7.:\ ra/stavljalca in razstavni odbor.
Vsak razstavljalee inia žc svoj odmer-
jeni prostor tcr lahko z delom takoj pr?-
čne, da s tern razbremeni posebuo zad-
nje dni pred otvoriivijo delo tudi drugiin
uraditoljem na tem prostoru. Primrte
su torej resno svojetfa dela.
Na dvorišeu razstavneju prostora
se postavi tudi primerna olakaterska
tabJa, katera bode vseni trgovceni proc!
primcrni odškodnini na razpolago. •Vcn-
dar jc želeti, da se stranke, katerc ?.e-
iijo na tcj tabli nalepiti svoje plukate
¦Cimpreje javijo pri Tazstavnem odboni
(Mestna osnovna Sola) ker se na poznej-
še priiave po oda.ii vscga prostora nc
bode hioglo vee ozirati.
Lcgitimaciie za polovieno vožnjo
se razpošiljajo te dn; >ia vse nostaje, per-
ni-aiientne brezplaene vstonnice Pa raz-
stavlialcem üircktnn. Potrebna navudila
v to svrlio so navedunu „a teh lesituiui-
eiiah.
ZBOROVANJE OÖRTNIKOV IZ SI O-
VENIJE V LJUBLJANA
(Iz obrinih krogov.)
•7- Julija tl. zbralo se in nu inieiju-
iivo obrtnih društev St. Vid in Šiška
^nstiuj število obrtnikov iz Slovenijc v
Ljubljani. V razpravi so bile glavne
toČke delavska bolniška blagajna, obrt-
»lo šolstvo in vprašanie zveze obrtnili
driištev Sloveni.ie.
Pri vprašanju bolniške blagajne se
je razvila po referatu živalnm dcbata,
med katero je sesvetnik bolniške bla-
gajne Ivan Bizjak iz Celia podrob.io po-
ročal o gospodan>tvn te institucije, raz-
ložil je koruptno gospodarstvo bivsega
odbora, poroeal o delovan.in sosveta in
preiskovalne komisije in slednjie kon-
statiriil, da niora postava dati niožnost
(|brtnižtvu, voditi to instituciio, pripo-
'očal je dalje, da naj se deJ;j na to, da
bode novi volilni red nveliavljen tako,
cia bode v skupini delodaialcev imel
vsak le en glas, to pa radi tega, ker se
je bati, da bi socijalisli pri volitvah npli-
Viili na industrijfilce. katerim liocejo
dati toliko glasov. kolikor uposlenih
zavarovancev iinajo isti. Sami industri-
Julci se za to institucijo ne bodo dosti
zaniniali, teinveč dali mandate svojini
I'oslovoujem in na tej podlagi bi se lah-
Kü l>osr^eilo socijalistom. da bi dobili
'~° oblagt za več let v tej institu-
¦K r i ,.pa Weteklost. da se je tega
najbolj bat, Uilo ]e to vsestr;]Tlsko od*_
breno. Ob e,ie,n ic priporoCal. naj sc
zahteva od Pokrajinskc uorave, da od-
stavi vse na podlasi aokazov preiskavc
kompromitiranc osebc, katerim se po-
siov bolniškc blagajnc ne ,inorei vC(% za.
upati. Govornik se pa ni motrei strinjati
'/, večino navzočih, ki so zahtevali de-
centralizacijo bolniške blaeainc in vpo_
stavitev v prejšnje stanje, teniveč bil je
nmenja, da je centralizaci.ia dobra, Ua
!>a se niora ta zavod varčno upravljati
i-i ob enem skrbeti, da se denar te in-
stitucije strogo varuje. da nc: bo razno-
*cn izven Slovenije v dnigc dele drža-
ve, kjer bolniško zavarovanje še ni bilo
tako vpeljano, kakor pri nas. da se pn-
sti torej velika avtonomiia okrožnini !
itradom Slovenije. Vsem tem izvaja-
lijem se je tudi g. Franchetti iz Ljublja-
ne pridrnžil, nakar se ie temu primerno
seslavila rezoluoija in izvojil odbor, ki
se ima se nadalje s (em vpraSanjem
baviti.
Dalje se je sklenila resolucija, ki
zah'teva vpeljati povsod, k'ier jc naj-
manj 30 obrtnih učencev in učenJi obri-
j;o nadaljevalno Solo ter da se ista po-
clržavj.
Pri razpravi o zvezi obrtnili dni-
štev je priporočal g. Bizjak i/ Celja, naj
se nstanovi sarno eno, za celo Sloveni-
jo ne oziraje se, ali ostane centralna pi-
sarna v Celjn, ali se jo premesli kam
drngain, ker vee pisarn bi .se ne moglo
Po današnjih dohodkili temu primerno
vzdržiivati.
Povdarjala se je ludi iwtreba, \m
vseh volitvah skupnega nastopa obrt-
ništva, da si pribori vee vnliva pri za-
konodaji.
izrazila se je tudi želia. da je treba
vee takih zborov in podrobnega uela,
da se spravi obrtnrštvo k solidarnosti.
Bila je tudi ob otvoritvi /bora po-
slana udanostna brzoiavka kialju in
kraljici.
Tako je poickci ceioiiiievii; zbor, ki
ho nedvomno rodi! nied obrtuistvoui a-
bilo sadu.
KontroUi nud poslovanjem boi'z in
bank. Vest, da je m komisaria na huo-
grajski borzi inienovan ü". JakovljeviO,
generahii inspekt'>r ministrstva linanc,
je v beograjskih trgovskili krogiii v/.-
zvala splošno zadovoljstvo. Razumljivo
je, da se banke g. JakovlJeviča branijo,
ker ga smatrajo /a zelo onasnega kon-
trolorja in strokovnjaka, zato pa sc u-
\ ozniearji nadejajo, da se bo vrednost
dinarja kmalu popravjla. Uverjeni so,
da banke z borzniini mahniacijami u-
metno držijo visoki kurz tiijih deviz,
Sedaj je naloga s. Jakovl.ieviča, da na-
pravi tern mahinacijam koliec. Finančnl
minister dr. Kumanudi bo poslal insj>eK-
torja svojega ministrstva v Zagreb, da
pregleda tudi deio zagrobških bank, :n
te. na zahtevo nekaterih beograjskili
bančnikov, ki trde. da vso kampanio
luoti dinarju vodi v prvi vrsti lis-
kemptna banka v Zagreb», ki je lesno
afiliirana z Länderbanko, eriim od naj-
večjih dunajskih z^yodov in se rnora
siiiatrati kot njciia podružuiea.
Sokolstvo.
Češki sokolski naraščai (iz Pra^e,1
P'ide v sredo, 9. avgusta v Celje m pr!-
redi telovadno akademijo. Več o tem
prihodnjič, ko dobimo natančnejsa na-
vodila. Sokolstvu nakloniciio občinstvo
prosimo že sedaj, da nans tfre j"»f'i prc-
skrbi prenočiše na roko.
Za člane, ki se udeleže vsesokol-
skega zleta v Liubljani v kroju, se vr-
sijo v pondeljek. 7. avgusta ob K»S. urr
zvcčer v telovadnici realne gimnazije
redovne vajc.
Narodno zdravje.
Dr. Volavsek Josip:
ZRAČNE IN SOLNČNK KOPELI.
Skodljive in nevarne ;so zračue ko-
peli pri sledečih boleznili:
1. pri organicnih srenili hibali, (po-
greške na srenih y.aklopnicah, na ^rMiFIi
misicah in žilah).
2. pri vse'h ledvienih bolezniii,
3. pri težkih živčnili boleznih,
4. pri težki tuberkiilozi, pri pljuč-
nem krvaveuju,
5. pri sladkorni bolezni,
6. pri vscli akutnih vrociuskih bo-
lcznih in
7. pri močni oslabelosti.
Z zračnimi kopelmi zvezano je tu'öi
ležanje na prostem (Freiluftliegekuri,
ki se lahko izvaja na vsakem proti jugu
odprtern, proti severu in vzhodu zava-
rovaiiem prostoru. V zdraviliščih imajo
posebne stavbe za ležanjc na prostem,
kar se izvaja v prvi vrsti pri zdravlje-
ujii tuberkuloze.
Za ležanje so najbolj priporoeljive
postelje z malo zvišanim zglavjeini, dru-
gače pa vodoravne, prsui koš ne smc
ležati višje kakor irebuh in sicer zato.
da pride vee krvi v pliuča, posebuo Suvobor«. V
«Slov. Nar.* berwuo, da je v soboto 29.
m. m. kralj kupil dvorec »Suvobor« na
Bledu, katerega je iniel doslei le v na-
jemu. Kupno pogodbo sta nod4>isaia za
kralja njegov tajuik Vlado Petrovlč-
Njcguš in za prodajaJca Otona Win-
dischgrätza njegov pravni zastopnik dr.
Karol Triller. Takoj po podöisu je šef
kraljeve blagajne izplačal vso kupnino
!6 miliionov kron, vrhu tega Pa je vpia-
ča] v državno blagajno irnenom kralja
vse državne in občinske taJkse in do-
klade v skupnem znesku 1^ milijona
kron. Kralj namerava zgraditi v bli-
žini dvorca vojašnico za eno četo gar-
de, stanovanjsko poslopie za dvorske
oficirje in činovnike in zimsko gara?o,
ker namerava posečati Bled tudi po zi-
mi kot izhodišče za lov in zimski Sport.
Kralj in kraljica na lovu v Krmu
Prvega avgusta se je prirodil kraljev-
ski dvojici majhen lov na divje koze v
Knni, sredi dvornega lovišča. Loy se Je
vršil inkognito samo za kralia in kra-
Ijico, ki sta se odpeliala z Bleda zjutraj
rano in se vrnila isti dan popoldne ua-
zaj na Bled. Lov je vodil nadlovec Ra-
bič iz Mojstrane, Id je spremljal kralja
na stojišče. Kraljico jc spremljal tržni
nadzornik Slavko Plemell Potek !ova
je*bil izredno zanimiv. Kralj. ki j:e je
brzo povspel na višje ležeče stojišče,
je ustrelil 5 kozlov, kraljica na nižjem
stojišču 2 kozla v lindem diru. Kralju je
doSlo na 30 korakov naenkrat 40 divjih
koz in inirno stalo pred stojiščem. Kralj
je došel na lov v lepi lovski obleki, z
zelcnim gorenjskim lovs'kim klobukom,
okrašenim s krivei. Visoka dvoiica je
bila izredno vzradoščena nad krasnim
lovom in izletom v romantično Krmo.
Razpisano je učno mesto na dekH-
jški nieščanski šoli v CeJju. Rok za pro-
snje poteöe 20. avg. Natančne.ie v 'Jr. 1.
Nove socijaliiopolitične naredbe.
A^inistrstvo za socijalno politiko je iz-
dclalo naredbo, za izvršitev zakona. gle-
dc pobijanja draginje. Naredba bo regu-
lirala striktno izVaianje draginjskega
zakona tudi v onih delih države, kjer ga
oblasti vsled drugaenih naredb še niso
uiH)rabljale. Naredba bo rned drugtm
f.idi primorala preprodajalee žita in žlt-
nih izxlelkov od casa do časa prijavljati
svoje zaloge, da se more na ta nacia
držati stanje žitnih zalog v evidenci in
nastopati zoper špekulante, ki bi to bla-
go dražili brez potrebe. Dalie izdeluje
socijalno ministrstvo naredbo o izvrse-
vanju zakona o izseljevanju. Ta nared-
ba se uveljavi te dni. Izvršilne naredbe
k stanovanjskemu zakonu. kakor jo je
pripravila prva komisija. sociialno skrb-
stvo ni odobrilo, ainpak je sestavilo nov
naert te naredbe, ki se še ta mesee
predloži pravosodnemu minis trstvu,
nato pa še min. svetu kakor tudi vsem
prizadetiin in zainteresüanim organiza-
cijam v odobrenje.
Samomor blaznega. V sredo zvecer
si je na opazovamem oddelku Ijubljan-
ske bolnice v neopaženem trenutku na
stranišču prerezal s Sipo vrat slaboum-
ni France Carman iz Ljubljaiie. NesreČ-
než je umr.
Žrtev službe. V pondeljek je kurjac
Simon Raner padel med vožnjo v Sv.
Lovrencu na Pohorju z lokomotive !z
vlaka. Pri tem ga je lokomotiva. tako
niocno pritisnila ob neki hlod, da si 3e
raztrgal trebuh. Umrl ie v mariborski
bolnici.
Na ladji porodiia dvojčke. Na potu
med Tekijo in Miianovcem je porodila
gospa. Mileva, soproga vpokojenega u-
rudnika Vladimira Jovanoviča na lattjl
»Karagjorgje« dvojčke ¦— sina in hčer-
ku, Brodarski sindikat je podelil inateri
nagrado, hčerki pa zagotovil primerno
doto.
Umrl je v Leonišču v Liubljani g.
Gašper Hrovat, nčitelj v Šoštanju.
Težka nesreča lurškib rouiarjev.
V bližini Tarbesa v Pirenejah se je zgo-
dila v torek velikanska žel. nesreCa-
Dva vlaka, polna starih in mladih Jur-
skih romarjev, sta trčila z velikansko
silo skupaj. Več vagonov obeh vlakov
je bilo razrušenih ali vrženih s tira.
Dosedaj so potegnil'i izpod razvalin va-
gonov 31 inrtvih in nad 40 težko ali la-
hko ranjenih.
Traglčna siiirt. Qrobar v Uberlin-
genn ob Bodenskem jezeru ie kopa] nov
grob na pokopališčn kjer je bilo že veli-
ko oseb pokopanih. Iz grobove stene pa
je padlo ncikaj kosti nanj, ki so ga ma-
lo oprasnile. Grobar se ni zmenil za ra-
nico, a zastrupila st mu je kri in je v
24 urah umrl.
Stran 4.
»NOVA DOBA«
§tev. 88.
Velika tatvina baiičnega uraduika.
Sarajcvska policija je te din aretirata
uradnika neku velikc tamkajsnje banke,
ki je s starih menic snemal kolke, s i>o-
močjo srcdstva »Tintentod« brisal pl-
savo ter ko\kc potcin prodajal kot 110-
ve. Našli so pri njeni eekovne knjižice
hanke, kolekcijo podpisov banenih rav-
nateljev, razne vložne knjižice, glasečc
sc na različne vsote, banene št;in»pilife
itd. Foinatfal nm jc pri poslu neki urad-
ni sluga. Oba so zaprJi.
Visoko odHkova/ije hrvatskega po-
krajlnskcgu nainestnika Denietrovi&i.
Kralj jc odlikoval pokraiinske^a narnc-
stnika Juraja Dernetroviča z redom sv.
Save I. stepena.
Srbski kmetje v Sloveniii. V za-
četku septembra obišeejo srbski kinctje
Slovenijo, da spoznaio naše ijospodar-
ske razmere in tako vrneio obisk, ki so
ga pretekl-o leto napravili naši krnetje
v Srbijo, kjer so bili prisrčno sprciet!.
Ooslej se jc prijavilo nad 120 srbskth
seljakov, prišlo iih bo pa tfotovo šc več.
Konec avstrijske krone. Avsirijska
krona vedno bolj pada na. curiski borzi.
Zanimivo je, kako je žc v 17. stoletju
prorokoval neki eeški mciiili o polainu
Avstrije. Ceški rnenih, kronist, jc zapl-
sal v svoj dnevnik proroške besedc:
»Abläta. corona, crux tibi. Avstria, maii-
sit.« (Ce t\ Avstriia, bo krona odncserm,
ostane križ.) Češki kronist ie pri teni
mislil na češko krono in njegove bcse-
&č se sedaj popolnoma uresničujejo. Av-
strija ima velik križ. Proti tomu menilui
pa je Avstrija z dunajskim kabkictom
z vso silo nastopila in ga preffaujalu kot
vcleizdajnika. Avstrijska krona je na
l>otu bankrota, ki ga nikdo ne more več
preprečiti.
Čuden zavoj. Tc dni so na postaji v
Zagrebu našli pri čiščenju brzovlaka ps-
piniat zavoj, ki so sa izroeili žekizniškc-
niu policijskenui kornisariu. Sveženj se
nui je zdel sumljiv in ko ga je odprl je
itašel v njem nirtvega novorojcnčka.
Zdravnik je ugotovil, da je bilo det,>, §e
živo zavrto v papir in se ie zadušilo.
Brezsrčnega storüca še niso izsledili.
ItaUjanski prestolouaslednik v nc-
varnosti. Neki Spanski parnik je zadel
v italijansko vojaško - šolsko ladjo, na
kateri sc nahaja italijanski presnloun-
siednik. Španski parnik se je potopü.
Moštvo so rešili.
IJnior na Duuaiu. V hotel Wallen-
stein ie prišel 1. tm. neki moz Franc
Neubauer v spremstvu ueke Zoiije
Müller, ki je imela pri sebi dve lcii sta-
retfa otroka. 2. avg. je šel Neubauer !/
hotela, žen.a pa je ležala rrirtva v po-
stelji. Na miz-i je ležal listek z moško
pisavo, na katerem ie bilo nai>isaiio, tfa
je nmorjena priznala. da on ni oče o-
troka. Neubauer je ženo na.rbrže unions.
Potovaiijc o/lronia preselitev drž.
preskrbljencev (vpokojencev, vtlov i»
sirot) v inozemstvo. DeJe.^acija iniui-
strstva financ opozarja državne pre-
skrblje-nce, da je po naredbi bivše:reskrbni-
nc v inozemstvu saino v posebnih ozi-
ra vrednih primerih.
Državna borza dela v Majibom.
Sianjc delovneKa trga. (Tedensko po-
ročilo za čas od 23. 7. do 29. 7. 1922.)
Prosta mesta so bila prijavl.iena: 104
nioskini, 71 ženskam, skupai 175. Dela
jc iskalo: 167 nioskih, 47 žensk, skupaj
214. Zaposliti je bi!o moKoCe: 84 moških,
30 žensk, skupai 114. Breznoselnih je
ostalo: 321 moSkih, 228 žensk, skupaj
549. Fromet od 1. 1. — 29. 7. 1922 iz-
fcazuje 8289 strank in sicer 4058 delo-
dajaleev. 4231 delojemalcev ter 1942
isspeSnih nakazil dela. Del« dobijo:
hlapci, pastirji, niajar, drvarii, rudarji,
kamnosek, kovinooblikovalec, železo-
strugarji, železolivarji, kovinostiskači, i
kovinobrusac, kleparji, kotlar. kovači, -
modelna mizarja, niizarji. sodarji, mli-
narji, pleskar v Sušak, peki, betonski
delavec, dimiiikar itd. Dela išeeio: vko-
nomi, hlapci, majarji. viuicarii. elektro-
monterji, mesarji, natakarji, try;, sotrud-
uiki, tov. delavei in delavke. dninarji,
Oi'evliarji, pis. moči, singe, kočijaži. vrt-
narji, šivilje in krojači, vzgojiteljice, va-
rnške, kuharice, šlužkinje itd. Splosen
preglcd: Vsled pomanikliivih prijav
provStih mest je nemogoče zaposliti stc-
vilne brezpoüelne. Delodaialee opozar-
jamo na zakon o zaščiti delaycev v Ur.
listu St. 74, z dne 13. 7. 1922 §§ 70-107,
sicer se bo postopalo proti niiin po do-
ločiiih zakona. Na delovnern trgu pri-
inanjkuje mizarjev, zidariev in kovi-
narjev vseh strok. Nimaio na dosti za-
poslenja ekoiiomi, elektrotehniki, mc-
sarji, peki, ccvljar.it, trg pomocniki, pis.
uioči, pom. in tov. delavci. sluge in se
r.ekatere redkejše stroke. Delavci, ki so
brezposelni in isčejo dela, naj se zglase
\ edno pravoeasno pri državni borzi de-
ia (9. do 12. dop.), da iim bo koiiknr ino-
goče takoj ustreženo.
Pred ogledalom more vsakdo vsaki
dan opažati kako se lcpše in inlajše iz-
gleda, ako sc uporablja lekarnarja Fel-
lcrja že čez 25 let priljubljeiia in prizna-
na sredstva za lepoto: Fellerjeva »Llsa«
pomada za lice, Fellerjeva »Elsa« Tano-
cliina pomada za rast las (2 lončka ene
vrste teh pomad skupai s poštnino 80
kron). Fellerjevo «Klsa«rlilijno nilečiio
rnilo, najboljše »niilo lepote«, 4 kosi po-
Stnine prosto 120 K- Eugen V. Feller,
Stubica donja, Elsatrg 356, Hrvatsko.
pom
B niYt'iQ.Tiilr'j% ITU Cinrvii
I lilfl2sUK.ffi ii« cJJIil?,«
Meüiiarodni sahovski iuniir v Lon«
donu. London, 2. .avgusta. (Izv.) IVVed-
narodni šahovski turnir ie včeraj pov-
/ročil veliko zanimanja. Svetovni prvaK
Capablanca dosedaj še ni dobil naspron-
uika, ki bi mil bil kos. Dr. Vidmar se »e
sicer izkazal kot zelo vnergičen igntlec,
vendar pa nima onega velikega stiia, *.:a
bi inogel premagati Capablanco. Posa-
inezni veerajšnji izidi so nastoimi: Capn--
bkiiica iiremagii Wehlbutlia v 40 pote-
/;ah, dr. Vidmar Worowskega v 46 pn-
tezah, Retti .latcsa v 30. Tart-akower
iiiiweja v 36, Aljekin Wastona v 27, Bo-
goljubov Maroczija v 2l) in Rnbinstem
iVlarsüiia v 31 potezah.
D & p i s ii«
Slovenjgradec. Pod vousivoni sio-
veujgraškega okr. giavana dr. Ipavica
se je podala deimtacija slovenjgraškcga,
marenberškega in šoštani.skcga sodne-
Ra okraja v avtt)mobilih na Bled, da
pokloui Njegovemu Velicanstvu kralju
Aleksaudru 1. in Njenemii Velicanstvu
kraljici Mariji kol poročno darilo ob-
iiiejuega slovenjgraskca'a. nolitiouega
okraja krasno vprego za 4 konje s sre-
brnimi okovi. Deputacija ie bila spreje-
t:.; v kraljevem «ivorcu na hli;du v če-
trte.k, dne 3. tin. ob 11. itri dop. Poroč-
no darilo je bilo vso okraSeno z naj-
lepšim cvetjem ter okincano s trakovi
v državnih hi slovenskih barvah. Tudi
avt'Oinobili v kojih so se čkmi deputa-
cije vozili, so bili okrascni / zeljiijeni
in cvetjem ter z ciržavnimi in slovenski-
nii zastavami.
Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju.
Odgovorni urednik: Lie. Edvard Siinnlc.
Družabnik
z manjširn ali večjim denarjem, če tudi
ne trg. naobražen za trgovino z mes.
blagorn, se sprejme. Kje, pove upravn.
Fcitogsrafskega
učei&ca in ^cetttko
ki razume korespondenco, sprejme
takoj A. Cerne, umtt zavod Celje
Ljubljanska cesta Štev. 10. 1
Zdrauiližie za ietiho sanatorij
dp. Pecnlfi
pri Rogaški Slatini. Jetičniki se
vsaki čas sprejemajo. Prospekti
brezplačno. Vprašanja na vodilnega
zdravnika (šef-zdravnika): dr. PeČ-
nik, tačas Št. Jurij ob juž. žel.
Naztiasillo.
Vsem trgovcem, modistkarn in cenj.
občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo
s ft&lofeuki In slacnnikt
v Celju, Gosposka ulica St. 4. 45—21
•FrctEic Cerar,
tovarna kiobukov in slamnikov v Domžalah
Tfslfl^lii nrpnpr
IipVMU u\Xim\i
se sprejme takoj v Celju.
3—1 Ponudbe na poStni predal 3.
Proda se
se pohištvo za veliko jedilno sobo, spalno
sobo z eno posteljo, ümivalnikom in mizo,
omaro za knjige ter več okrasnih predme-
tov. Naslov: Store št. 15 pri Celju. 2—1
U wij« in mi
se sprejme pri tvrdki »ZLATARKA« v
Celju. 857 —1
l\iW\M stfoji proizsod 9 E G
eleMitiii šteuci proizsod 9 E B
žarnice Tungsram, vse elek- *?
trotehnlčne potrebščine v za- 1
logi p? zelo «godnih cenah
ELEKTR0TEHNIČNA TVRDKA
KflBOL FLORianilt, CEL3E.
ma
Proračuni brezplačno.
Učenec
z dobro šolsko izobrazbo, strogih, do-
brih stariaev, ki bi irnel veseije do
manufakturne trgovino so sprejme, Na-
siov v upravništvu Nove Dobe. 2—1
9 ROM
od 30. junija na 1. julija
jc bilo na ccljskem ko-
lodvoru več poštnih omo-
tov, ki so prispeli z noč-
nim vlakom, ukiadeuih. Med slednjimi se
je nahaja! tudi 1 omot z mojim nasiovom,
7. vsebino 2ensk;< krila. Dotični, ki mi pri-
pomore isto nazaj dobiti oz. tatu izslediti,
dobi lOOOKnagrade. Cecilija Rožič, trgovka,
2--1 Kralja Petra cesta 31.
Kupim po viooki oeni vsako
množino
plačljivo proti duplikatom. Prosim ob-
vezne ponudbe franko vagon vseh po-
staj na naslov Kotošec Dragotin,
834 lesna trgovina, Braslovčc. 67-3
Modele čevlje^r
v celih serijah iz Sepenke, po mo-
dernih kopitnih oblikah ali ame-
nkanskih oblikah izrezane, do-
bavlja in tovarne obuvala in čev-
Ijarje. Apartne, elegantne oblike.
Velikanska izbira novitet za vsa-
ko sezijo.
Zgornje dele
izdelujem iz od naročnika mi do-
poslanega materijala, prvovrstno,
hitro in po ceni. Posebna dela-
zmožnost v montiranju zgornjih
delov za
tovarne obuväla.
Nakup, reparatura in prodaja
Sevljarsldh strojev.
Zahtevajte prospekte od Ralph
F. Richter, Subotica VI.
Poučevanje
v vseh strokah, moderne, meha-
nične izdelave obuvala. Zahtevajte
prospekt. 791 78-6
Brivnica Koštomaj
Celje, Prešeniova ulica 19
Maribor, Glavnl trg St. 1,
se priporoča.
! Znižane &&%¦*.& !
Gospodična
staia 17 let, absolventka meščanske sole.
ižče mesta kot xacetnica v pisarno,
Zmožna je slovenskega, srbolirvatskega,
ncmSkega in italijanskega jezika.
Ponudbe na Nada Gorm
2-1 Cankarjeva ulica St. 11/11., Celje. 84
fppšisi vajenec r^r^C;
šolskimi spričevali, kakor tudi
blapjničarlia in slip
se sprejmejo pri tvrdki Ivan DeČko,
Celje. 823
[ Obi. konc. po5redoualnka V
za proniet z realitetami: ^
Snton P. MmM
CEL1E Hrnlja Petra c ZZ CEL3E
Posredujc pri prodajl ozir. nakupu
zemljiSč, hiS, vil, gradov, velikih in
malih posestev, industrijskih podjetij
itd., itd. vestno in točno. 45—10
Ant. Lečnik
O UB*ar in juweflir o
CeBje, Glaoni trg St. V
(ff?R*ejj Pacchiaffo). 20
C?erlifts
Tvorn tc & L am o c-ezn ¦ >¦
i ... .
Tbcfoa posfpezbc >
JExperf.^ f......fK^nC
..:;.i^. 88.
• HO V A It OBA«
_______Sevan 5-
Vloge nad K 600,000000*—
Kapital in reserve K 200,000.000*
SLfll/ENSKfl BflNKfl %. PODRUZNICfl CELJE
Ljubljana - Zagreb - Beograd
Bjelovar, Brod ß. S., Dubrovoft, Gornja Radgooa, Kranj, Maribor, Monoštor, Murska Sobofa, Osijek, Rogaška Slatina, Sorabor,
SusaJ*, Sabac, Sibenik, Škofja loka, Uelikovec, Uršac, Budapest (Balkan bank), Split (Jugosl. ind. banka), Wieo (M. R. fliesender)
Obrestuje vloge na hranilne knjižce in v tekočcm računu po
/a /o
brez odpovedi
5%
proti 30-dnevni odpovedi
/2 /O
proti 60-dnevni odpovedi
6%
proti 90-dnevni odpovedi
od dneva vloge do dncva dviga tcr plačuje rentni in invalidski davek sama. ?zz:;:.:zz^:zi...,- PoStnc poloinice so na razpols go.
Gosfilni^ai^ji pozoi*!
Priporocaruo svojo veliko zalogo raznovr. vin iz tukajSnjih goric
Bizeljsko, Sromlje, Pisece in sicer rudeča vina od 22 K naprei,
dobra bela vina od 24 K naprej. Zbrana fina sladka vina Rizling
30 - 32 K. Točna in soltdna postrežba in tudi sodi na razpolago.
Z spoštovaniem
GLOBUS trg. dp. z o. z., BrežiEE o. S.
UmL L? 1 Cen|-občlnstvu najvljudneje 1I-2--JJJS« aammI
HllnPfi nlflflflff """""Ja™ da otvorlm s |l||l||]3lP rPIIPl
UUUlV DIllllUl h a^ustom 1922 v CELJU U|(llllLIv VVllv!
^ * popoFnoma novo urejeno * *
^^^^^B^^^^A ^^^^^^k ^^B^^Bb ^^1 '^HBI^^^^^B ^flHB^ hBI-HBI flHKM| ^^b fljKAft SSS^IBk ^^^^^b
Nabavii scm si najboljše tu- in inozemsko blago, kuteregu bode.n po zolo nizkih cenah
prodajal. Vsakogar lastna konst jc, da se prepriča o dobri kakovosti blaga in o najnižjih
censth. V zalogi imam veliko izbiro tnoškega suknn, hlačevinc, Sevjote za moSke in ženskc
ablckc, žcnsko volneno in polvolncno blago v vseh barvah, oksforte, cefirje, drirke, belo
platno, različne vrste žcnskih robcev, nogavice klotc rokavino itd. Raznovrstne potrebščine
za karojače in šivilje po znižanili cenah. Za ločno, soHdno in najcenejSo postrežbo jamčim
z odličnim spoštovanjem
F. DOBOVIČNIK,
CELfE, Gosposka uLSMS.
99 104-44
Oglejte sl
mannf aktnrne tröovino
*3*> JK. \J JL^I^5>
Sabepjs St. 3 (gostilna Plevčak) nasproti Mcstnega mlina.
Priporoča se vsem odjemalcem: na drabtio in debelo.
Dospela je velika množina inozemskega
blaga po zeio nizkih cenah; na primer
sukno za moSke in ženske obleke, cefir,
šifon in raznovrstno manufakturno blago.
I Im, sIok im, pnt 1, teiir, sodje
| in druge dezeine pridelke KUpttje in pfOdafsa
! Oset Andrej, Maribor ;
I Aleksandrova cesta 97 81869-3 T«lcfo« •» |
Hl 126 50-27
5 Kl ip VSEH VRST
1 \J Lrt PRISMO SOLiDKA P05THSŽBA
FR130 FflGÖNEL - CEL3E
ISmeljarna. I. jugo^lov zavod za vkladanje in konserviranje hmelja-
Reg. zad. z. o. z. v Žalcu, due 1. avg. 1922.
Vabtlo
k f^lavni skupičini. katera se bode vrsila v nsdeljo dne 13. avg. 1,922
ob 3. uri popoldne v gostilni g. Roblek-a v Žalcu po sledečem redu: 1. Po-
slovno poročilo. 2. Račun in bilanca za leto 1921—1922. 3. Vporaba dobička.
4. Čitanje revizijsknga poročila. 5. Nasvet po § 23 zad. predst. 2.
Za predstojništvo :
Fr. RobleK ;..-, Jos Širca i. r., Ant. 9>efriček i.z.
Tpgovina z gtjslanie«"ijskini in modnim blagom, S
> ienskim in ntošfcim pn«*ilom ter igpačami < |
FRAMC KRAIHAR I
144 50-26 poprej Pfica & Krarnar I
Na tfrobno I CJ ]K X« JT JK ftTa debelo! |j
Zaloga cvgaretnih papiK&čkov in sipocftao. |
SUKNO
82 50—29 \
pristno č^ško za moike in volneno <
za žen»ke obleke in razno ntanufak* '
turo kupite padi direktnego import a '
po čudovito nizkih cenah tamo v
veletrgovini in razpošiljalnici j
R. Stermeeki, Celje. i
iistanovijBna laet.
Hranihiica mestoe občine Celje
DstanovIjBna 1864.
l-o
1 o
11 s
i
I
52-30
V lastni palaoi px»i kolodvoru.
Siassj® tsrianilmih vflog K 35,0^0.000.
Vredsiost reze^vne^a zaklad» K 8,000.000«
URANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako-
gar, ivžiu^jo najpopolnejšo üarnost in ugodno
obrestoüanje. Poštne položnice strankam brez-
plačno mi razpolago. Renintno plačuje zaüod
ii suojega.
SPREJEMA tudi u oamo shrannbo od strank
in sodi?>č razne urcdnostne papirje, uložne knjl-
žice f. t. d. Daje u najem PREDALE v svoj!h
safeblagajnah, tnko, da obdrži ključ stranka
sarna.
OSKRBUJE süojim uložnikom prodajo m na-
kup useh ürst üreduostnih papirjeu ild. Izor-
šnje za nje tudi inkaso in druga decarna opra-
uila niijlculantnejc. IZPLAČILA v inozemsiuc
izredno ugodno in promptno.
n
2.
PST
o"
a
??
c
Ul
Po3©]sla vseh vrst pod najogodnejšimi pogoji Brezplačna pojas&iia in strokoi>njaški nasueli u useh denarnih pra^njih.
Stranfr
»NOVA DOBA«
Stev. 38.
POSOJILNICA V CELJU
NARODNI DOM
Stanje hran. vlog Cez K 52,000 000 ~
Vrednost rezcrv čez K 14,000.000 —
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po
4(|L°|0 brez odpovediy 5-5B|2°|0^ orfpovedjo, ve&jesfalroe reaiožbe po dogavog"L$
---------------------Qbavlja vse c§enar*aey kreditne in posojilne transafccije naj&ulant«i®je.---------------------
xiifSrugazom.zav. C^äIBm
"LASTNI DOM"
Sprejema hranilne «logo In jih obrestaje
po 5% to je 5 Din od »to, proti odpowedt
po 5'/,% Din od sto. PrB večfiii naložbah
do doaovom.
Ifä7tiä!titft Knjigarna, trgovina s papirjem. I
|*B6tH»&iiiv. umetninami in muzikalijami I
Goricar $ tcsHoVšcl;, Cctje
izloži na obrtnt razstavi v Celju od 12. do
28. avgusta 1922 v oddelku D soba St. 118.
• ¦¦¦¦¦¦»BtDVIBIMIIIIKaHSIB.V «¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•I ,
Ne zarnudite prlUke si izložbo in naäo popolnoma na [
novo preurejeno in povečano trgovino na Kralja Petra I
cestl Stev. 7 in 9, ogledatf. 1'
Lesni trgovci-izvozničarji!
Ocarinjenje, odpremo in vseh za
izvoz potrebnih llstln oskrbuje
najhltreje špedicijsko podjetie
Aleksandrova ullca at. 4. 3—3
KOMPflS" GELÜE
Stavbeno in galanterijsko kleparstvo I
Kralja Petra csüsta QEX-3E. Itralja Petra cesta 1
iwrsuje via «2eEa točno in solidno. S S 5 Cene smeme. m
53 fVoračuni na rnzpolago. 52—30 B
> Jm
PrVa brvabHa $tedionica podraica Ccljc
Ustanovljena I. 1846.
Hieksaindrova ulica.
UstanovGjena 1.1846.
Delniäka ^iavnica: ML 200,000.000'
Podmžnice. Daruvar Križevci
¦ I>elnice Mari bor
Beograd Djakovo MHrovica
Bjelovar Gjurgjevac Nova Gradiška
Brod n. S. Hok Novl sad
Crikvenka Karlovac Ogulin
Cakovec Kraljevlca Osijek g. grad
CENTRALA V ZAGREBU.
VJoge: K 2.000,000.000'
Rfczerv. zaklad: nad K 135,000.000'—
Podražnice: Subotica Vukovar
Scižak Zagreb, Ilicaii;
Požega Sv. Ivan Zelina Zemun.
RJjeka Varaždin Fk^noritnrp
Senj Vel. Oorica EKspoziture,
Sisak Vinkovci Osijek d. grad
Skoplje Virovitica Vinlca.
Prejema vioge na hranilne
knjižice in na tekoči račun. —
Eskomptira menice in devize.
Prejema v jn^aso tu- in ino-
zemske menice in čeke.
Izdaja 4i/2o/one zastavnicein4V2%ne
obveznice, ki so davka proste, pupi-
larno varne in iinajo jamstveno spo-
sobnost.
Kupuje in prodaja valute indevi2e.
Izdaja fafoQ m kreditna pisma
in preskrbuje izplačila na te-
melju akreditivov na vsa tu-
in inozemska mesta.
Uaje kredite v razni obliki.
Izvrsuje vse borzne naloge
točno in kuhtntno.
Posreduje
pri nakazilih \z Amerike v tu-
zemstvo.
Prva hrvatska štedionica podružnica Celje naznanja prežalostno
vest, da je preminul danes ob 3. uri zjutraj v Oradcu po kratki bolezni v
najlepši dobi 29. let, gospod
Anton Jakoycic
ravnatelj Prve hrvatske štedionice podružnice Vukovar.
Truplo nepozabnega pokojnika bo začasno pokopano v Qradcu in
pozneje prepeljano v domovino, ki jo je nad vse ljubil.
Dragemu tovarišu, preblagemu značaju trajen spomin!
Celje, dne 3. avgusta 1922.