eaj je bila to ujena doižnost. V resnici je pa (o zje -¦ (iinjenje in združenje ludi priznala in sicer 3o -3p; -i mladi leta 1917, ko se je vršil v Rimu shod takozvanih podjarraljenih narodov Avstrije. Italija iu sicer ilalijanska vlada je organizirala ta shod, SKlenih: je Ł predsednikom Jugoslovanskega odbora, našioi se ¦itiiijim niinistrom zunanjih zadev dr. Anle 'Ji--.ir.lii- čum dogovor, katerega bi se bila morala držati. Ta- koj pa, ko je v prvi vrsti vsled hrabrosti Srbov la  naših. dobrovoijskih legij bila v Makedoniji pretnaga na Avstrija ter ^ radi tega pričela razpadati tudi še  laška Ironta, so pozabili Lahi vse dogovore in pri čeli ravnati z našimi Ijudmi kakor z najhujširni sov lažniki. Mnogo naših mož ,je prostovoljno med bojem  prestopila k Lahom, hoteč tera potom priti do Srbov ,  :n se v jugoslovansk* legiji boriti za domovmo Lnlii  niso pustili, da bi naši prebegleci organiziraH v lia hji jugoslovanske legije, ampak so zalitevaii, da se  fcore v laških vrstali in pod laško zastavo, kar so pa  stveiia naši odkioniii. T;;ko so hoteli celo s krvjo na ših Iju-.ii dr.lati zase reklamo in dobiček, a jim je iz podletelo, ker sedaj naš filovek ni več oni peliievni  buženj, kot je bil pred tisoeletij, ko so ga BenoSani še  .VnKo priklenili na svoje ladije, ivdom in z ogorčo - la so jim morali ves-  iati in se zanje boriti. To zavratno in podio pc^lopa j;i° Jfške vTade z našimi jetniki je raoraio srcP vsakeua našega človeka napclniti s Siednjič o fudi laoMi ošabnr>. našla svi'> niejo. Popustiti mora]o vsaj deloma od svojih prclirauili >:ti!i!<v in na zahtevo vsjIi drugih oiesil sh.1'..> ¦. m'n*, z irišo državo. Ne tloiio se motili, ako rečemo. oa .je v ^ijatnem delu uspeh na." 0]>a našega prps.o^onasiudnika. da se je naša stvar z Italijo obrniia n,- i.o!je v ia da se slednjič naši jediiki vrnejo domov. *V za:ln)'!i časih se je že vrnilo mnogo jetnikov m interjji r<;i^ev, deloma so izbeža; z velikimi težavami, Jelouiii so bili izpuščeni. Se večje množine se pričfikuiejo. Tukaj moramo pa zopct v našo veliko aranaofo pi"izhaf, da jih nikakor ne pprejemaino, kakor bi ti re vov zaslnžili in potrebovt.li. Od Spilja daije je niiiiovo potovanje v domovino ^rava trn.;ev;\ pot. Bokhou,  ^..f, adan Tevež mora čakati v Spilju na mi-zlp.io zi-a-  ku oele ure na vlak, da ga pelje v domovino. V Ma rilicru islotako vse tuje :n hladno. Naše voi.."i.(; in \ civilne oblasti bi se pafi tnorale robrigati, da proskr' ba tom nesrefinežem sprejem, kakor ga poti-ebu.i.ejo in  z?5-Juži.io ter jim olajšajo vrnitev v domovino P^ipo rpi'j. mo pa tudi občinam na deželi, da se pri vrnitv' zr.nje zavzamejo kolikor mogoče ter jim olajša.io zai^u- t^k novega življenja v svobodni Jugoslaviji. Vnjni wje«nlkl iz Ifalije se wrača|ns Sledniie bo žarek radosti šinil v srce marsiira- tere slovenske matere in žene: naše vojne v'oti!rke dobimo iz Italijo nazaj. Bilo je v r-esaici strair.o, da so morali nadaljevati svoje vjetniŠtvo skoraj pPl f'Qij't leta po koačani vojni! To je tekom sedanjili za|;'aul.ja - jev morda najbolj vnebovpijoč slučai laSke zahrbt-.')- ,st; in jtodlosti. Voine je konec ^e x& 'rol preu cniin •ietom, torej ni no.benega fazloga, Ua drže nas-e l.indi •J.'1 daljo v svo.iem jetniSfvu. Odkai: so se Sio\enci in Hrvati zdrnžlli s Srbi, so postali naši \ oiaki pc raednarodnem pravn i>ravzaprav prijatciji in zavezmki Italije, kakoi1 Srbi. Ne velja tudi izgovor, da Ilalija tcga združenja ni priznala. Pa naj bi ga pripoznala,