pomenilo učinkovito popularizacijo gozdar-
stva in dela, ki ga gozdarji opravljajo: Tal< 
pristop k urejanju rezervata pa bi pomenil 
nel<aj novega v gozdarski praksi pri dialogu 
z javnostjo. Z majhnim posegom bi rekrea-
cijski in naravovarstveni funkciji dodali še 
poučno in tako posredovali ljudem potrebno 
kulturno širino, ki je še kako nujna za 
sožitje človeka z naravo. Mislim, da bi bili 
Oxf.: 907.2 
alpinisti oz. plezalci zaradi stoletnega izro-
čila naravoslovnih, estetskih in etičnih nag-
njenj še najbolj dovzetni za take stvari. 
Sicer pa je že čas, da ob naraščajočih 
potrebah po okoljetvornih in kulturno pogo-
jenih vlogah gozda začnemo temu ustrezno 
tudi gospodariti. Strah pred lastnimi slabos-
tmi pa moramo premagati z boljšim in 
strokovnejšim delom. 
Gorsko kolesarjenje - izziv za gozdarje? 
Jernej STRITIH* 
V zadnjih letih se v zahodni Evropi razvija 
cela vrsta novih športov oziroma oblik re-
kreacije, ki v veliki meri temeljijo na visoki 
tehnologiji, hkrati pa se želijo približati nara-
vi. Sem sodijo: prosto plezanje, jadranje s 
padali, deskanje na snegu in gorsko kole-
sarjenje. Razvoj teh športov izredno hitro 
širi tržišče športne opreme in rekreacijske 
ponudbe, mnogo ljudi spodbuja k intenziv-
nejšemu stiku z naravo, ob tem pa odpira 
nove rabe mnogih delov prostora in s tem 
tudi nove spore med uporabniki. Iz zahod-
noevropskih dežel je že slišati glasove o 
nezdružljivosti gorskega kolesarstva in pla-
ninstva, marsikje opažamo nasprotja med 
varstvom narave in prostim plezanjem itd. 
Z vidika gozdarjev so gotovo najbolj »Zani-
miva« gorska kolesa. 
GORSKO KOLO 
Gorsko kolo (mountain byke) je izdelano 
tako, da omogoča vožnjo po vsakem zem-
ljišču, če je to fizično mogoče. Tehta okrog 
petnajst kilogramov, navadno ima osem-
najst prestav (pri najnižji je sprednja veriž-
nica manjša od zadnje), sprednje verižnice 
so rahlo ovalne, tako da omogočajo naj-
boljši izkoristek momenta pedal, krmilo je 
široko, da omogoča dobro ravnotežje pri 
* J. S., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakult~ta, 
VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna 
pot 83, YU 
80 G. V. 2189 
nizkih hitrostih, zavore so zelo kakovostne, 
kolesa in okvir so manjši kot pri običajnih 
kolesih, gume pa širše. Vse to in še cela 
vrsta drugih podrobnosti res omogoča mar-
sikaj. 
če se hočete utruditi, je dovolj ura vožnje 
po bližnjih gozdovih. Poleg tega je zrak tam 
čistejši in okolje lepše. Lastnikom gorskih 
koles ni treba nabirati kilometrov asfalta 
med avtomobili. 
NEGATIVNI VPLIVI 
Gorsko kolesarjenje lahko različno nega-
tivno vpliva na okolje. Predvsem so to 
mehanske poškodbe okolja, vznemirjanje 
živalstva in nasprotja med različnimi upo-
rabniki prostora. Mehanske poškodbe na-
stajajo predvsem pri vožnji zunaj poti, ko 
lahko pride do zbijanja tal, trganja ruše, 
uničevanja podrasti in poškodb korenin. 
Najhujši spori med uporabniki doslej pa so 
bili na planinskih poteh, saj pogosti kolesarji 
povsem pokvarijo doživetje pešcem. Ven-
dar je negativne vplive s pravimi ukrepi 
mogoče zmanjšati na minimum. 
Posebej pomembna je naravovarstvena 
vzgoja gorskih kolesarjev. Pri tem je treba 
vnaprej izhajati iz želje po stiku z neokr-
njeno naravo, ki jo ima vsak, ki kupi gorsko 
kolo. Pri takih ljudeh pa ne bi smeli imeti 
težav z vcepljanjem določene »kulture<c, 
katere temeljna točka bi morala biti: ))Kolo 
ne sme s poti!« Rešitev sporov med rekrea-
tivci in zaščito divjadi pa kaže iskati v 
prostorski ločitvi različnih dejavnosti. Gor-
ska kolesa gotovo ne spadajo v naš visoko-
gorski svet, gozdne rezervate ali mirna 
območja za divjad, kot možna alternativa 
pa se ponuja gozdnato sredogorje, preple-
tena z gosto mrežo gozdnih cest in vlak. 
Gozdarji imamo tako priložnost spremeniti 
dosedaj predvsem »izkoriščevalsko« us-
merjene naložbe v prvovrsten rekreacijski 
poligon. Ob tem bi seveda morali poskrbeti 
za varnost in "nemoten potek goz.dnega 
dela. 
DEJAVNOST 
Pri Zvezi tabornikov Slovenije so že začeli 
ustanavljati sekcijo za gorsko kolesarjenje, 
ki naj bi v skladu s siceršnjim taborniškim 
programom predvsem negovala pozitivni 
odnos gorskih kolesarjev do narave. V 
programske usmeritve so zapisali, da bodo: 
oblikovali naravovarstveno zavest članov 
in družbe sploh, skrbeli za opredelitev pro-
stora, namenjenega gorskemu kolesarjenju 
(povezovanje z gozdarstvom, Triglavskim 
narodnim parkom itd.), pripravljali zemlje-
vide primernih poti, oblikovali kodeks gor-
skega kolesarja, iskali vezi s proizvajalci 
opreme in posredovali spoznanja o opremi, 
tehniki vožnje, pripravah, težavah, tujih iz-
kušnjah itd. 
IZZIV 
Gorski kolesarji so se začeli organizirati, 
in nobenega dvoma ni, da bo ta oblika 
rekreacije v nekaj letih (če že ne letos) 
preplavila tudi Slovenijo. Kaj bomo ob tem 
storili gozdarji? Mar bomo ob neposrednem 
vdoru nove dejavnosti v naš prostor potisnili 
glavo v pesek, postavljali table o prepovedi 
kolesarjenja, ob popoldnevih pa tudi sami 
gonili kolo čez drn in strn? Ali pa bomo 
zgrabili medijskega bika, ki se nam vsiljuje 
kar sam, za roge, in najširši javnosti enkrat 
resno povedali, da ne gospodarimo le za 
kubike. Morda se nam bo tako vendarle 
posrečilo napraviti korak k ekonomskemu 
ovrednotenju ))neproizvodnihc< vlog gozda. 
Poleti pa se ozrimo po prtljažnikih tujih 
turistov. Kar se tiče gorskih koles, bomo 
imeli kaj videti ! 
Tudi naša tovarna koles Rog je v svoj proizvodni program že uvrstila gorsko kolo. Na v.:>ljo je v več 
različicah. Slika predstavlja bolj skopo opremljen, športnejši model. 
ft;:--
~~:-
\_J)a 
~ .. ---~ 
G. V. 2189 81