Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdniStvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. §W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Stara ljubezen.
Štev. 14.
Leto V.
TRST, v soboto dne 20. maja 1900.
Brije trikrat na mesec.
Korber: Prinesem ti zaželjeno pihalko, pa prosim te draga Lizl, nikar se ne pihaj v skih dam, saj jo tako lahko rabiš, kadar ti je drago.
pričo čeških in sloveti-
Mota vivenfli Hleniip v Istri.
(Originalno poročilo ,.Brivca.-)
Istran, kaj boš ti jedel, kaj boš ti pil. —
Italjan — te bode navčil!
Poreč. Pred tetini rešetal je italjanski klub deželnega zbora v seji »il modo d i v i v e r e« z slovensko hrvaško maj-šino v istem zboru. —
Sior Bennati suh a silo strasten peteline — bil jo sploh proti temu, da se o stvari govori. — Slednjič se je posrečilo deželnemu glavarju Campitelju pregovora ti razdraženo beneško šinjorijo, tla je glasovala za sledeči predlog:
1.	Hrvaškemu in slovenskemu seljaku v Istri dovolimo, da sme tudi v bodoče okopavati brajde. —
2.	Dovolimo slovenskemu in hrvaškemu kmetu v Istri, da sme svoje sinove učiti rabiti lopato in kramp.
3.	Istega seljaka sinovi in hčerke smejo še dalje pasti naše pure in njih osle.
4.	Slovenski in hrv. kmet je oproščen vsake kazni oderuštva na visoke obresti, katere plačuje usmiljenemu Karnjelu in laški gospodi.
4. Slednjim italijanskim iti drugim oderuhom je dovoljeno rabiti »šrauf« za povišanje dolgov, kakor se jim bo zljubilo.
6. Iver je italjanskim poslancem jako na srcu zdravje sloven. ali brvat. seljaka v Istri, da ne bi sami pojedli svoje purane j in kokoši, dovolimo, da smejo to kokošjad
PODLISTEK.
nositi v dar svojim italjanskim upnikom in dobrotnikom — pijavkam. —
7.	Uverjeni, da je za istrskega seljaka najboljši če ostane večno ločen od ostalega 1 sveta; zasuti je vse ceste in klance, ker je velika nevarnost, da se utihotapi v našo deželo narodno-politična kuga iz Kranjske, Primorske in Hrvaške.
8.	Ker je dokazano, da je v nevednosti največja sreča, in iz izirov na duševni mir istrskega seljaka, zapreti je vse dosedanje šole se slovenskim in hrvaškim učnim jezikom. — Novih tudi ne bo treba — ker zadostujejo italjanske.—
9.	Da ne bo kmetski stan trpel na po- ' manjkanji žuljavih rok, zabraniti je istrskemu seljaku, da ne bi pošiljal svojih inteligentnih sinov ne v srednje ne v višje šole. — Dovoli se pa odrašenim hoditi v Trst, Pulji in druga mesta, a le s kon-dicionom, tla puste slovenski jezik doma a nesejo seboj, samo laški »š i š i«.
10.	Onim Istranoin, ki ne razumejo še italjanski, smejo govoriti slovenski le t a m kjer jih ntkdo ne čuje.
11.	Italjanski oderuhi posojajo denar slovenskemu in hrvatskemu seljaku brez j dolžnega pisma; tako je slednji prihranil kolek (a zato ga je pa oderuh martral kakor mu je bilo ljubo.) — Posojilnice pa posojajo le proti dolžnemu pismu (seveda j ne po sto od sto) kar je očitno na škodo slovenskemu kmetu. —
Ker so italjanski oderuhi pripravljeni i dalje posojevati »na ver o«, seveda
malo dražje, - ustaviti je vse posojilnice (na predlog dr. Bannatija tudi ono v Vodnjanu.
Ker se ti sklepi ne dotikajo političnih vprašanj, in ker so vsi tako važni za napredek našega seljaka upamo, da jih kakor italjanska večina tako tudi slovensko hrvatska majšina sprejme. — Tako bode zdaj ves svet zvedel in občudoval, veliko skrb italjanski k poslancev za svoje sode-želane Slovence in Hrvate. —
Ferodrsk stenograf.
o
oo
Ko v rosnem...
Ko v rosnem jutru čez gorice Prisije solnca prvi žar, V nadeji zažari mi lice, Hitrejši srca je udar.
Oj, da od Tebe jutro mlado Prinese poročilo mi; Srce krepi se s sladko nado, Da mene ljubiš, ljubiš Ti.
Nezgoda v pustnej noči
ali
Petelinova smrt.
(Humoreska izza pusta); — Spisal Pepče.
Deviee, davno že v srpani, Dekleta letos še ko lani, Se v prvej vrsti jokajo In samski stan preklinjajo. Potem mladenči se vrstijo, V obraz blčdi na pol mežijo In v prazne žepe segajo, Denar okrogli kolnejo,
S. Jenko.
Omamljeni pari so se še vedno vrteli in vrteli, dasiravno je jelo število istih naglo redkeje postajati.
Nesrečni pust pa je umiral z zanič-ljivinl smehom na obličju glodajoč Mmoži-tveželjna dekleta lotos šo ko lani. — In res, marsikatera je v tej noči zaihtela iz srčn h globin: — ob, zopet jo zginil »jedcu« v vesoljnost, jaz pa sem še vedno — takd 1
Čudno je čudno na svetu; — ženske se neznansko rade možč, — fantje se pa zelo ženitve bojfe!
Da, da, plesali smo in plesali kot bi šlo za stavo, slednjič je seveda tudi tega moralo biti konec.
Tres faciunt colegium! — pravi latinski pregovor, trije so bili pijanci. In res krevsali smo trije kot nerazdružljiva de-teljina peresca z pravim pravcatim mačkom proti domu izdelani in izmučeni od silnega plesa kakor brški dolgoubi osliček od težkih bremen. Stopali smo z negotovimi koraki dobre in zle šale in dovcipe vganjajoč po čudokrasnih lovorjovih nasadih in drevo-redrtih lečilišča Opatije.
In glej, kar na jedenkrat se je raz-togotil silni Pluvij bog tležja v svojej bo-žanstvenej jezi in udaril na ta pregrešni svet z gosto ploho. Razkropil nas je brez slovesa na tri vetrove.
Zatekel sem se na vrt bližnjega dvorca in lu po malej lestvi v podstrešje ložioka v podobi japonske hišice. Tu je bilo vse
Ko solnce se potaplja v morje Uničeni so upi vsi. Kak naglo ti temniš obzorje Mladostne, zlate sreče mi.
Tako za dnevom dan poteka V nadeji in obupnosti Zaman srce želi si leka, Zaman za Tebe le gori !
Krasien.
_*__
postlano z mehko steljo in perjem kakor v labudjem gnjezdu.
Čepel sem v »fraku« na tej po sili — postelji in čakal, da preneha zunaj ploha Te pa le ni hotelo biti konec.
Jel sem se dolgočasiti in premišljati marsikaj. Živo sem si zval v spomin današnje doživljeje in pred seboj sem gledal celo vrsto krasnih plesalk. — Mislil sem
I celo, — pomislite, — na »Tržaškega povža« j in »Sokolovo maškerado« in spominjal se lanskih veselic in zabav v Trstu.
Pologoma se mi je jelo dremati.
Zlobni Morfej (bog zaspancev) kakor da bi se botel maščevati, ker sem morda preveč častil nocoj Baha (vino) in Terp-1 sihoro, (ples) teleblil sem na mehko ležišče in zaspal trdo spanje kakor »medved« v brlogu.
Kaj je bilo potem ne vem.
V snu sem se sprehajal po rajsko-krasnih perivojih in nasadih ob bistrem potoku in zdajci zagledal, — oh kri mi je zastajala, — nobeškodivno bitje, to ui b;la
Naglica nikoli ni prida.
»Vi gospodična, Vi ste preveč zaljubljena, ne vem kje so Vaše misli, ko bi danes moja »Johanca« ne opazila, da v našem uradu tako sakramensko smrdi, In ta nesrečen pak'le še danes tukaj ostal. — Tako se je rotil dne 17/4 poštni vodja
gospod G..... iz L... kazoc na zabojček,
kateri je bil že od 12/4 t. 1. tukaj, in ni še bil svojemu cilju oddan in iz katerega je tako neprijetni duh šinil — imel je namreč vsebino »sveže meso«. Hitro vzame omenjeni zabojček in še neki drugi mana vsi ž njima v bližnjo vas R..... da hi
jih oddal. V svoji razburjenosti kojo mu je večjidel le poštna opraviteljica provzro-čila, je po nesreči zabojčka premenil tako, da kmet S., ki bi mogel meso dobiti, prejel je drugo tvarino; stanovnica L. pa osmrajeno meso.
Zadnjeimenovana, pisanja kakor branja nezmožna sprejemši zabojček, veselilaje se že naprej, da se ji je zopet njena hči spomnila in ji za »pisanko« kaj poslala. Odpre zabojček — smrad ji šine v nos, kaj bo to vendar ? al ni meso ? gotovo — kaj početi? in zaven tega še kopica lepih oranž ! šteje in šteje 30 jih je. »Ja moja ljuba hči. Bog ji daj dobro, kaj mi je vse poslala, meso malo smrdi, a nič ne dd, ga bom že spravila«. Tako je besedičila, ne zapazivša da ima tropo otrok okoli sebe, katerim so lepe oranže silo v oči bodle. Ženska dobrega srca, da vsakemu jedno
mesom, odštel mu je za odškodnino 3 krone 20 stotink, s prošnjo, da hi se cela reč na tihem poravnala, Tako je tudi bilo.
»Oh ta nesrečna gospodična zmiraj zaljubljena, da pri delu nič ne misli, oh, ko bi le tista nesrečna »matozarska cima« to ne vedela, gotovo me bo v »Brivca« dal. Oh moj Bog in »Johanca« stojta mi na strani. —
Bivši Soški samotar. o°o
Nemške šole — ne ponemčijo.
Neki Poljak svetuje svojim sorojakom,
za »pisanko« ne oziraje se, je li katera ostane, ali ne — samo da ji meso ostane. Čez nekaj trenotkov vidimo jo z poslanim mesom mahati proti sosedu Šk.... da bi gospodinjo naprosila, ter ji meso skuhala. Seveda bilo je dovoljeno in takoj se je meso na ogenj spravilo.
Preteklo je nekaj minut, prah se je začel vzdigovati po cesti in od daleč slišalo se je nekako čudno kašljanje ter čez nekaj trenotkov stala je pred njo častitljiva podoba gospoda G. V obrazu poznala se mu je rudečica, in videti je bilo, da je v veliki zadregi. »Ježež Krišteš, tako je jecljal, » jaz Vam nisem prav pak'lc dal. ta je Vaš,' naj pošiljaj otroke v nemške šole — mesto dajte hitro onega nazaj«. Žena osupnela v češke, ker v nemških se ne ponemčijo.
Temu gospodu bi svetovali naj pošlje svojo družino: ženo, dekle, otroke, krave,
od začetka ni besede od sebe spravila, pozneje se je nekoliko ojunačila, ter rekla : »Vejo gosptid G. jaz sem že paklc od- j ovce in kar ima živega v hiši na italjanske prla, meso k ter' je bil' notri je močno smr- šole v Trst; pa naj pride čez par let po delo in nesla sem ga Šk... kuhat, poma- svoje blago — pa bode videl — ali dobi ranče sem pa med otroke razdelila«. — še nekdanjih »Poljakov«. Ubogi gospod G. ni vedel kaj bi počel,
ukazal je ženski, eta mora takoj iti vse razdeljene oranže nazaj pobirat, ki jih je
K
Gospod paragraf.
razdelila. Ženska je res ubogala, šla je do tega Sodnik; Tako je draga moja, jaz Vas in onega ter zahtevala oranže nazaj, češ,, pomilujem; jaz nisem kriv. Vas je da niso njene in da so se le gospod »pošt- ( paragraf obsodil majster« zmotili da niso pravi pak'lc dali«. q n a • Saj vem gospod K sreči je vendar 28 oranž, razun 2, katere so bile še v boljši varnosti* nabrala ter jih gospodu G. izročila.	j
Med tem je gospod » poštmajster« tisto kuhano meso pri Šk... premetaval in vagal, ker pa kmet ni bil zadovoljen s kuhanim
Vi vedno mečete na drugega krivdo : prosim Vas, povejte mi vsaj kje ta gospod paragraf stanuje, da ga grem prosit. —
in gledal skozi ozko špranjo uizdol, kjer	Seveda pri tem niso pomislili patres
se je redek prizor odigral. Videl sem pod patriae, da so kure ženskega spola in da seboj velik kurnik, v njem pa avstrijskega ostanejo neutolažene vdovice. orožnika z »pikelhaubo« in bajonetom iu 1 Spomnil sem se tudi, da nebeška prvega policijota (seveda ne kakega tr- troblja v mojem rajskem snu ni bilo nič j žaškega »lampareta«) — Stikala sta med druzega kakor — petelinovo petje, čutil sem — sladki poljub. — In v tem j prestrašenimi kurami sem ter tja.	| Vrata so še zopet zaprla, petelin pa je
trenotku sem se vil z prekrasno vilo v	Prvi trenotek so mravljinci goma ili po ležal v svoji krvi mrtev, i u bled kakor smrt.
sladkem objemu po zvokih rajske godbe v hrbtu, kajti bil sem mnenja, da mene Jel sem se tresti in zdelo se mi je,
iščejo, no svesto si svoje nedolžnosti in mirne da se duša trga od telesa, vesti, pomiril sem se takoj.	Čudna izprememba v mojem duševnem
Zaletela sta se v kot. — Orožnik je stanju! — zabodel svoje bodalo in »polieijot« mahnil Res, nepojmljiva metamorfoza! z svojo sabljo. Po tleh pa se je valjal v	Ne vem, — da li sem bil narkoti-
v pridušenih vzdihljejih lep ziran, hipnotiziran, ali Bog ti ga vedi kaj.
— V tem stanju gledal bi bil lahko travo a takoj mi je bil rasti in umel čivkanje vrabcev. Rr, rr, rrr...—, pok..., tresk..., čuden jasen celi položaj, spomnil sem se namreč Jel sem umevati kure pod menoj, zopern štropot in ropot in jaz sem telebnil najnovejše naredbe slavnenega občinskega	Umel sem vsaki kurji glas.
iz rajskih višav, iz vilinega zagrljaja na ta odbora še bolj slavne Liburnije, v s le d koje Oglasi se stara kura z elegienim ma-pusti črni »prešmentani« svet.	mora poginiti pod bridkim nožem vsaki petelin terinskim glasom: — »Oh, ti trinogi, ti
Ležal sem zopet v podstrešju japon- ki bi se drznil buditi s svojim kukuri- brezbožniki, ti ubijalci —• ljudje. Nikdar skega pavilona in poti seboj slišal sem kanjem goste v svetovnoznanem lečilišču več iie bode tacega varuha kakor je bil čudne neznane glasove. — Obrnil sem se Opatije in nje okolice.	pokojni revček — cibek.
navadna deva nego prava polnostasna vila v prozornej tančici; — strmel sem in z občudovanjem opazoval prikazen, ki mi se je sladko in vabljivo smehljala. —
Še več, približala se mi je in oh di-vota, — čutil sem njeni vroči dih, čutil
nebeške višave.
Zdelo se mi je, kakor da slišim glas nebeške troblje iu pod seboj sem gledal vrteti se po brzem akordu mazun:e dobro mi znane pare.
Koliko časa sem plaval v Leh prijetnih svojej krvi -sanjah, sam ne vem. Le škoda in stokrat cibek — petelin... škoda, da ni trajalo večno.	- j Strmel sem;

Str. 4.
BRIVEC
Jože z Vrha.
Na tem božjem svetu je včasih nesreča tudi k sreči, jaz sam sem živ dokaz temu. Moj oče, Bog mu daj nebesa, me je pridno v šolo gonil, kjer pa sem se bore malo učil !
ljudi ne bilo, si m;slim! Na veliko mojo	Tik mene je ležala mlada Barbika, ker
srečo zagazim namesto v gostinsko sobo,	sem tudi nje stol spodnesel Goste so se
v pisarno očeta Barbkinega, kjer je on	na vso moč smejali. Mene je bilo strašno
ravno pisal,	sram, rad bi se bil zjokal. Vid6, da se vsi
»Jožko vi ste prekasno prišli; me	okoli mene krohotajo, se ohrabrim pa se
ogovori oče. Jaz se počnem zvijati na desno	i jaz začnem smejati.
in levo, kakor bi me krč lomil! Samega	Oče me na to k mizi povabijo, bili
Pa vendar so ljudje pra.ili, Jože z gU.ahu ge snjejem; da hi ]epše izgiedai j	ao toliko uljudni, da so me tik »Barbike«
Vrha je prav »fajn človk!« Pa vendar j Mo(, ^ Barbkiu oče konča in išče su-	posadili: Še le zdaj sem se upal družbo
nisem bd za rabo, ker nisem irael ne spo ' šilnj pn|h Jx/ b[.ž pri0ko8inij zagl.al)im	)e na p(,l pogledati'. Na to se začne juha
sobnosti, ne omike. Dandanes pa je omika v	.....	l ,	, ,. . n ■ -n i i ■ i •
'	1 J	j črnilo mesto prahu, 111 polijem po pismu, okrog deliti, (jrospica Barbika mi napolni
ravno tako potrebna k življenju, kakor krompir in fižol!
Sramožljiv pa tudi sem bil; ako je k
Malo, da ne omedlim strahu. Ves zbegan krožnik, katerega nisem hotel sprejeti, ker sežem po robec, ter ž njim brišem po pa- 'je bil nje krožnik na pol prazen. Zdaj je pirju ! »Kaj pa vganjate gospod Jože !« mi ! začelo zopet »komplimentiranje« prek kro-
nam prišel kak tuj človek, takoj sem bil ,	. v	-.v , ' v • . XT i .	» ' ■ , ,
1	.	.	j rece smeje oce, ter me z mojim črno be- znika juhe. Vedel sem ze naprej, da tudi
v omari ali pod posteljo. Ako pa me je	, ,	.	Tr . . v. : . , . , , ,	v ,
,	1	lem robcem nazaj potisne. Ko je svoje reci tukaj ne bo dobrega: začel sem jo pri-
kdo nagovoril se nisem upal od strahu v	.,	, , " ,	, 1 -	•,• ■	, j .	r>
1	1 d- t'!	^ pospravil pelje me v sobo k gostom. Med srčno prositi, m proseče gledat, za Boga,
' \ . J ' '	.	') ■ 1 !	potjo opazim, da je na moji srajci velik naj si juho obdrži. Vsled moje neokretnosti
naj veste, kje mi je manjka o.	črn madež! Moj-Bog! kaj bodo gostje rekli sem polovico juhe po Barbki polil. Pre-
Ko sem po mojem ranjkem očetu ne-	. . ,. , TT	. .	' . i ,	, , v , ...
r	,	si mislim! Vrata se odivo, jas; pa, okorni strasen hotec krožnik nazaj potegniti, sem
koliko premožetua dobil, in sem gospo-	,	v.v . . v	,	. iv ,	,	, .	m • i i
r	° 1	leseni mozicek, hočem se okretnega u^se drugo polovico po sebi polu. 1 o je bilo
darstvo nastopil snubili so mi sosedovo .. v	. .	, ,	, ,	, ,	. . ., ,
1	gibčnega skazati, ter skakljam v sobo. bratovsko deljeno. 1 ega ne pozabim nikoar
Barbiko za ženo.	„ ., ,	.	, . i ,. . , . , . , .,
Priklanjam se nazaj, naprej, na desno i zdi se mi kakor bi se bilo včeraj zgodilo.
Barbika bila je, lepa, dobra, pridna	]eV()j ter n;sem xnf>ll7/l]> ()re(j menoj nese ' Ves v strahu se opravičujem, gostje so
in čedna deklica! Oče »Barbkin« napravi	<lekk ,q)n dišf,go ,pa8teto< na krožniku.'me tolažili, in mi drugi krožnik dali. Bar-
povodom rojstnega dne ljube hčerke, (ka-	y svojej navdušenosti zaženem s^ z glavo 1 bika je bila primorana se preobleči. Jaz si
kor je večkrat rekel) gostijo na katero so	nJ-e v hl.|,efc) (la jf krožnik z vsebino na tla | mesto prtiča konec namiznega prta zvežem
tudi mene povab li.	pade, jaz pa le naprej »komplimentiram« ' za suknjin gumb; Barbika se vrne pre-
Jaz nisem šel rad v družbo, ker po	dokler ne naredi nova nesreča moji ulj ud- j oblečena. Jaz se pri njej opravičujem, da
moji napačni odgoji, postal sem plašen, in	nosti, konec. Velikega strahu, se mi za- bi prišel zopet v milost. Ko vidim da je
neotesan ! Pa vse eno se nisem nič vstrašil,	temni pred očmi. V tej temi stopim z ' dobre volje, se šele oddahnem in si potni
da bi se le Barbki prikupil!	mojimi »pokloni« v »kuglof«, ki je bil na obraz obrišem, seveda ne z roko, ampak
Se preoblečeni. Ko pridem pred hišo tleh; spodrsnem zgubivši telesno in poli-' z žepnim robcem. Toda nesrečni robec začne mi srce tako v prsih tolče, kakor tično težo, telebnim kakor dolg in širok, vsega me je očrnil, kakor bi bil zamorec,
kovač po nakovalu. Oh! da bi le veliko	na tla. Padaje povlečem še dve stolici seboj. ; Velikanski krohot nastane. Gospodične so
—	—	— prestrašene bežale od mene, na kar je tudi
Potem silen jok in jadikovanje celega	pa si je v resnici lečila - srce in še kdo moja ijui)a Barbika vtekla. Takoj skočim krdela kur, - med kojimi si lahko opazil ve, kaj. — Hod la pa je tu gori le zato, j i/xxa mj/e ter zbežim v kuhinju se vrnit,
pokraj domačih tudi japduske kokice in	ker je bila navdušena za romantiko in iz-j^H kaj je zopet to: vogel namiznega prta,
maloazijske takozvane »Tulitan.	prenimebo, kakor je vedno dejala in na-1 kj sem jme) zvezanega okoli gumba, se >»Oh, ta pa meje znal tako galantno gleševala. — Da, da in ti krvoloki nas viege za menoj ? Vse, krožniki, sklede, bo-
tiljke, solata, špinaže, pečenke, kozarci, se prekopicava z velikim ropotom po tleh.
osrečiti kakor nijedeu drugi,«« — vzdi-	tako preganjajo!«
hovala je mlada putka v drugem kotu, —	■ Izprevidcl sem smehljaje se, da ne
»»in zdaj ga je dohitel tako žalosten konec	ve(J() Siimo vl.ai,ci givkati nego tudi kure! Ves obupan mislil sem; to je »coprnija« !
živlenja««.	kokodakati ljudske tajne in iz dna duše J Gostje pilijo z odprtimi »gobci« za di-
Vse je žalovalo!	sem zavidal neznanega mladeniča, — gro- šečimi jedrni, katerih so se že v srcu ve-
Vrstila seje hvala za hvalo, jadiko-	finjfi ij„i,jmca- _ pelili. Milo so gledali kako se za mano
vanje in jok za jokom.	i Vračal sem se zopet v svojo normal-1 vse vleče, dokler ni Barbkin oče, z obema
Vse kure so jednoglasno pomilovale	Most _ in knrj; g].(sovi S(j ve<i110 neumlji-' nogama, na prt stopil, ter tako nadaljni
ranjcega cibka. —	veji ))08t.,jali.' ' ' hrup ustavil!
»Cokica«, nadaljevala je zopet stara	' p,.etegnil gem pret w ude> spustil M | Jaz pa v divjem begu, ne več v lui-
kura, - »vidiš, tu nad nam. tudi jeden	yl;ižna t, .ft opotekajo5 se seJn korakal hinjo ampak naravnost domov 1 Štiri tedne
teh trinogov lež, in kjer ta mrha svoje	pr()ti (,()mu prt.miš|jujo6 nocojšnje sanje in se nisem iz sobe zganil! In še zdaj ko o
kosti ravna, — (hvala, draga kunca, na	{1()živl(1))^ ' jženitvi govore, se mi omotica dela. ko pa
tacih nežnih komplimentih, sem si mislil)	^ ^ m[ je gii;|, g()st() gostijl) raislim me ra,vlica trese.
- grlila je večkrat minolega poletja mlada	meglu y obličje> jaz pa sem graju, pMst i(| | Tone s Komenčela
grofinja čvrstega mladeniča, ki ni bil gro-	. . ^ v, , , j nad zaloeonr' maraževim". I
& J 6 ' 8	ujegove neumnosti ter se slatal po praz- [ ..m<ud/.vvun
fovskega stanu, pač pa lepega obličja" in	njh -epih
krasnega stasa. »Presrečni« soprog jo je	!
baje poslal ličiti se uervozuih napadov, ona	I
Krokarske strune
(in njihova brenčeča slava ) Vsem ptičicam vzor, Krilati smo zbor, Me krokarske strune Veselja izvor. Krok, krok!
Smo blaga čeljad; Visok je naš grad,
V	srebrnih čerčh, kjer Ni oken ne vrat. Krok, krok !
V	tem gradu živi, Se dobro gosti, Naš ata s kraljico Zelenih oči. Krok, krok!
Za mešam mesa. Sta sita oba, Pa krokata snažno Kot angeljčka dva: Krok, krok!
Vsi žlahtni ljudje In bistri možje, So z našega gnezda — Kar krokarjev je. Krok, krok!
Na smrt obsojen.
V	majhni izbi revne hiše Glej sedi mlad mož in piše; Kaj li piše tako burno ? Tako dolgo, tako urno?
Le poglejva mu črez ramo Za trenotek kratek samo, Glej kar v sili tu telesni Piše, vse so — lirske pesni.
Kuje pridno jih prenavlja,-Črta, briše in popravlja, Ž njimi svet če osrečiti, Sam pa enkrat slaven biti.
Toda oh, nesrečna duša, Ona to zastonj poskuša, Ko usoda je nemila Jo na smrt že obsodila.
Kajti v sobi krasne hiše Pa sedi star mož in piše, Piše dolgo, jako urno, Toda jezno, jako burno.
Ravno je pero namočil, Zadnji žolč da bi iztočil, Strogi mož je Kajn, ne Abei, On je namreč kritik — rabel.
Pesni se ne bodo pele,
V	peči bodo vse zgorele, Pesnik — mož se bo zatrl,
V	grobu pesništva umrl.
Silvester.
Sv. Jakobska »zakristija"
je zadnie dni zopet streljala v »Indipen-dentu« — o nekem »invasionu« slovenskem v najbolj italijanskem delu mesta. Slovenske šole, slovenske bratovščine in brata
Ciril pa Metod se slovensko zastavo, tako „ , , ., . ... 0 , , , , .	/<a nalogo katero sem napravil
silno strasiio cvetakobsko sakristrno —, m v . , , ., , ,	v . " , . .	lovarsu svojemu, dobil sem groš
tla ako ltahanissimi oeetie Saleziani ne re- T	v	°
,	,	, ., 111 z grosem v žepu sam sem sebi pravil:
sijo — se se »laska« cerkev poder . Ako r T , , . .. ,
j ,	, ,.	v i »in Janezek, kaj z niun zdai storil boš?«
se ni podrla ono tiho nedeljo na večer — ' . „
, . -»iii	i«,	. , i ""'ej ! Kmalu v srcu svojem to sem sklenil:
ko je prišla »banda« po laškega pridgaria < Tr.....
,	■	, »Kupiti za ni si hočem cigaret«,
ko so po ulici sv. Marka
Trnjeva pot po „športe'
»Salezjanca
laške babe in dekleta plesale — če niso še tisto žalostno nedeljo zbežali svetniki iz cerkve — ne zbeže nikdar več. Ni bolj ! Sem stopil v vrt; tam v kotu je slonela
Tja k »Lastovki« po »športe« sem jo krenil Korakal sem, kot moj bi bil ves svet.
pridnih — mežnarjev, kakor so pri sv. Jakobu — ves božji dan so z mošnjo po cerkvi. — Menda se pa res boje, da bi slovenske ovce ne zbežale. —
Presrečna prodajalka z ljubčekom ; Cuj ! Objemaje ga ni zapazila La jaz sem prišel; »Klical je ne bom!« — Pri niju nogah pes je črn ležal Strašanske velikosti, ostrih zob ; Na vsaeega on prišleca je prežal, Da ne bi motil srečnih teh osob.
Gost in točaj.
Gost: Kako da mi dajate tako za mazan prtič.
T o č aj : Vi ste pač čuden gost, oprostite, že deset njih sem poslužil z ravno Prot' meni skočil je ta vražji pes! isto servieto — pa nihče se ni pritožil. Brzih peta, sem zbežal ven na cesto, Vi ste prvi. —	Za mano čuvaj neusmiljeni;
Kot osel v nove duri, sem zagledal V prizor mikavni se; pa glej, o bes! Grdo me čuvaj črni je pogledal,
In ko od tam pritekla sva že v mesto, Ubežal sitni sem še le zveri.
Pretresla, bralec, te je epizoda, Kaj ne, katero sem doživel jaz ? Uči te to raj moja naj usoda: Previden moraš biti vsaki čas! Poslušaj in razumi uk moj zlati : Zaljubljencev ne moti mi nikar ! Svetujem vedno ti tako ravnati, Da ti ne bode, kakor meni v kvar!
Kocelj.
Pajčeva mreža.
Postave so večkrat slični pajčevi mreži — mušice še ostanejo v njej a obadje jo pretrgajo; taka je v Trstu s krčmarskimi »dekreti«. Ptujci onkraj vode ga takoj dobč, domačin pa počakaj malce. Nekdo je dobil dekret, a se pozneje prijavil, da je revež bolan, in da ne more sam voditi krčmo v istini pa je prodal dekret za 500 čukov ptujcu, kateri zdaj gospodari. — Tako sta se oba pomogla. —
ir
Kedo odstopi ?
Po tržaški pragmatiki — ne sme biti v mestni službi bin pod očetovim nadzorstvom.
Veliki dalmatinec in zeleni Slovan Raškovic je imenovan drugim predsednikom v mestni zbornici, njegov sin pa je »vice direktor- tržaških nasadnih vrtov. Ker je sin še bolj zelen kakor oče, ni bati se, da ga ne puste v senci magistratnih grmov. —
lz glave.
Ker je bilo vroče že poletje, Bueek slamnati klobuk si kupi, Ki mu dobro bode naj zavetje, Lice da vročine se ne lupi.
Ves vesel domu ga brž ponese, Da pokazal ženi bi ga svoji, Roka kar radosti se mu trese, Ko ga stiska v mehkemu zavoji.
In tako ga ženska mu oceni: »Oh, ko lep je — tudi barve prave Ter pristoja, da res človek meni, Slamnik zrastel ti je koj — iz glave!»
Silvester.
Str. 6.
BRIVEC
Pri ječmenovi vodi.
Gost : Krčmar, je li to pelzensko pivo — zatraceni. Krčmar : Ali hočete, da vam še vode dolijem !
Politika.
Tomaž: Kaj je svetovna politika? Blaž: To je politika miljonarjev, velikih špekulantov, ki potrebujejo novih zemlja, ker so domači svet žo do mozga izmuzgali. — Tomaž: Imamo tudi v Avstriji svetovno politiko kaj deš? Blaž: Te pa nimamo; če jo je kaj smo jo dali Nemcem čez, mi imamo dovolj domačo politiko — ta vidiš je prav mastna — samih jezikov.
K
Še vtorek.
Vesela je nedelja, Pondeljek prezaspan; Pijancem, dohrovoljeem; Vtorek najbolj razbrzdan.
Kmet in krčmar.
Kmet stopi v gostilno: Imate kaj mesa ?
Krčmar: Pripravljeno ni nič, če počakate Vam polomim par reber.
Kmet misleč, da so njove rebra v nevarnosti hitro zbeži iz krčme.
Nesloga je najstarejši gost v človeškem društvu.
Hočeš da ti čevelj dobro stoji, daj si ga pomeriti na lastno nogo — to velja tudi za srečo. —
Otrok je srečen, ker o sreči ne premišljuje. — odrašeni niso srečni ker preveč o njej študirajo. —
A.	Ali je res, da sta na dan odprtja dru-
štvene krčme v Lonjerju, Blaž in njegov sin podprla zid, da se ne podere ?
B.	Ali si hudoben, vse drugo; še pila sta
ga na naše zdravje! A. A tako, tega pa nisem vedel.
Plačilo na obroke.
A.	Ali je Avstrija že plačala nove puške?
B.	Plačuje na obroke. —
A.	Prodno izplača zadnji kvartal se bodo
umislili zopet nove. — Manliher zopet nekaj študira. -—
B.	To bodemo tudi plačevali v ratah, zakaj
pa imamo «delegacijo® kakor da dovoljujemo Avstriji milijone za puške, in topove. A. Kaj pa kmetom? B' Ovseni kruh. —
Stotak možak.
Ne veš li bedak, Zakaj si možak? Skrivnost ti povem, (Je daš en stotak...
;¥
LETIGRAMI.
Berolin. Po cesarjevem odhodu hodi ^ vse polno Prusov na zvonike z daljnogledi kukat proti Avstriji — Nekateri mahajo z robci, kakor bi hoteli reči : Počakajte pridemo. Ženske so posebno hude v mahanju.
Dunaj. V parlamentu so že vsi stre-žaji ohromeli od prevelikega tekanja zdaj k ministrom, zdaj k češki opozici, zdaj zopet k Poljakom. — Tu Vam je tak panik pred obstrukcijo, da dttnajčanke ne kuhajo več kosila; ognjegasci stoje z napetimi »pumpami« pred državnozborskim hramom, ker jim je minister telefoniral — da je hiša v veliki nevarnosti. —
Marezige. 9. Ko bo v Skednju laški oslovski semenj, prideta tudi dva iz Ma-rezig.Eden je kosmat, drugi obrit. Sliši ta na imeni Pane in Pauič. Kupci se že naprej opozorijo. Oba osla sta dobre race in znasta izvrstno rigati- Razločujeta se od drugih j s tem, da nimata repov. Za en liter vina
■ se bosta prodala oba.
—
Velike Zabije. Šestega maja je bil pri nas ples. Po plesnej veselici so Velikoža-beljske dame ozdravile, katere so prej bo-I lehale za raznimi bolezni. Gospod dr. L. | v Gorici bode moral poiskati si droge kli-jentinje, ker tu bo sedaj malo zaslužka.— j—- Župan S. iz Odkovše je pil pol litra ! na medvedovo kožo, za kar ga še sedaj ščepi.
Trst. Italijani iščejo noč in dan prostor kje naj bi postavili Dantejev spomenik. Bati se je tla ako bi ga postavili v Trstu, da jim ga puljski Lahi odnesejo. Hortis je pisal Tolmincem, ali ne bi hoteli sprejeti oni častno, stražo ker je bil Dante pred Italijani še najbolj varen dokler je živel Tolminskem.
Prenapeta struna.
Srce napeto polno ljubezni: Hujše ni menda njemu bolezni. Cesto je ljubka slepa in gluha, Kakor flafut osmojena muha.
Padar — dragar.
Kurje oko, to je hudo, Jedno ozdravi izmed sto. Stari dolžnik, stari bolnik, Redek je vama še zdravnik.
Prazen strah.
Ne boj se groma in ne toče,
Če samo v Pratiki ropoče. ^
Avstrijan in Italjan.
I t a 1 j a n : Čemu je šel vaš cesar v Be-rolin. —
Avstrij au: Da vtrdi trozvezo, saj je tudi Vam v korist in Nemcem. —
Italjan: Lepa zveza, komaj se je cesar vrnil že so nam povišali »col« na-sadje. —
Avstrijan: E kej to, nam so jo pa Prusi pritisnili na pivo. —
Čemu je pa ta trozveza, nekdo mora vendar imeti dobiček od nje.
Italjan: Vi Slovani gotovo ne!
Bruni
nova tobakarne ulica S. Martiri štv. 12, prodaja znamke, koleke in pisarsko pripravo; dobi se tudi list »BRIVEC".
Našim naročnikom v spomin.
Slovenci se radi naročajo na časopise a še rajše jih berejo brezplačno. — Brivec ima toliko naročnikov, da bi prav lehko izhajal in še boljše dopisovalce od-škodoval za njih trud.
Ker pa leto za letom zastane toliko nedoplačane naročnine, se tudi Brivec ne more gibati kakor bi želel — Od naročnikov je torej odvisno, ali se list povzdigne ali se celo ustavi.
Torej cenj. naročniki pozor!
Upravništvo.
ozor\!
Prijatelj, ako želiš kupiti
„BE£VC A",
i
dobiš ga vsaki deseti dan v to-bakarnah:
V Trstu prodaja: LOV REN Čl (\ nasproti kavarne Fabris KERSTEN, pri Kjozi. PIPAN, Ponte della Fabbra. -TOBAKARNA nasproti restavracije Rossetti.
„	na Corsia Stadion blizo Leitenburga
„	Molin grande pri uhodu mestn. vrat
„	Via Nuova in Molin piccolo.
„	ulica Barriera vecchia v hiši ka
varne Harmonia. TOBAKARNA Grego na voglu via del Bosco. „	v ulici Sette Fontane.
„	ulica Erta pri sv. Jakobu
„	nasproti policije.
„	v ulici S. Marko.
„	pred cerkvi Sv. Antona starega.
,,	tik museja Revoltella.
„	Afrič v hiši Economa Campo
Maržo.
TOBAKARNA nasproti tiskarne Dolenc pri pošti „	nasproti tiskarne ^Edinosti" ulica
delle Poste. G.spa GASPERŠIČ', trgovka pri Sv. Ivanu. TOBAKARNA v „Narodnem domu" v Barkovljah.
V	Gorici:
TOBAKARNA Josip Schvvarz, Šolske ulice.
.,	En. Jellersicb. Nunske ulice blizo
cerkve.
V	Ljubljani:
Gosp. BRUS pred škofijo štv. 13.
„ PODREKAR. Sv. Jakoba trg štv. 8. „ SEŠAREK, Šelenbergove ulice štv. 36, Glavna zaloga tobaka GBABER, Glavni trg. Gosp. JOSIP MAČEK, Glavni trg.
„ IVAN VRHOVEC, tobakar, Št. Peterska cesta štv. 52. Gosp. BLAŽ FRAN, tobakar, Dunajska cesta 4
V	Kranju : FLORIJAN, bukvama.
V	Celju: TOBAKARNA v »Narodnem domu".
V	Kamniku:
V	Pulju :
TOBAKARNA Bracciafogli ulica Carrara št. 40
Ka postajah južne železnice : Nabrežina in Zidanmost.
Slovenska šivilja
priporoča se cenj. slovenskem gospicam. HT" Točna postrežba, nizke cene. Ulica Commerciale 12 II. nad.
I. VIČIČ, krojač
v Trstu
ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z al >ž. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov, 459.000 gld"
POZOR!
Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst.
Kdor želi biti dobro in točno postrežen z ; svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna lina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom. Nadejaje se obilo obiska beleži udani
Vekoslav Plesničar.
WWWVWWV"
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično
apno (Romano) prve vrste, dobi ga'	K S" C lil H
vsaki Čas v zalogi pri Marinil Lllkša Trst ulica S. Mareo štev. (j. Trst. na Proselui.
jpŠF* Cene ugodne.
_____ mrzla jedila.	Udan
Ant. Babic.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj-, se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
pohištva vsake vrste
od
Alessandro Levi MM v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bograt izbor v tapetarijah, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko \ vsakemu na zahtevo.	-
y Cene brez konkurence.
^ Predmeti stavijo se na brod ali žele-- znico brez da bi se za to kaj zaračunao*
Str. 8.
B E J V E C
B.
v uorici
Tržna ulica v p slopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino ldago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - ljubljana - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne p od učne nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov :
Upravništvo ,,Slovenke" -- Trst.
tOOO0OO#OOGOOO<
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
OODOOOOfi
„Slavisches Echo" izhaja 1., 15. in 2. dan
v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
fJBT Časopis vestno zasleduje slov a n s k o gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-ikar ne bi smel biti brez tega lista. 'Hf
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - Mioa S. Catarina St. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolouijalno blago. Po šilja se un debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero no vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale. Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
n 111
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4°/0. Toliko ne priletijo v Trstu nobe.i denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotifinik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7(5 1893 „ 38.245.13
Prva slovenska trpvina i ž e 1 e ž j e m
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Šta jersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
1894
1895
1896
1897
1898
49.741.66 88.644.52 125.448.27 164.907.79 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah
Bvoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
<
i
i
Odlikovani fotografski atelier
A. JERKIČ
Gosposka nlica št. 7. - gorica - Gosposka ulica št. 7.
v hiši ,,Goriške ljudske posojilnice".
Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dote pri obstoječi! cenah 15 7> rabat.
Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenešene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši.
>
►
>