o II. 1930 :
Poštnine olatana v co'ovlni
leto LVI1I. v L'ubltani, v četrtek dne 27. februara 1930 Št 48
Naročnina
P n e v n o гчо i a
u bral «vino Jugoslailio mcscinc iô Uln poilcmo I5ii Uln celoletno 3i»0 Olr
za inozemsivo
me»e. no iti I > 11, nerte tsua ?daia ce oie nu v iuiK Sloviti 12(1 Din, za Inozemsivo MO C
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
u
2. 'zđaia st. 2 ун
Cene oglasov i sio.p. peiu-visia mali oqia&i po I 50 m i U.veCli oo asi Dud o mm v.Sine poOinZ-зо veliki po -i «n 4 l>in. v urectn Skemdelu vršilca no IO Ulr ci Pr ч/e''ern □ ПЖО i L. ~OpU3t
Iz ue oo i /iUii aj
razen ponaeliKO in dneva do prazniku
Herriotova izpoved
Gosp. Edvard Herriot, bivši ministrski predsednik v Franciji, radikalni poslanec in lijonski župan je naš stari znanec. Tudi ob sedanji politični krizi .francoskega parlamenta se je njegovo ime često imenovalo. Znan je kol odličen prostozidar in velik pobornik prolikrščanstva. Gosp. Herriot pa ima to lastnost, da rad moralizira iu pri tem, kadar se razvname, pove sebi in svojim večkrat kako prav bridko resnico. Tako se je pred dnevi v svojem listu >Le Petit Provençal-, vznemiril radi naraščanja zločinov, ki jih store mladostniki. Vznemirjen radi poraznih poročil izpred sodišč piše g. Herriot častno in pošteno: »Imamo pogum, da priznamo: Krivi smo! Jaz, kot župan velikega francoskega mesta se tega zavedam. Mi smo delali zakone... Toda zakon ne more ničesar, ali skoraj ničesar. Mladina dorašča v nekem strupenem ozračju, ki vzbuja vse njene slabe nagone. Cisto neomejena in docela nekontrolirana publicistika se ji ponuja na vseh oglih... Tudi kino ni brez nevarnosti; s to čudovito iznajdbo se nismo znali okoristiti. Vestni učitelji so nam sporočili, kako kino-predslave zmešajo mlade glave, ln ko sem spraševal otroke o predstavi, pri kaleri sem bil tudi sam navzoč, sem živo obžaloval staro »laterno magico« naših prednikov... A predvsem so časniki tisti, ki kvarijo mladino. Vzemite jih samo enkrat v roke: celo prvo stran zavzemajo dan za dnevom poročila izpred kazenskega sodišča. Upam si obtožiti pred javnostjo toliko brezvestnost časnikarjev...
Gosp. Herriot torej ugotavlja, da slabo čtivo in opolzke kinopredstave kvarijo mladino, ker jo nauče lehniko zločina in greha. Obenem tudi priznava, da s samimi zakoni ni mogoče zaustaviti grozečega moralnega razkroja med sodobno mladino.
Vsekakor je od g. Herriota simpatično, ko priznava, da tako zvana lajična morala, sezidana le na >državljanski poštenosti in bo-netnih medsebojuih odnošajih in zaščitena po državnih zakonih nikakor ni dovolj Irana podlaga za uspešno vzgojo mladine. Mladina mora vedeli, da je sankcija državnih zakon v večnem božjem zakonu, v Bogu samem, ki je najvišji zakonodajalec 111 ki vsakega človeka v duši obveže k temu, kar je pošteno, lepo in dobro.
Na iste nevarnosti, ki prete mladinski vzgoji, je že mnogo preje in bolj izrazito kakor g. Herriot opozoril sv. oče Pij XI. v znani okrožnici o vzgoji mladine. ?>V naših dneh« tako pravi papeževa okrožnica, "je še bolj potreba pomnožiti čuječnost, ker so se pomnožile nevarnosti, ki groze z moralnim in verskim brodolomom neizkušeni nilaaini. Polne teh nevarnosti so knjige, ki jih zlobno širijo po smešno nizkih cenah. Nevarnost preti od kinopredstav In sedaj tudi še od rauio-fonije, ki na lahek način z besedo razširja lo, kar kino s podobami. Ta mogočna propagandna sredstva, ki morejo mnogo koristiti, ako jih vodijo zdrava načela, služijo žal česlo strastem in nizkotnemu nagnenju za dobičkom. Sv. Avguštin je vzdihoval radi škode, ki so jo med kristjani njegove dobe povziv čile predstave v cirkusu in z dramatično živahnostjo pripoveduje o spremembi na svojem tovarišu in prijatelju Alipiju. Toda nad kako razrva-nostjo mladostnih duš radi kinopredstav bi morali danes šele jokali premnogi starši in vzgcjitèlji.«
Sv. oče pa ne ostane samo pri ugotovitvi moralne nevarnosti, kateri je izpostavljena današnja mladina, ampak pokaže na sredstva, kako odpomoči velikemu zlu. Pomoč je v vzgiji, predvsem v dobri krščanski šoli, ki je med I rščanskim ljudstvom v to poklicana, da vzgoji dobre vernike in s tem tudi dobre državljane s trdnim značajem in nravnostjo, ki je formirana po vekovitih krščanskih na'elih, ! Katoliški starši imajo pravico zahtevati, da se po teli načelih in v tem smislu vzgajajo njihovi otroci. Smisel šolskih zakonov mora stremeli za leni, da pomaga Cerkvi in krščanski družini vzgojiti otroke in napravili iz njih dobre kristjane in poštene državljane. Toda sami ti znkcni ne morejo nikdar nadomestiti naravnih temeljev morale, ki jih daje človeku edinole zavest odgovornosti pred Bogcm. |
Tu so ravno pričenja tragika v spoznanju gosp. Herriotu in nešteto drugih, ki so hodili in še hodijo po njegovih stopinjah pa morda nimajo toliko možatosti, da bi priznali pora 110 učinke svojega dela. >Delali smo zakone.. .< Da, kakšne zakone? Nasprotne verski vzgoji mladine, poveličevali smo la-jično šolo in moralo, — a dnnes nas je slrah naraščajočih mladostnih zločincev! Tnko bi
Konferenca banov zaključena
Proračuni banovin bodo zvišani — Trošarine ostanejo banovinam Proračuna Savske in Dravske banovine v razpravi
Belgrad, 26. febr. e. Konferenca banov se je danes v glavnem končala. Na današnji seji, ki jc bila dolgotrajna, sta bila poleg finančnega ministra prisotna oba pomočnika. Na tej poslednji konferenci banov se je dosegel popoîen uspeh. Banovine so dobile zagotovila, da jim bodo v finančnem vprašanju dana širša pooblastila, da bodo lahko sestavile proračune, ki bodo odgovarjali vsem potrebam posameznih banovin. Najvažnejše je dejstvo, da je finančni minister pristal na to, da se dohodki trošarin, ki so se doslej stekali v centralno blagajno
državne hipotekarne banke, neposredno zbirajo pri posameznih banovinah, da jili bodo te lahko uporabljale po svojih potrebah.
Po teh zagotovilih iu sklepih se je takoj popoldne prešlo na specijalno razpravo o proračunih posameznih banovin. Kot prva jc bila danes na vrsti savska banovina. Jutri dopoldne pa se bo razpravljalo o proračunu dravske banovine. Razprave sc bedo udeležili ban ing. Sernec, njegov podban dr. Pirkmajer, šef finančnega oddelka banske uprave dr. Orel in dr. Bonač.
Uracšnšški zakon ho aprila gotov
Za upo,;o;ence bo izdan poseben zakon
Be'grad, 26. febr. e. Novi uradn. zakon se forsira in ima posebna komisija pod predsedstvom bivšega pravosodnega ministra dr. Dln-ko Perica vsak dan sejo. Upa se, da bo ta zakon v teku mesca aprila dogotovljen.
Sigurno je, da bo po novem zakonit odpadla kategorizacija uradništva in da se vpostavi deset »činovničkih grup . Gmoten položaj vsega državnega uslužbenstva se bo znatno zbo'jâal.
Ko se bo razprava o zakonskem osnutku bližala koncu, bo izdan poseben komunike e posameznih najvažnejših točkah, tako da bodo pokrajinske organizacije imele še časa staviti svoje pripombe. Vse zainteresirane organizacije bodo pravočasno pozvane, da k osnutku zakona stavijo svoje pripombe.
Kar se tiče upokojencev, o čemer smo že poročali, je prevladovalo drugo stališče. Za ureditev upokojenskega vprašanja bo izdelan poseben zakon za tipokojcnce, v katerem se določa revizija vseh upokcjencev. Ta zakon je v glavnem že dovršen, ni pa še določen termin, po katerem naj se izvrši prevedba upokojencev na nove prejemke. 30od-stotni odtegljaj v tujini živečim upoko'encem se ukine. Zakon izenačuje razne dosedaj obstoječe vrste upokojencev.
V splošnem bo novi uradniški zakon za prizadete mnego ugodnejši in bo slanic upokojencev znatno zboljšano.
Belgrad, 26. febr. e. V imenu Zveze državnih nameščencev in upokojencev, posebej kot predsednik društva upokojencev in upokojenk v Ljubljani, se mudi že par dni v Belgradu g. Lilek. V družbi g Rusa je bil dosedaj sprejet skoraj pri vseh merodajnih faktorjih, katerim je obrazložil svoje stališče in poda! potrebe in želje svojih organizacij.
G. predsednik nam je povodom svojih intervencij izjavil, da ima utis, da bo gmotni položaj državnih uslužbencev in upokojencev v bližnji bodočnosti znalno piboljšan. Pri vseh merodajnih faktorjih je dobil vtis velikega razumevanja za potrebe uradništva in upokojencev.
Sorfnifti in novi uradniški zakon
V nedeljo 2. marca se sestanejo v Belgradu delegati vseli društev sodnikov v kraljevini. Vsa društva sodnikov so se od/v .da in hodu od« 'poslala delegate v prestolieo. Zborovanje je zelo važno in dnevni red obsežen. Pole? starih zahtev sodnikov bo v prvi vrsti nu dnevnem redu stališče, ki gn nn j zavzamejo sodniki k novemu skupnemu urudniškemu zakonu. Sodniki stojijo namreč na stališču, naj se njihov stan ne v ključi v splošen edinstven uradniški zakon, ampak nuj tudi za naprej velja /t nje [»oseben zakon o sodnikih z vsemi ugodnostmi, ki jili je do sedaj užival ta stan /. ozirom na svojo veliko odgovornost. Tudi mate; ijalne ugodnosti l>i bile v |k>selmeni zakonu najbolj zavarovane.
Sprememba zakona o PA
Belgrad, 26. febr. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Privilegirani agrarni banki.
Navajamo najvažnejše določbe novega zakona :
Upravni odbor more v primeru dokazane potrebe podaljšati rok vplačil.
Čl. 2. pravi, da se smejo dolgoročne amortizacije dovolili poljedelcem na zastave nepremičnin do 50 odstotkov njih ocenjene vrednosti. Bančni posli banke se poveča o.
Bančno poslovanje vodi upravni odbor. Predsednik upravnega cdbora je predsednik banke. Predsednik sc imenuje s kraljevim ukazom na predlog ministra poljede'stva in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. Njegov mandat traja 3 leta. Ta zadnji odstavek tega paragrafa izpade iz čl. 15 zakona o Privilegirani agrarni banki.
Čl. 4. določa pravice in dolžnosti bančnega predsednika.
Upravni odbor banke se sestaja redno enkrat v mesecu in kadar zahteva to predsednik ali njegov namestnik.
Čl. 13. navaja dolžnosti in pravice vladnega komisarja.
Privilegiji banke.
Banka se oprošča plačevanja vseh državnih in samoupravnih taks, pri ustanovitvi, pri izdajanju menic, pri potrjevanju pravil in knjig in sploh pri vseli svojih poslih z državo ali s samoupravnimi oblastmi.
moral logično zaključiti gosp. Herriot in njegovi učenci.
Zavedni katoliki, ki so si svesti svoje odgovornosti pred domovino in pred bodočimi pokoljehji, zahtevajo zato vedno in povsod, da se njihova mladina vzgaja na vers' o-moralnih terreljih. Oni pa, ki morda v dobri veri delajo drugače, naj se pa iz i'povedi velikega proti-krščanskega voditelia moderne Frairije uče. da se bo človeška družba izboljšala le. če bo mladina vzgojen» vsekozi na krščanskih moralnih načelih.
Imovina, dohodki, bančni posli, vse listine tega poslovanja, ves bančni obrat ter nakup bančnih akcij, založnic in melijoracijskili obveznic, kakor tudi obresti, ki jih priznava ali izplačuje banka, so oproščene vseli državnih in samoupravnih davkov, doklad, taks in drugih dajatev vsake vrste
Vsi posli glede intabulacije in glede aktiviranja teh bremen so oproščeni vseh taks.
Oproščene so nadalje vseh državnih in samoupravnih taks obveznice, kakor tudi z;:dolž-nice dolžnikov Privilegirane agrarne banke, vse operacije o jamstvu, cesiji, izdajanju zadevnih obveznic, ako sc te listine glase v korist Privilegirane agrarne banke, kakor tudi vsa potrdila na njih.
Privilegirana agrarna banka je nadalje oproščena vseli taks pri pravdah pred sodiščem, pač pa se bodo odmerile takse državi od obsojenih dolžnikov, ako pravda ni bila poravnana.
Vse te ugodnosti uživajo tudi zadružne organizacije pri poslih s Privilegirano agrarno banko.
Vse bančne pošiljke so oproščene poštnine in drugih poštnih dajatev
Da si osigurn izplačilo terjatev sine Privilegirana agrarna banka zaseči, podpisati in vnovčiti priznnnice, ki so navedene v paragrafu 471. točka 4a zakona o sodnem postopku v ci-viluili tožbah za kraljevino Srbijo in v § 250 civilnega sodnega postopka za kraljevino Črno goro. k-.ikor tudi nepremičnine, ki so navedene v členih 27 do 33 zakona o bivših kmetskih se-liščili in bogltikih z dne 27. maja 1928.
Privilegirana agrarna banka sme uporabiti vse svoje pogodbene pogoje /a kreditiranje nc glede na zakonske predpise o dopuščeni višini ohrest.i
Največji parn'k sveta grade Anrleii
London. 26. febr. A A. V BeHaslu so pričeli lela 1928. na račun paroplovne družbe White Star graditi parnik, ki bo imel nad №3 lisoč ton in prekosil največji narnik ua svetu.
f Kardinal Merry del Val
Rim, 26. febr. U. V prvih popoldanskih urah je umrl danes kardinal Merry del Val na posledicah operacije slepiča, ki se je izvršila danes dopoldne.
Kardinal je bil rojen 10. oktobra 1. 1865. in je bil pod papežem Pijem X. kardinal drž tajnik. Merry del Val izhaja iz stare španske familije grandov in je spadal med najbolj reprezentativne osebnosti kardinalskega kolegija ter slovel kot eden najodličnejših diplomatov. Študiral je v Londonu, Namuru, Bruslju in Rimu. Posvečen je bil 1. 18~~ Potem je bil član raznih kongregacij. 21. julija 1903 jc dobil začasno vod-tvo državnega tajništva. Dcfinitivno je bil v državnega tajnika potrjen od papeža Pija X. 16. oktobra 1903 in je ostal njegov državni tajnik do septembra 1914. Sc v novembru 1903 jc bil imenovan za kardinala. Ko je bil izvoljen za papeža Benedikt XV., ki si je izbra! za državnega tajnika kardinala Gasparrija, je kardinal Merry del Val prevzel tajništvo Svetega ofirija.
Rajni kardinal ni bil samo velik diplomat, ampak tudi svet mož, ki je bil najbolj sposoben izvajali smernice rajnega papeža Pija X. v smislu religijozne obnove. Tudi je odločno nastopil proti pogubnemu modernizmu in relativizmu v verskih vprašanjih. V odnosih do drugih držav je zelo strogo varoval pravice Cerkve napram levičarski Franciji.
Cauievič reis ui ulema vseh rmisf manov
Belgrad, 26. febr. Kralj jc na predlog mi* nistra pravde in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal ukaz, s katerim se postavlja za reis ul ulema islamske verska zajednice v kraljevini Jugoslaviji s sedežen: v Belgradu g. Hadži Mehmcd Gjemaludi* Čauševič iz Sarajeva.
Zdravstveno s"an;e dr. La$w e
Zegreb, 26. febr. a. Zdravstveno stanje bana dr. Laginje se je sinoči nekoliko zbolj-šalo. Zdravniki so ugotovili, da je njegovo stanje sicer nekaj boljše, vendar pa je še vedno enako kritično, posebno radi njegove visoke starosti in značaja bolezni Noč je prebil dr. Laginja mnogo bolje. V njegovih prijateljskih krogih obstoja velika bojazen, da ne bi kljub temu bolnik podlegel.
inčič ncvarrso oho'el
K.astav, 26. febr. a. Znani hrvatski narodni b rec iz Istre in največji prijatelj bolnega bivšega bana Matka Laginje prof. Voje-slav Spinčič je ludi opasno obolel. Njegovi I številni prijatelji se re?n > boje, ker je bolezen ; pri njegovi visoki starosti 81 let nevarna.
Oni kovani sodmhi
Be'grad, 26. februarja. AA. Kralj jc na
predlog ministra pravde odlikoval z redom belega orla 5. st pnje g. dr. Josipa Kotnika, predsednika okrožnega sodišča v Celju v po koju.
Z redom sv. Sav sta odlikovana dr. Friderik Bračič, sodnik okrožnega sodišča v Celju, in dr. Adolf Kaiser, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, oba v pokoju.
Ves'» iz države
šihenik. 26. febr. n Italijanski parnik »Dal« matiiK je odpotoval zn l'iludelfijo mitovorjen s 11.000 tonami boksitu za tnmošnjo aluminijsko industrijo.
Šihenik, 26 febr. a Hrvatska katoliška okrajna narodna zveza je imela 2~i t. m. v katoliškem domu čajanko ki je bila zelo okusno prirejena in imela sijajen uspeli.
Požcgn, 26. febr. a Mestni kultu rno-pro-svetni odbor je priredil 2T t. m. predavanja o življenju in delu zagrebškega nadškofa tli Ante Bauerja. Predavatelj je predvsem govoril o važnih zgodovinskih dnevih hrvatskega metro-polita.
Zagreb, 26. febr. a. Pri bonski upravi se je vršila včeraj prva konferenca sanitetnega sveta savske banovine. Konferenco je otv< ril zastopnik bana Sava Stojanovič. Govoril je o potrebi higijenske^a dela in nalogah sanitetnega sveta. Nato se je konstituiral odbor.
Zsgreb, 26. febr. a. Zveza hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev bo priredila tudi letos svojo tretjo razstavo v palači zagrebške borze. Razstava se bo vršila od 5. do 7. aprila. Razstavljena bodo sremska, slavonska, dalmatinska in tudi štajerska vina. Pričakuje se, dn bo tisDch razstave zelo dober
I f Dr.
Danes je umrl v ljubljanski bolnici v 58. letu dr. Ivo Subclj. Rojen je bil v Kamniku Gimnazijo je dovršil v Ljubljani. Za časa svojih juridičnih študij pa je večinama bival v Velikovcu kot družabnik bivšega trgovin, ministra, barona Pinota. Ta, veliki prijatelj Slovencev, je imel pri sebi stalno kakega slovenskega visokošolca, da mu je čital, ker sam radi oslepclosti ni mogel. Baron Pino ga jc tudi napotil na študij tujih jezikov, zlasti francoščine in angleščine. V teh jezikih ;e tudi s Šubljcm govoril. Po končanih juridičnih študijah je zato vstcpil pri politični upravi v Celovcu ter je bil takoj po političnem izpitu na Pinotovo priporočilo poklican v zunanje ministrstvo na Dunaj, kjer je nenavadno hitro napredoval. L. 1915. je bil že dvorni in mini-sterijalni svetnik. Ves čas je bil zaposlen v šifrirnem oddelku. A še pred prevratom je moral radi bolehnosti v pokoj.
Dasi v tujini služeč, je bil z vsemi vezmi «vojega plemenitega srca in globoke duše zvezan z domovino, v kateri je rad prelive! ves svoj prosti čas. To svojo ljubezen do slovenskega rodu in posebno do njegovega mladega pokoljenja je v dejanju pokazal v pre-obili meri. Podpiral je ubožne slovenske študente in skrbel za nje kakor oče. Zbiral je slovenske študente ua Duna.'u, prirejal ž njimi izlete ter jih pri teh prilikah vzgajal za moški, a plemenit nastop, vreden slovenskega imena. Sam ljubi Bog ve, koliko tihega gorja je izle-čila njegova radodarna desnica.
Na Dunaju je bil duša družabnega življenja med Slovenci. V zimskih mesecih jc skliceval slovenske uradnike in častnike k družabnim večerom. Tu na »Šubljevih večerih so se spoznavali in navezavali medsebojne stike 'una>ki Slovenci, med katerimi je bil on na'popularnejša oseba.
Ob prevratu je bil predsednik Narodnega sveta v Kamniku^ kmalu pa je bil radi poznavanja tujih jezikov in koroške dežele imenovan za podpredsednika jugoslovanske plebiscitne komisije na Koroškem. Ker je že boleha', ga naša država po plebiscitu ni več zaposlila 2ivel je zato v miru v Kamniku in se bavil s ponavljanjem tu ih jezikov. Poleg francoščine, italijanščine, angleščine in nekaterih slovanskih jezikov se je bavil Šubelj celo s turškim in kitajskim. Dve leti sem je pa pop Incma onemogel in smrt mu je bila le rešiteljica. Šubelj je bil zelo izobražen mož, finih manir in čedne zunanjosti, a tudi izredno blagega, plemenitega značaja.
Mož čistega krščanskega značaja zasluži, da slovenski rod ob njegovem slovesu spoštljivo klone z glavo in ohrani v časti spomin
Tardieu dobil mandat
Sita nejasen poioiaj — Nova vlada naj bo vlada republikanske
koncenlraci e
Pariz, 26. febr. U. Tardieu je spozna), da se je po poesiritvi nasprotstva med levico in desnico onemogočil s svojim včerajšnjim manevrom, ko je preprečil sestavo koalicije levice in sredine, ki jo je sam priporočil predsedniku republike in je zato Doumergueju najprej odklonil sestavo nove vlade. Po ponovnem poskusu pri Poincareju, ki se radi svojega zdravja mora izogibati vsakega aktivnega političnega delovanja, jc Doumergue danes popoldne vnovič prosil Tardieuja, naj vsaj poskusi rešitev krize. Tardieu je vabilo sprejel in obljubil defi-nitivni odgovor šc tekom današnjega večera. Upanje, da se mu posreči, je celo v desničarskih krogih zelo majhno, ker po dogodkih zad njih dni nc bo noben merodajen politik radikalnih socialistov pripravljen, vstopiti v njegov kabinet. To odklonilno stališče radikalnih socialistov ni naperjeno proti republikanski koncentraciji, temveč izključno samo proti Tardieujevi osebi. Tardieu sicer lahko poskusi, kakor je to že včeraj storil, da si zagotovi podporo pribež-nikov iz levega meščanskega tabora. V tem primeru pa bi njegov kabinet najbrže ne trajal dalje, kakor prvi.
Vsekakor je ves položaj tako silno zmešan, da bi v vsaki drugi državi že davno razpustili parlament, samo v Franciji je ta pot zelo težka. Ustava sicer dopušča razpust, toda od časa tretje republike se je tak razpust pripetil samo enkrat ter bi bili potrebni mnogo nujnejši razlogi, kakor je obstoj ali neobstoj kake parlamentarne večine, da bi predsednik republike in senat, ki mora na to pristati, resno uvaževala tako eveptualnost.
Pariz, JO febr. ЛА. Ilnvas sporoča: Pred Tardieiijeui je predsednik republike Doumergue konzultiral Douniora in Bcuissonu Po uvdi-cnci je prvi izjavil novinarjem pikio. Zdi se mi. da priha jamo prepogosto semkaj U Drugi pa
jc pristavil melanholično: -Saj se bomo vračali vsakih 8 dni!«
Kdo je glasoval proti Chautempsu.
Pariz, 26. febr U. Po tečno ugotovljenih rezultatih glasovanja je desnica ■ sklenjeno glasovala proti Chautempsu, ojačena s pribežniki sredniskih strank. Od 54 poslancev radikalne | levice jih je glasovalo 25 proti kabinetu, od republikanskih socialistov 3 in od neodvisne le- i vice 5, dočim se je skupno 21 poslancev odtegnilo glasovanju. Predsednik Doumergue je že danes začel tradicionalne sprejeme. Nasledstvo Chautempsa je še popolnoma nerešeno. Govori se v prvi vrsti o Poincareju ali Bra'idu, v drugi vrsti pa o Rarthouju ali Perctu, ker bi bil Tardieu prevelika obremenitev za republikansko koncentracijo, ki naj bi obsegala radikale od Maginotove skupine in glede katerih se smatra, da je sedaj prišel njih čas. Sicer pa bi iz zagate pomagal samo razpust parlamenta.
Komentarji listov.
-Petit Parisien« vidi v padcu Tard'eujevega in Chautempsovega kabineta dokaz, cla v sedanji pos'anski zbornici ni niti izrazite desne niii leve večine. »Matin« označuje Tardieuja sicer za moraličnega zmagovalca v včerajšnji bitki, ki pa ni sposoben, da bi bil voditelj sprave in voditelj koncentracije, ki je sedaj vsekakor postala absolutno potrebna. Journal smatra, da razdalja med lardieujcm in Chauteinpsom ni nepremostljiva Od levičarskih listov je radikal- ' na »Republique« za neusmiljeno nadaljevanje boja. »Ere Nouvelle« naglaša, da je dobiček včerajšnjega glasovanja v tem, da se je popolnoma razčistilo razmerje moči med desnico in levico. Quotidien« priznava, da v trenutku ni levičarske večine in da je edina možnost za sestavo večine koncentracija.
Vprašanje spremembe statutov DJV
Ženeva, 26. febr. AA. Odbor Društva narodov je snoči pričel razpravljati o vprašanju prilagoditve statuta Društva narodov pariškemu paktu. O vprašanju, ali naj sam odbor razpravlja o potrebi revizije statuta Društva narodov, so nastala različna mnenja. Večji del razprave je bil posvečen temu vprašanju.
Na kratko povedano, je angleška vlada predlagala izpremembo člena 12, s katerim se s;gnatarne sile obvezujejo, da se v primeru konflikta ne bodo posluževale vojne, preden ne po-
tečejo trije meseci po izreku razsodnikov ali pa poročilu Sveta Društva narodov o nastalem sporu. Poročilo o tem vprašanju predlaga, naj se ta člen izpremeni tako, da se bodo signa-tarne sile popolnoma odpovedale vojni. Končno predlaga angleška vlada, naj se tudi izpremeni člen 15 statuta Društva narodov, ki dovoljuje vojno v obrambo prava in pravičnosti, tako, da bo člen 15 v soglasju s paktom Društva narodov, ki obsoja vojno kot sredstvo narodne politike.
nanj!
Aîî hočete nadaVevati?
V nedeljskem -Slovencu« smo ugotovili, dn nam je neumevno. čemu začenja oni del slovenskega časopsija. ki je služil bivši demokratski stranki, gonjo proti Zadriižni zvezi in njenim članicam kreditnim zadrugam. Če koga boli razvoj našega zadružništva ali je modro, da kaže, kje ga čevelj žuli? Zlasti smo ugotovili, da je način napadov v »Domovini« nekaj skrajnri" nizkotnega, ker operira s čisto prostiškimi lažmi. »Jut ro« včeraj sicer trobi na umik, vendar pa pogreva še vedno neresnico, da »številne kreditne zadruge zlasti v bivši mariborski oblusti nimajo na razpolago dovolj sredstev, da bi zadostile kreditnim |>otrebani kmetijstva*. Mordu so take zadruge kje — nam ni znana nobena —, toda članice Zadružne zveze v Ljubljani dobe dovolj kredita od zveze, du morejo vršiti v polni meri svojo dolžnost. Druge, ki niso članice, seveda pri Zvezi nc morejo |>o pruvilih ničesar iskati in ne dobiti. To smo v našem listu enkrut že poudarili. Več ne moremo kot da ponavljamo. naj Jutrov dopisnik težav drugih ne zamenjava z delom članic Zadružne zveze. Ta podatek v »Jutru« je torej čisto netočen, zanj ni doprinešen prav nikuk dokaz, zuto je brczmisel-iio tudi vse, kur sjutroc naprej izvaja. Ker trditve sjutru« torej nc drže, zato jc ne samo demagoško ampak zlobno in slovenskemu gospodarstvu škodljivo, da govori o »nezdravih razmerah«, ki du vladajo v gotovem delu našega zadružništva. Kur tiče naložb pri bankuh. naj pa gospoda — kot smo že opozorili — pogledu na pr. češko osrednjo zvezo gospodarskih društev v Prugi, pa naj reče, če morda tudi ta hodi po slabih potili. Tisti, ki je dolžun dokazov zu svoje trditve, je nu vaši struni Čisto na jus-nein pa si naj bodo gospodje, da ne bomo pustili nikoli blatiti slovenskega zadružništvu in da bomo v njegovo obrambo porabili vsa dopustna sredstva.
Avslri'sko-nemško priiateb'S'VO
Dunaj, 20 febr. a. Dunujski listi se bavijo s potovanjem knclerja dr. Schobra v Berlin, ter pišejo zelo pohvalno o sprejemu in muiiifestu-cijuh. ki so se vršile ob priliki njegovega odhodu. Avstrijska javnost upa, da bo trgovinska pogodba, ki jc bila pii tej priliki princip-jelno sklenjena, imela velike posledice zu razvoj od-nošajev med Nemčijo in Avstrijo.
Dunajska vremenska napoved. V splošnem bolj oblačno od jugovzhoda,
Rotsehitd proti MacBonatdu
London, 26. febr. U. Rotschild je danes otvoril boj angleškega velekapitala proti Mac Donaldovi razorožitveni politiki. V nekem govoru je izjavil, da so Amerika, Francija, Japonska in Italija na konferencah jasno izrazile, kakšn : brodovje zahteva njihovo varstvo in njihov prestiž. Stališče angleške vlade pa je popolnoma negotovo in omahujoče. Angleška vlada se vedno oprašča pred svetom radi cbstoja angleške flote. Churchill je izjavil, da Angleži čutijo, kako se Ang'ija korak za korak m sili, da bi sprejela tako brodovje, ki se izključno ravna po željah drugih držav. Te države so sklenile, da svoje brodovje povečajo, Anglija pa, ki je do sedaj gospodarila na morjih, glede razorožitve vojske na suhem in v zraku pa prednjačila pred drugimi državami, se sedaj poživlja, da mora dopustiti ne samo nadaljnje zmanjšanje an-
gleškega brodovja, temveč tudi manj močno razmerje med brodovji. Zdi se, da ima vlada samo eno strast, doprinašati žrtve. Anglija je zgubila vsako zaupanje v svojo zgodc-^sko misijo in nima nobenega smisla več za ohranitev težko pridobljenin in prioorjenih pravic. V inozemstvu vlada mnenje, da je Angli:a pod socialistično vlado doigrala, da je Ang'ija odvisna od moralične podpore brezposelnim. Anglija pa je še vedno mogočen narod 'n sredi seJ -ijega duševnega zamotanega položaja bo ohranil angleški narod zdravo človeško p-met in Lo varoval položaj svojega močnega brodovja. V resoluciji se poživlja parlament, da odkloni vsako nadaljnje zmanj'anje oboroževanja in da dovoli potrebne nadomestne zgraditve, da se ohrani sedanja moč brodovja.
Protest Tiro'cev
Dunaj, 26 febr, U. Danes poroča neki krščanskosocialni list, da je bila včeraj odobrena prijateljska in razsodiščna pogodba z Italijo samo zalo soglasno, ker so tiro'ski poslanci pred glasovanj-m deino"sfr?ti—» zapustili dvorano. Čuje se, da bo dr. Schober po svojih uspešnih potova- i v Rim, Haag in Berlin potoval tudi v Pariz, London, Budimpešto in Varšavo. V zapadnih glavnih mestih bo razp. ..vljal o inozemskem posojilu, katero
Londonska konferenca se ho nadoHevata
London, 26 febr. U. Šefi štirih delrgacij na londonski konferenci in franc ski pos'anik < Londonu so imeli danes popoldne posvetovanje, nakar so sklenili, da n«j pomorska raz-orožitvena konferenca svoje de.'o nadMj-je, čim bo spopo'njena po novi francoski de'eg*-ciji. Dokler pa se delegacija ne spopdlni, se bodo vršili razgovori v posameznih komisijah, in sicer samo o tehničnih vprašanih in v privatnih razgovorih.
Francoski lisi o SlaVanski vorVti
Pariz, 26. febr. AA. -Le Temps« posveča obši.en članek italijanski vojski. Pisec pojasnjuje sedanjo sestavo te vojckc in ugotavlja, da je pridobila na efektivnosti in udarnosti zlasti po novi preureditvi. Italijanska vojska predstavlja ?ilo prve vrste, članek ugotavlja na kraju, da si Italija prizadeva razviti predvsem svoje letalstvo.
namerava Avstrija sprejc1' proti koncu spomladi. V Budimpešti pa hoče dr. Schober končno veljavno urediti likvidacijo bivšega avstro-ogrskega imetja in predvojnih dolgov, v Varšavi pa urediti še ona vprašanja ined Avstrijo in Poljsko, ki so ostala nerešena po haaškem dogovoru. Na merodajnih mestih Vaš dopisnik še ni mogel dobiti potrdila o tem nameravanem potovanju.
Razsodba proli marezïskim kmetom
Trst, 26. lebr u Izredni tribunal za zaščito države je izrekel danes obsodbo proti 13 istrskim kmetom, ki so bili obtoženi, du so agitirali proti fašističnemu režimu ter s terorističnimi metodami skušali vzbujati med prebivalstvom nerazpoloženje napram oblastem. Obsojeni so bili: Rudolf Maršič nu 20 let, Ivan Dobrinja nu 19 let ječe. Anton in Ivan Kodami in Ivan Maršič nu 10 let- Franc Ferman. Marijo Mužanik, Brečesluv Kočunič, Albert Getmnnc in Josip Lovreč nu tri lotu, Kleinent Brutovec nu 4 leta joče. Dva obtoženca sta bila oproščena radi pomanjkanja dokazov.
Rim. 26. febr, U. V prisotnosti Mussolini ja so I bila danes pogajanju med zastopniki Reke in I merodajnimi italijanskimi ministrstvi, da se iz j gospodarskih ozirov režim proste luke razširi j na vso Roko,
Guoerner i emistjskih bank zboru efo
Rim, 26. febr. U. Guvernerji emisijskih bank so imeli danes dopoldne sejo pod predsedstvom guvernerja italijanske narodne banke Stringherja, da izvolijo člane nadzornega sveta, posebno pa ameriška člana. Kot zastopnika Amerike se navajata Mac Garrah ir, Freis. Bila sta brzojavno obveščena in se njun pristanek pričakuje za jutri. Angleži so razen predsednika emisijske banke imenovali kot svojega delegata sira Cliarlesa Adlisa, Belgijci Francquija, Italijani poslanca . Bcneduce a. Japonci pa Noharo, voditelja jokohamske banke v Londonu. Francija in Nemčija imata pravico izvoliti v nadzorni svet dva člana, razen guvernerja. Francija je določila predsednika Crédité Lyonnaise Brincarda in mar-kija Voguerja, predsednika sueške družbe. Nemška zastepnika še nista bila imenovana. Razen tega so na današnji seji posebno govorili o datumu, kedaj se ima plačati glavnica v mednarodno reparacijsko banko. Ta datum je seveda odvisen od ratifikacije Youngovega načrta v posameznih državah. Prihodnja seja pripravljalnega odbora mednarodne reparacijske banke bo sklicana v Baden-Baden. Glede volitve upravnega ravnatelja banke se znano nemško stališče ni spremenilo. Glede razpisa delnic banke se čuje, da se bodo delnice glasile na zlate franke in da se bodo izdajale a! pari. Nemčija sama za sedaj ne misli razpisati svoje transe, temveč jo bo prevzela nemška državna banka. Dalje so se udeleženci rimskega sestanka dogovorili, da se ima za razpis pes jila določiti skupno kolikot mogoče enotna obrestna mera. Drugih vprašanj ni bilo na dnevnem redu. Jutri se pričakuje pritrdilni odgovor ameriških zastopnikov. Čc pride odgovor, bodo delegati jutri zvečer zapustili Rim. Dr. Schaclit se bo vrnil naravnost v Berlin.
Delovanje Di'aške male antanle
Praga, 26. febr. AA. Kongres dijakov Malo antunte dola s polno paro. Včeraj opoldne jo bilo v Študentskem domu veliko kosilo za 100(1 povabljencev. Prisotna sta bila v imenu jugo-slovanskegn poslaništva naš poslanik dr. Grga Angjelinović in svetnik poslaništvu La/arcvič. Popoldne jo mesto ministra m zunanje zadeve dr. Benešu predaval o pomenu in poslanstvu Male antunte generalni sekretar Pop. čigar izvajanju je izpopolnil nato šo urednik »Češkega slovo« Kopecki, proti večeru jc bila v prostorih ženskega doma čajanka, ki so se je udeležili mod drugimi vsi poslaniki Mule aillante v Prugi in češkoslovaški minister za zunanje zadeve g. Bcneš. Nocoj bo v prostorih nove palače praškegu sejmu velik ples Jutri pu bo o Jugoslaviji predaval prof. belgrajskega vseučilišča dr. Miodrug Ibrovac.
Smuške tekme v Osfu
Oslo, 26. februarja. U. Danes drpoldne so bile v okolici glavnega mesta vojaške tekme za dolgi tek, združene s tekmovanjem za streljanje. Vojaške patrulje so tekmova'e na 30 km dolgi progi v polni bojni opremi. Med potom so imeli tudi strelne vaje. Tekmovalcev je bilo 367, Rezultati oficielno še niso znani, posebno, ker je bilo število tekmovalcev tako veliko in je treba oceniti ludi strelne rezultate. Začasno pa se obiavlja sledeči rezultat:
I.	razred: mlajši tekmovalci:
1. Oerneberg, Norveška 2.41.49, 2. Berger, Švedska 2 4404%, 3. Nemecki, Češkorlovaška 2.44.30'A, 4. Valkama, Finska 2.44.58, 5. Sche-telig, Norveška 2.45.01, 6. Weslmann, Švedska 2 46.00, 7. Dauer, Nemčija 2 46 21, 8. Joh-son, Norveška 2 47.531^, 9. Vikstrom, Švedrka 2.48.16И, 10. Eck, Nemčija 2 49.01, 11. Rehm. Nemčija 2 49 05, 12. Stefan, N mčija 2.50.41
II.	razred: t:kmovalci nad 30 lel:
1. Lohren, Norveška 2 43.46, 2. Loffel-mann, Nemčija 2.44.16, 3. Olsen, Norveška 2.44.3?..
III.	razred: nad 40 let stari:
1. Berglangs, Norveška 2.58.55, 2. Torre, Švica 3.11.53,
4. večer rouo^>orb v Ut*'o<«u
Tudi sinoči so imeli prireditelji velikih med» narodnih rokoborb polno dvorano temper.-m -nt« nega občinstva. Kot prvi par sta nastopila We« hram (Nemčija):Budrusu (Mazurska). Borila sta se dva enako težka atleta. Opazilo se je pa t k j, da se Wehram bolj b-ani, imel je tudi vel'ko b lj-šo parlcrno tehniko. Omejil se je bolj na obrambo, s katero je Budrusa izčrpaval. Proti priča';ovan,'i; se je borba končala neodločno po 25 minutah. Prvi borbi je sledilo izredno terrperanu ntno sreč n e Ita'ijana Equrtore-a in Avstrijca Eachrctty-a. Iz. redno gibčni Italijan je okornega Avstrijca prerej nadkriljeval, ni pa mogel vse do 14. mi lite izve ti svoj specialni prijem ->dvo:ni Nelson«. Čim 11111 ,a uspel la prijem, žc je bil Avstri:cc na hrbtu.
Nato sta nastopila Pero K:p naš šnmpiion :n zamorec Johnson. Sestala sta se dva doc la rrz-lična nasprotnika. Sil-ч Kop proti mačie •'ibč emo Johnsonu, V tem stilu se je vršila ce'a borba. Iz vsaccga, Je tal o pogubonosnega pri era, se je Johnson z izredno spretnostjo rešil. V ko'ikor e bil Kop fizično v prednosti, v toliko je JoVson nadomestil z mačjo sprelnostio. Iz neve jelnih pri. lik se je Johnson vedno rešil, večkrat pa spravil Kopa v težke, nevarne situacije. Kop in Job-or. sla se borila izmed vseh dosedanjih bo-b lega turnirja naMepie. Po 25 minulah je konfa'o sre-čan:e neodločno. Občinstvo je burno pozdravljalo oba borca.
V odločilni borbi sla nastopi'a M~nn (Če"'---): Prollerju fDunai). Masivnemu Čehu je vl;ki Du-naičan nudil oster odpor, Mrna je večk-at uporabljal nedovoljene prijeme Pr/illor ;e sp ■ vil Mrao parkrat v opasne položaje. Imel je Mrno žc v dvojnem Nclsonu, ni pa znal izbori lili. Cisto nenadejano jc Mrna položil v 41. minuti s podpri-iemom na hrbet.