THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! , GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 89. CHICAGO, ILL., TOREK, 7. MAJA — TUESDAY, MAY 7., 1929. LETNIK XXXVIII. DRŽAVNI BLAGAJNIK DOBIL VEČINO SENATORJEV NA SVOJO STRAN, NAJBRŽ OSTANE NADALJE V SVOJEM URADU. — SENATOR STEIWER DOKAZUJE, DA MELLONOVE DELNICE V KORPORACIJI NISO DOVOLJ GAJNIKA. VELIKE, ZA IZKLJUČITEV BLA- Washington, D. C. — V odločilni borbi glede zadeve državnega blagajnika, je Mellon dobil veliko večino senatorjev na svojo stran. Predlog senatorja Norrisa je bil v volitvah poražen, z glasovanjem 4 proti 11 glasov. Mellonovi nasprotniki s tem niso bili zadovoljni. Zahtevali so, da se Norrisov predlog da še enkrat na glasovanje, a bili so tudi v tem poraženi in sicer v volitvah 7 proti 9 glasov. Senatorji, ki so volili proti Mellonu, da je proti zakonito v svojem uradu, so sledeči: Sen. Blaine (rep., Wis.), Walsh (dem., Mont.), Caraway (dem., Ark.) in Norris (rep., Neb.). Senatorji, ki so volili za Mel-lona, da še nadalje ostane v svojem uradu, so sledeči: Sen. Borah (rep., Idaho), De-neen (rep., 111.), Gillett (rep., Mass.), Robinson (rep., Ind.). Steiwer (rep., Ore.), Waterman (rep., Colo.), Hastings (rep., Del.), Burton (rep. O.), Overman (dem., N. C.), King (dem., Utah) in Dill (dem.. Wash.). Steiwer je povdarjal, da premoženje, katero ima državni blagajnik, naloženo v korporacijskel delnice, ni dovolj veliko, da bi se radi tega Mellona moglo izključiti iz službe, na podlagi 120 let starega zakona. Borah, senator države Idaho, je povdarjal, "da privatno premoženje, naloženo kot delnice v korporaciji ni zadosten vzrok, da bi to storilo državnega blagajnika nezmožnega za njegov urad. Ni pa Mellon opravičen osebno posredovati na eden ali drugi način v podjetju, kjer ima naložene svoje delnice. Proti ta-mu postava ne nasprotuje, ako dobiva le obresti od naloženih delnic." "Sicer pa jaz tudi vidim za potrebno." je nadaljeval sen. Borah, "da se postava, ki je bila upeljana pred več kot 120 leti. danes predrugačl in upo-lie tako, kakor je primerno za današnje moderne čase. Sedanjih razmer ne moremo primerjati z razmerami iz prejšnjih stoletij." Norris in njegovi pristaši pa še vedno ne odnehajo in trdijo. da je Mellon aktivno zapleten v podjetje pri "Aluminum Co. of America." KOMUNISTIČNI IZGREDI. Komunisti v Berlinu zgradili nad eno miljo dolgo barikado. — Na policaje so streljali tudi s streha. — Ranjenih 36 policajev. POLJSKI MINISTER DOSPEL V CHICAGO. Chicago, 111. — Titus Filipo-wicz, novo imenovani minister na Poljskem, je te dni dospel v Chicago. Poljaki živeči v Chicagi so priredili v "Palmer house", svojemu gostu zabaven večer, katerega se je udeležilo veliko občinstva. W. C. ALEXANDER. I ESCOBAR ZAPUSTIL MEHIKO? Gen. Almazan s federalnimi četami zavzel Agua Prieta in razglasil konec revolucije. — Poroča se, da je gen. Escobar ubežal v Kanado. Berlin, Nemčija. — Na dan 1. maja je po nekaterih ulicah v Berlinu zavladal pravi teror, ko se je razvila borba in streljanje med policijo in komunisti, kar je rodilo zelo hude • —o-posledice. Izgredi pa niso bi'ii| Mexico City, Mehika. — Iz končani v enem dnevu, am- Chapultepec kastela se poro-pak so trajali še par dni dalje, ča, da je vrhovni poveljnik u-Na Hermannfetra^e so ko-1 porniških čet, gen.'Escobar za- munisti v naglici zgradili eno miljo dolgo barikado iz lesenih hlodov in raznega materiala, kjer so se utaborili in kakor iz okopov, streljali na policaje. Drugi so se zopet skrivali za hišami, ali pa splezali na strehe in od tam na bližajoče se policaje pošiljali krogle. Ranjenih je bilo 36 policajev. Močna četa policije, orož-ništvo in nekaj vojaštva je napadlo barikado in kmalu so .ru- -o- CERKVENI ROPAR ARETIRAN. Louisville, Ky. — Policija v Louisville je te dni aretirala Alberta Giiistie, star 52 let, ki je oropal več nabiralnikov v katoliških cerkvah. V njegovem stanovanju so našli vrečice z drobižem v znesku $110., poleg tega pa tudi zemljevid, ki je natančno značil vse katoliške cerkve tega mesta. čete pa 6 mrtvih in nih. Gen. Almazan je s svojimi četami 9,500 mož zasedel A-gua Prieta in je razglasil, da je mehikanske revolucije konec. Zasledovati hoče še "guerrilla čete" ter jih pregnati in uničiti. Guvernerji vseh držav v Mehiki, izvzemši štirih, so dobili ukaz, naj takoj ustavijo z mo-! biliziranjem novih federalnih ' čet. --o- VELIK POTRES V PERZIJI. Askahabad, Rus. Turkestan. — Grozne posledice je prizadel potres, ki se je te dni pojavil v Perziji. Porušenih je več mestov in vasi. Do zdaj se poroča, da je nad 1000 oseb našlo smrt v razvalinah, zelo veliko je pa poškodovanih. Na prošnjo perzijanske vlade, je vlada v Ruskem Turkestanu pos]ala ponesrečencen pomoč. Najhujše so prizadeti kraji ob meji. Potres je spremljalo bobnenje, kakor močan grom. --o-- — Bognor, Anglija. — Kot se poroča, kralj George želi zapustiti "Graigwell house' kjer je ležal na bolniški postelji celi čas svoje bolezni. Dne 17. maja se bo preselil "Widsor castle", kjer bo v pri-jljenju in ostale dni hoče hodnje njegovo stanovanje, 'živeti pri svoji družini. — Winnipeg, Kan. — Koncem zadnjega tedna je v Kanadi nastopilo zelo mrzlo vreme. V Winnipegu in okolici je močno snežilo. — Washington, D. C. — Kongresnik- Michaelson (rep. iz 111.) se bo ta teden moral zagovarjati pred federalno sodni j o, ker je iz Kube prinesel seboj v Združene države o-pojno pijačo. Iz Floride je prišel sodnik, H. H. Taylor, da bo kongresnika zagovarjal. — Colebrook N. H. — Te dni je bila poplavljena dolina Mohawk ko se je porušil nasip "Balsam", 13 milj nad Cole-brookom. Najbolj je bila prizadeta naselbina Kidderville. Voda je odnesla več hiš in gospodarskih poslopij. Vzrok nezgode je bila narastla voda vsled deževja. — Davenport, la. — Chester Sutherland, učitelj zrakoplov-ne šole je bil ubit in Jack Coin, zrakoplovni vajenec, teško poškodovan, ko je aeroplan padel na zemljo nedaleč od Da-venporta. Washington, D. C. — Predsednik Hoover je zadnji teden podpisal predlog, da se pomoč za ohranjenje rastlinstva v Floridi nakaže svoto $4,250,000. Washington, D. C. — Princ Albert de Ligne. belgijski poslanik za Združene države. in njegova soproga, sta bila te dni gosta predsednika Hooverja v Beli hiši. kjer sta se udeležila skupnega obeda*. — New York, N. Y. — B. Iloughton, upokojeni poslanik Združenih držav za Anglijo, je te dni dospel v New York na ladji Aquitania. Za nekaj dni je ostal v New Yorku, potem pa odpotoval v Washington. Upokojenec se je izrazil, vpeljati. Senatna zbornica je volila-"za smrtno kazen" in sicer z 17 proti 10 glasov. S tem je všo odgovornost. prevzel nase tudi guv. Fred Green, v glavnem pa bo za to odločilo ljudstvo samo, pri volitvah meseca novembra prihodnjega leta. Posredovanje za smrtno kazen v senatni zbornici je bilo tako nepričakovano, da so bili iznenadeni celo oni »pristaši, ki so se že davno strinjali s tem predlogom. Načrt novega kazenskega zakona, ki je bil predložen guv. Greenu, vsebuje sledeče: "Vsaka oseba, ki(bo priznana krivim umora prve vrste, na.i se obsodi za usmrtitev na električnem stolu. Upoštevalo se ne bo podrobnih okolnosti, ki bi zločinca zagovariale in tudi ne oziralo na razliko stanu. Vsakdo bo sojen po enakem pravosodu." POGUMNA MLADA ZRA-KOPLOVKA. Minneapolis, Minn. — Dne 19. maja se bo Miss Jean Du- komisar, ki ga tudi imenuje kralj. Z ustanovitvijo agrarne banke se pričakuje zboljšanja gospodarskega stanja v državi, zlasti za kmetovalce, ki so bili doslej predmet oderuštvr pri raznih posojilih itd. --o- Na smrt obsojen odmetnik. Mostar, 17. apr. — Danes .ji bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen na smrt odmetnik Peter Bora iz Lubinja, star 33 let. Bora je 1. 1922 ubil s puški ameriškega izseljenca Jovan; Teško. Zatem je Bora pobegni1 v hercegovske gore in več let hajdukoval. Končno je pobegnil na Madžarsko. Odtod je krenil peš v Avstrijo, od tam pa na Čehoslovaško, v Nemčije, Poljsko in Rusijo. Iz Rusije se je vrnil v Nemčijo, kjer pa so ga Zalotili na meji in ga od-premili na Poljsko. Boro je začelo premagovati domotožje in zahotelo se mu je po hercegovskih gorah in šumah. V Hercegovino se je vrnil preko Albanije. Petkrat je ušel orožnikom^ ki so mu bili tik za peta- čen sodišču. A' -O- rand. stara 19 let. spustila s . v . . . . j , • , „„ * • -S;Y,„ mi, sestic pa ie bil ujet in izro padalom iz aeroplana iz višine 1 23,000 čevljev, na lokalnem zrakoplovnem polju v 'Minneapolis, Minn. Kakor se je izrazila, ima manj strahu pred višino, kakor pa( pred mrazom, katerega v višini lahko občuti. "Doseči moram ta rekord, ali pa umreti", tako se je izrazila. -o- TOŽEN ZA $50,000., KER NI DRŽAL OBLJUBE. East. St. Louis, 111. — Miss Helen Quinn iz East St. Louis je vložila tožbo proti Robertu F. Millerju, od katerega zahte-ca $50,000. odškodnine, ker ni držal svgje obljube, da jo Podivjan bik nabodel dečka. | V Osijeku se je pripetila grozna nesreča. 141etni deček France^ Marjanovič je v mraku gnal bika, last mestne upra-.ve, skozi mesto. Bik se je naenkrat splašil, podivjal in se • zaletel proti dečku. Poteptal ga je na tla in razmrcvaril z rogovi tako, da so dečku izstopila čreva. Deček, ki je poleg tega dobil še hude poškodbe na glavi, je bil prepeljan v brezupnem stanju v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. -o-- bo poročil. Ko se je njej izneveril, je poročil Miss Marion Dvorni svetnik Janko Kremen-Nugent, hči milijonarja Nu- j *ek umrl. gent, ki kupčuje s konji in mu-: 17- aprila dop. je v Ljublja-lami. Prevarana deklica je po- ni preminul dvorni svetnik g. rabila priliko, da bogatemu 'Janko Kremenšek. Pokojni je da se odpove političnemu živ- jbvilemu ženinu potrka na žep. bil rojen 1. 1860 v Lazah pri pre -1 --a- ' ŠIRITE "AMER bo, v kateri je bil polnih 42 let (od 1884 do 1926). --o- Posvečenje g. dr. Gregorja Rozmana v škofa bo 14. julija t. 1. v ljubljanski stolnici. Posvečenje bo izvršil g. knezoškof ljubljanski dr. A. Jeglič, soposvečevalca pa bosta gg. škof lavantinski dr. A. Karlin in dr. Adam Hefter, škof krški. -o- Nesreča delavca v Kranju. Delavec "Jugočeške", 271et-ni Ivan Skumavc, je 16. apr. v dopoldanskih urah kopal kanal po naročilu svoje tvrdke. Pri delu se mu je pripetila težka nesreča. Od nasipa se mu je odlomil težek kos betona in mu padel na glavo tfcr mu razbil črepinjo. Smrtno nevarno ranjenega Skumavca je opoldne prepeljal rešilni avto v bolnišnico, kjer je dobro uro potem, kt> so ga tja pripeljali, za težkimi poškodbami umrl. —■—o- Strogo kaznovanje oficirja. Te dni se je vršila pred vojaškim . sodiščem za oficirje razprava proti vpokojeneniu poročniku Urošu Petroviču, ki je bil obtožen raznih deliktov v škodo države, ki jih je izvršil. ko je služboval v Podgorici od 1. 1921 do 1. 1924. Obtožnica je zelo obširna. Petrovič si je kot upravnik vojaške blagajne v Podgorici pridržal velike vsote. Da niso prišli njegovim sleparijam na sled, ni vodil knjig in je izdajal dvojna potrdila. Ko je 1. 1924 izročil posle svojemu nasledniku, je hotel državo oškodovati za 16 tisoč; Din s tem, da je izr stavil račun, ki j<; bi! žt plačan. Razen tega si je pridržal pri izplačevanju računov okoli 50 tisoč Din. Po kratkem Posvetovanju ga je sodišče obhodilo na 20 let ječe. --o--- Železniška nesreča pri Belgrade. Belgrad, 11. apr. — Na postaji Ralja, 37 km od Belgra-da v Srbiji, sta pri premikanju 2 voza cementa vsled močnega sunka preskočila zavorno cok-ljo, šla preko izvozne kretnice in zavozila na odprto progo proti Belgradu. Zunaj postaje pa proga pada. Zato sta se premikala z vedno večjo naglico. Toda že v bližini postaje sta voza trčila na brzovlak z dvema lokomotivama, ki je vozil od Belgrada proti Ralji-Od lokomotiv je prva znatno poškodovana in je skočila s tira s tenderjem vred, dočim je druga le malo poškodovana in je skočila s tira brez tenderja. Vozovi brzovlaka niso poškodovani. Utekla dva vozova cementa sta tudi skočila s tira in sta popolnoma uničena, človeških žrtev ni bilo. 1860 v Lazah [Logatcu. Po dokončanih študi-SLOVENCA" Ijah je vstopil v politično služ- -o- "Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem in jih nagovori, da si ga naroče! Stran % AMERIKANSKI SLOVENEC -Torek, 7. maja 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC The First an the Oldest Slove* nian Newspaper in America. Established 1891. Urn in najstarejsi slovenski fist v Ameriki« , ]P»Uaov3iec Itta 18S1, Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-Ifiljkov dnevor po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. .Telefon: CANAL 0098 Za čelo' leto 2» pol leta Naročnin«? _$5.00 9.00 Za Chicago, Kanado ta Evropo Za celo leto__,_$6.G0 Za pol leta _____2.50 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: , EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year _______ For half a year ____$5.00 __2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________$6.00 For half a year________3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker t tem veliko pomagate listu. DOPISI viinega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-biitvo vsaj dan in ppl pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu 1« čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Tudi civilizacija ne pozna skokov. Kdor zasleduje delovanje narave in njenih moči, zapazi, da narava deluje zelo počasi, stopnjema. Navadno govorimo, da narava ne pozna -skokov, hipnih izprememb, vsaj tam ne, kjer gre za redno delovanje naravnih sil in moči. Le izredno se prijavljajo izpremembe nekako silovito, a take silovite iz-premembe značijo večinoma katastrofe, toraj izgrede v delo-.vanju naravnih sil. Zgodovina človeštva in človeška omika, civilizacija sta ei najtesneje spojeni. Kakor priča zgodovina, in ve vsakdo, ki zgodovino pozna, tudi civilizacija, izobraževanje ne pozna kakih hipnih skokov, ako gre za redno delovanje in udejstvo-vanje civilizacije. Izredni dogodki morejo sicer mogočno vplivati in civilizacijo pospešiti, a taki dogodki so pač izredni, in izredni dogodki lahko vržejo civilizacijo nazaj, zabrišejo in celo izbrišejo sledko, kakor da nista ničesar odkrila. Zapovedal sem.jima torej, naj splezata doli, nakar sieiji preuredil svojo četo, kar ni bilo ravno lahko; oni, ki so ostali, so bili s tovori umorjenih še bolj preobremenjeni. Svetoval sem jim, da naj ohranijo pogum, ker le na ta način se bomo rešili pogina., Dal sem jim razložiti, da si bomo poslej drugače uredili način hoje, da se po možnosti ognemo vsake nevarnosti. V ta namen sem organiziral skupino izvidnikov, ki so jo sestavljali kuhar, vodnik in jaz, hodili pa bi tako: Jaz bi korakal v vrhu trikotnika, kr bi ga tvorili mi trije, Makoto bi bil petdeset korakov na desni in trideset korakov za menoj, kuhar pa na levi v enaki razdalji. Nosači bi se vrstili za nami po dva vštric, tako da bi1 četa ne bila predolga. Dalje smo se dogovorili,' da mora vsakcto imeti orožje v pripravljenosti in kakor hitro bi priletela prva puščica, da vsi tako odlože tovore po možnosti za bližnje drevo ter tako improvizirajo nasip, ki bi nas, obvaroval sovražnikovih strehe. Kuharju s6m dal svojo lovsko puško in sem mu na kratko pojasnil rokovanje ž njo, ter trideset nabojev. Tako smo tiho hodili kakih deset kilometrov in prispeli do nizkega holma'v bližini rečice. Kraj se mi je zdel primeren za varno taborišče in sem ukazal: stoj! Moji črnci so takoj odložili tovore na tla in začeli graditi ogrado, ki bi naj nas varovala nenadejanih napadov v spanju. In ko je bil ta posel končan, so začeli pripravljati večerjo. Po jedi sem ukazal nabrati lesa, največ lahko gorljivih štorov, ki so jih zunaj okopa zložili v grmade. Dalje so poiskali nekaj dolgih rogovilr ki je bilo ž njimi moči tudi znotraj ograde vzdrževati ogenj na grmadah. Povedal sem ljudem, kaj je namen mojega manevra: mi sami bomo ostali v temi, prihod sovražnika pa bo soj ognja izdal. To je mojim ljudem dvignilo pogum in so tudi oni začeli pripravljati puščice. Noč sem razdelil na šest straž; sam sem prevzel prvo, poslednji dve pa sem dodelil Makotu in kuharju. Med mojim bdenjem je samo rjovenje zveri kalilo nočni mir. Zamenjal me je črnec-ve-likan Bateke. Nisem še spal 4etrt ure, ko me je zbudil lahen Šum. Vzpel sem se: straža je bila na svojem mestu. Črnec mi je z roko pokazal na zaboj in potegnil iz njega neko stvar, ki mi jo je pomolil pod oči. Spoznal sem v njej otrovano puščico. Sovražnik ^potemtakem še ni i bil opustil zasledovanja! 1 Zbudil sem ljudi in pojasnil vodniku in kuharju,»kaj se je zgodilo, nakar sem ju postavil na stražo na obe krajni strani taborišča, sam pa sem stopil v sredo. Vse to se je zgodilo tiho in sovražnik hi mogel vedeti, da smo pripravljeni. (Konec prih.) Torek, 7. maja 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran mz TEDENSKI KOLEDAR. 12 Nedelja — Šesta po veliki noči. 13 Pondeljek — Servacij. 14 Torek — Bonifacij. 15 Sreda — Janez de La Salle. 16 Četrtek — Ivan Nepomuk. 17 Petek — Paskal. 18 Sobota — Venancij. -o- Rev. K. Zakrajšek: ŠESTA NEDELJA PO VELIKI NOČI. Ko je bila mera hudobij vladarske družine Nabuhodone-zerjev polna, pa se je nevidna roka prikazala in Baltazarju, potomcu te družine, napisala na steno pojedne dvorane strašne besede: "Mane! Tekel! Fares!" To je: mera hudobij je polna, kazen je tu! In še tisto noč je bila! Božji mlini počasi meljejo, vendar pa gotovo in drobno ker Bog je neskončno pravičen in plačuje vse in vsako dobro in kaznuje vse in vsako hudo. 1. Bog nas, je ustvaril zase, da mu služimo v življenju, da nam potem plača v večnosti ali nas kaznuje, kakor smo pač delali, dobro ali slabo. Kot naš vsemogočen vladar in gospodar je položil v srce vsakega človeka svojo postavo. Da bi človek bolje spoznal to postavo, mu jo je razodeval in razlagal po svojih izvoljenih velikih možeh v starem zakonu. Potem je poslal na svet še svojega Boga Sina, da jo je popolnoma pojasnil. Ustanovil je ta "Sin božji potem sveto cerkev, da nam jo razlaga in nas stalno bodri k izpolnjevanju. Zato pa ima pravico zahtevati od človeka, da jo drži. Ker pa je povsodi pričujoč in ker je vsegaveden, pa natančno vidi, kako vrši človek to njegovo voljo. Kot vrhovni gospodar in vladar je pa tudi zato naš vrhovni in najvišji sodnik. Kot najpopolnejši duh pa ne more drugače, kakor da je tudi neskončno pravičen sodnik. Vsako dejanje, dobro ali slabo, vidi prav do dna, do korenine. In kot tak pa mora on vse dobro ne skončno pravično plačati, vsako hudo tudi neskončno pravično kaznovati. 2. Ravno radi tega pa ne more gledati pri svojih sod-bafe ne na osebo, ne na stan, ne na čast, ne na starost, na nič. Vsakemu mora vse dobro plačati, kakor je dobro delal, in vsakemu vse hudo kaznovati, kakor je hudo delal. Na svetu je nehvaležnost največkrat plačilo za dobro. Koliko ljudi na svetu bridko občuti to resnico na sebi. Stariši pri svojih otrocih, dobrotniki pri svojih podpirancih, narodni delavci pri svojem narodu in tako dalje. Pri Bogu tega ni in ne more biti. On je neskončno pravičen. Si storil kaj dobrega z dobrim namenom, kakor gotovo je Bog nad teboj, tako gotovo boš plačan za to. Nasprotno, koliko je hudobij, koliko krivic, koliko hudega, ki ostane na svetu nekaznovano. Saj vidimo, kako sodi svet, kako sodijo svetna sodišča. Tatiče obešajo, tatove izpu-ščajo. Reveža za malenkostni prestopek občutno kaznujejo, morilce, ki imajo denar, da si naroče premetene zagovornike, pa izpuščajo nekaznovane. 1 Pri Bogu ni tako. On je neskončno pravičen; kdor stori kaj hudega, pa naj bo bogatin ali revež, kaznovan bo, kakor si je zaslužil. 3. Zato, bojmo se delati hudo! Če se bojimo že svetnega sodiftka in njegove kazni, koliko bolj se moramo bati neskončno pravičnega sodnika, ki je vsegaveden in povsodi pričujoč, ki je sam priča vsakega zla. Trpimo potrpežljivo krivice sveta in njegovo nehvaležnost! Naj nas sodi svet, kakor hoče, samo da smo pri Bogu na čistem. Zato blagor jim, ki preganjanje trpe! Ti pa, ki si krivico storil, ali jo še delaš, ki tajno sklepaš krivico, lahko da boš ušel svetni pravici. Boš pa ušel božji? Popravi jo, predno prideš pred tega Sodnika, ker "strašno je pasti v roke živega Boga!" Amen. Raznoterosti. Naznanilo Rojakom v Jolietu, Chicagi, So Chicagi in okolici naznanjam, da kupčujem s zlatnino. Priporočam se botrom in botram. Za fante imam žepne in ročne ure. Za dekleta ročne in razne vratne obeske. Za novoporočence prstane z diamanti. Za pohištvo stenske in kredenčne ure importirane Ku-kuk-Klag. — Srebrne žlice, nože in vilice. — Karpet klinarje in peglezne na elektriko. Kot zastopnik "Amerikanskega Slovenca" se vam priporočam potnikom za stari kraj. Za ročne vik-trole in slovenske Viktor in Columbia plošče. Taka Viktrola je neka'i krasnega. Če jo še niste slišali, pišite mi vaš naslov in pridem prav na vaš dom. Podnevi ali zvečer. Kavno tako se priporočam tudi vsem drugim rojakom, naj mi pišejo, kaj želijo in kedaj naj pridem 5n prinesem vzorce podnevi ali zvečer. Na telefon me lahko pokličete vsak torek in petek od 5. do 7. ure zvečer. — Telephone Commodore 0693. x FRANK GABRIEL 12230 SO. GREEN STREET, CHICAGO, ILL. NASELJEVANJE ASIRCEV V IRAKU. Iz Jeruzalema prihaja vest, da kani bagdadska vlada naseliti 20,000 Asircev in Kurdov v pokrajini med Bagdadom in Elasmijem. Načrt naj bi se izvedel v novem proračunskem letu. Asirci so namreč bili pri-morani po rešitvi spora za Mosul iskati zatočišča v Iraku in bežati iz kurdistanskih gora, kjer so živeli mirno dolga stoletja. Ohranili so svojo samostojnost tik do ustanovitve države Irak, za poglavarja pa so imeli svojega patrijarha. Še danes govore aramejski jezik, ki je bil v Kristusovih časih občevalno sredstvo vseh ljudstev v prednji Aziji. Ko se je reševal spor za Mosul pred Društvom narodov, je bilo izrecno določeno, da morajo Asirci, najsi pripadajo kamorkoli, dobiti lokalno samoupravo. Angleži so jim dovolili samoupravo in odredili, da imajo biti podložni svojemu voditelju. Ta patrijarh, ki se imenuje v aramejskeni jeziku "mar", kar pomeni toliko kot poglavar ali gospod, je bil še pred desetimi leti čisto posveten vladar preostanka asirskega plemena. V svojem grbu ima papigo in njegova čast se prenaša avtomatično od očeta na potomce. Sedanji patrijarh se imenuje Šimun (Simon) ter je po vrsti XXI. vladar svojega rodu. Svoje mesto je nastopil 1. 1918, ko mu je bilo jedva enajst let. Januarja 1925 je odšel študirat v Anglijo. Asirci so ohranili v svoji cerkvi star krščanski obred iz 4. stoletja po Kristu. Koliko je njihovo število danes, ni mogoče točno ugotoviti. L. 1925 so jih misijonarji našteli še 140,000. — Pravijo pa, da jih je vsaj dvakrat toliko, mogoče pa je tudi, da so jih zmede v zadnjih, letih razkropile in da je prvo število pravilno. Ljudstvo torej, ki je imelo nekoč velikansko kulturo, se nahaja v zadnjem stadiju izumiranja in izginevanja in samouprava, ki se mu je dovolila, pač ne pomeni nič več, nego malce pije-tete do bogate dedščine, s katero se je Evropa okoristila v Aziji. --—o- OBETA SE NOV PREKOOCE-ANSKI POLET. Nemški stotnik Kohl in irski polkovnik Fitzmaurice, ki sta že enkrat srečno preletela ocean od evropske strani proti ameriški, ise bavita z mislijo, da bi polet letos ponovila. Kot dilo, smatrajo dejstvo, da se je polkovnik Fitzmaurice odrekel svoji dosedanji službi in dobil že nameščenje v Ameriki, kjer bo poslej izvrševal funkcijo tehničnega svetomftl-ca neke tvornice za aeroplane. Za stotnika Kohla pa se takisto ve, da mu že dolgo roji po glavi nov polet iz Berlina naravnost v New York. Zračna pot tega poleta naj bi šla čez Irsko in Azore. Nad Irsko in nad Azori bodo letalo napolnili z rezervnim gorivom, tako da mu ne bo takoj ob startu treba naložiti vse teže. Letalo, kateremu se bosta topot zaupala Nemec in Irec, bo hidroplan, Junkersov stroj s tremi motorji. Letalo se bo dvignilo v Berlinu. Stroški tega poleta bodo znatno večji kakor zadnjič, ko je sodeloval zdaj že pokojni Hiinefeld. Samo hidroplan bo stal 100,000 mark. ' -o- GASOLINSKI TANK EKSPLODIRAL. Fort Myers, Fla. — Dva delavca sta bila ubita, trije pa teško poškodovani, ko je eksplodiral veliki tank od "Collier line oil tanker Co.", v katerem se je nahajalo 7,500 ga-lonov gazolina. KOMUNISTI GLASUJEJO ZA ZAKON SMRTNE KAZNI. Berlin, Nemčija. — Predlog za odpravo smrtne kazni v Nemčiji, ki je bil stavljen od socialistične in demokratske stranke, je bil te dni poražen od komunistov. Zmagala je večina 16 proti 12 glasov. -o-- POŽAR V PRISTANIŠČU V LONDONU. London, Anglija. — V pristanišču "White Star" linije je v skladišču ladje "Majestic" izbruhnil požar, ki je uničil velike tovore papirja in sla- me. Gasilci so ogenj lokalizi-rali, da se ni razširil dalje. -o- STAVKA DELAVCEV V ST. LOUIS. St. Louis, Mo. — Nad 4,500 stavbinskih delavcev, spadajo-čih v unijo, je te dni pustilo delo in pričelo stavkati, ker zahtevajo zvišano plačo. Delodajalci so za enkrat odklonili zahtevo delavcev. NOV NARKOTIKUM. Kirurg prof. dr. Henschen iz Basla je odkril nov narkoti-kum iz skupine kinolinov, ki povzroča že v 2000kratni razredčenosti 10 do 20 ur trajajočo lokalno neobčutljivost. — Pri tem ne škoduje telesnijn tkaninam in ne ostavlja nobene bolečine, ko preneha delovati. Prof. Henschen je preizkusil to sredstvo z najboljšim uspehom že v 500 slučajih in pravi, da je uporabno zaradi svojega takojšnjega učinkovanja tudi za težke operacijske (slučaje. -o- MILIJON DINARJEV PONE-VERIL. Pri madžarskem podjetju za promet tujcev, ki se peča tudi s prodajo železniških kart, so prišli na sled obsežni poneverbi. Tajnik podjetja, Ladislav Forgacs, brat znane umorjene glediške igralke Ane Forgacs, je poneveril okroglo milijon' dinarjev. Sedaj se pokori v zaporu. -o- Prestrog profesor. — Slavni dunajski zdravnik, profesor Hirtl, je bil svoje dni v komisiji, ki je izpraševala mlade medicince. Eden izmed njegovih tovarišev profesorjev je imel slabo navado, da je pri skušnji dijake na nespameten način mučil in vil, kar je pa dobrosrčnega Hirtla silno jezilo. Tako je na primer dijakom večkrat od daleč pokazal kako drobno kost in je zahteval od njih najtočnejših odgovorov glede lastnosti te kosti. Ne- kega dne poide Hirtlu potrpežljivost in dobri mož sklene, da bo nespametno izpraševanje za vselej odpravil. Pograbi tedaj velikansko kost, ki je ležala na izpraševalni mizi, jo vtakne do polovice v rokav, pokaže dijaku tisti del, ki je molel iz rokava in vpraša: "Povejte mi, kakšna kost je to?" — "To je stegno!"—"Ali |je to kost moškega ali žen-'ske?" — "Moškega!" — "Ali bi mi mogli tudi povedati, kako se je ta mož pisal?" — Zavladal je splošen smeh, strogi profesor pa je dobil zaslužen ! nauk. Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, se mu kupec takoj o- Naznanilo in zahvala. Globoko potrtega srca naznanjamo sorodnikom in znancem prežalostno vest, da nam je dne 18. aprila, po kratki, 24urni bolezni (operaciji) Bog odpoklical našega ljubega sinčka Frank Riffel, starega 16 mesecev in pol. Pogreb predragega se je vršil v soboto, 21. aprila ob 1:30 uri popoldan ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev. V dolžnos\ si štejemo, da se prav lepo zahvaljujemo vsem skupaj. Posebna hvala moji sestri in svaku Dori in Aleks Golz (krstnim botrom) za prelep venec in ves njihov trud, ko je nesel na zadnjo pot našega nepozabljenega sinčka. Dalje se zahvalimo za krasne vence družini A. R. Oblak, družini Mr. Marn .družini Mr. Kostelic. Hvala lepa Miss Angeli Kapele in Miss Olgi Simonich, ki sta nabirali za rože. Srčna hvala vsem skupaj, kateri so kaj darovali v ta namen . Posebna hvala Mrs. Kapele, Mrs. Tomuh, Mr. Mat. Agnič, Mr. Frank Pucelj, Miss Beiiec, staremu očetu jQsipu Riffel, ko so cele noči čuli, ko je ležal na mrtvaškem odru. Se enkrat srčna hvala vsem, ki so nam pomagali ob bolezni in smrti našega ljubljenega sinčka in vsem tistim, ki so ga obiskali in se udeležili pogreba. Iskrena hvala Rev. Plevniku za pogrebne obrede . Hvala tudi Antonu Nemanichu za oskrbo pogreba . Se enkrat, hvala vsem skupaj! Ti pa, predragi, nepozabljeni sinček, ki si nas zapustil v rani mladosti, počivaj v miru v hladni zemlji poleg Tvoje sestrice Franci! Veselita se oba skupaj z angeljci v nebesih in prosita za nas.da se enkrat snidemo,kjer ni več ločitve in žalosti ne solz! Dragi Franki naj Ti gruda bode lahka v grobku tam. Spavaj sladko, rešen truda, ki odmerjen je še nam! _____ V miru božjem le počivaj, v grobku spavaj zdaj sladko. Angelj božji dušo Tvojo v večno pelje naj nebo! Žalujoči ostali: Frank, Cillia Riffel, stariši. Dorothy Riffel, sestrica. Joliet, 111., 1. ma j ^ 1929. KADAR POTREBUJETE OBLEKO, OBIŠČITE Jos. Stukel 1006 No. Broadway, Joliet, 111. Prodajam in osebno garantiram FAIRBANKS OBLEKE IZ ČISTE VOLNE, narejene po meri. Unijsko delo. $23.75 $29.50 $36.50 Tajniki. Ako želite napraviti postranski zaslužek, bi Vam priporočal, da pišete Fairbank Tig. Co., 2302 Wabansia Ave., Chicago, 111. PREVZAMEM vsa zidarska dela, z opeko ali s cementom, poprava in omet zidanih hiš, izdelovanje garažev itd. Dimnike popravljam in izdelujem nove. Cena nizka — delo trpežno. CHARLES BATTISTIG, 1840 W. 23rd St., Chicago Tel. Lafayette 2401 Širite "Amer. Slovenca"! POZOR! Chikažani lahko plačajo plin, elektriko in takso za vodo v URADU AM. SLOVENEC Po vsem, kar je rečeno in storjeno šteje užitek, ki ga imate vi od kajenja CIGARETE f) 1029, R. .1. RryiteUIn To'ueco Company, Winston-Salem, K. C. ZAKAJ SO CAMELS BOLJŠE CIGARETE Camels so napravljene iz najbolj izbranega tobaka, kar ga raste. Z mešanico domačega in turškega tobaka v Camel sc ne da nič primerjati. Camels so mile in lahke. * Ne utrujajo okusa. ISe puščajo po-okusa po cigaretah. Camels imajo prijetno izrazitost, ki slehernemu ugaja. Bila je to majhna izdaja starega Goetheja, katero je vedno nosil s seboj; zakaj baron Dahnow tudi na potovanju ni ničesar opuščal kar mu je služilo v telesno ali duševno razvedrilo. Slednjič je obstal v sredi "Goetz von Berli-chingen" — a, kjer pravi Sicking o svoji nežni Mariji: "Deklica, ki jo je omečila nesrečna ljubezen, bo kmalu sprejela ženitno ponudbo." Veliki pesnik je povedal to bolj iz svoje skušene modrosti nego kakega idealnega naziranja. Morda je Dahnow baš to mesto iskal tako dolgo? In vendar je vrgel knjigo vstran, kakor da ima dovolj in še več ko dovolj, je u-pihnil sveče ter zaprl oči. A obiskale so ga najbrž prijetne sanje, zakaj celo v spanju mu je ostal nekak smehljaj na ustnih. 24. Kdo doume pota božja? In vendar vodijo pravilno! Nora je težje prenašala to razočaranje kot prejšnje žrtve. Od prostovoljne odpovedi pa'do spoznanja, da si — ne le zapuščen, temveč celo nadomeščen z novo ljubeznijo, je še velik korak. Ne, tega ni pričakovala! To je bilo ponižanje, hujše in gren-kejše nego ono bridko zaničevanje, katerega ji je bil izkazal pred leti! Tedaj je še celo iz tega blestela iskra ljubezni. . . saj je vedno mislil nanjo, saj je toliko pretrpel baš radi nje, ker je ni mogel pozabiti. . . In dokler človek ne pozabi, ljubi. . . Zdaj pa je zašla zadnja zvezda, po kateri bi še mogla ravnati njena ljubezen! Zato zdaj ni več občutila one silne ldjubovalnosti kot, takrat, pač pa se je je polastila ona težka življenjska utrujenost, ki objame človeško srce, če ne more od življenja ničesar več pričakovati, ničesar več želeti. Sreča in ljubezen sta taka življa mladosti, da se zdi mlademu človeku vsak dih odveč, če izgubi ta dva. Ta čas je morala čuvati Nora ob bolniški postelji svojega očeta, ki je kot mogočna razvalina ležal v njej, ne da bi se mogel ganiti in je le težko in nejasno tvoril misli in besede. Posebne postrežbe ni potreboval, pač pa neprestano pažnjo in to je bilo za Noro najhuje: kajti za njeno delavno naravo ni bilo nič težjega ko prenašati brezdelni mir. In če človek nima notranjega miru, je to še mnogo težje. V eni teh dolgih ur je pisala svoji stari, pobožni prijateljici: "Kako vas zdaj zavidam na Vaš sladki mir in srečo, ki jo uživate za tihimi zidovi! Zakaj se nisem tudi jaz odločila za ta poklic ? Kaj sem storila, da mi je prinesla ljubezen le trpljenje in bridkosti in da mi je žrtev, ki sem jo darovala, uničila vse in ničesar rešila? Da, zdaj bi želela zakopati svoje srce v Vašo tihoto in Vaš mir in se popolnoma odtegniti življenju." Pobožna žena pa je odpisala: "Otrok, tu ni pokopališče; tudi za odpoved je treba močnega, živega srca. Kakor Ti nekdaj nisi marala nas, tako bi sedaj tudi jaz ne marala Tebe, če bi hotela priti k nam. O, mi nespametni 1 j udje, ki se najbolj pritožujemo takrat, če nam da Bog življenje kot si ga sami želimo! Mar nisi hotela boja? Mar nisi hotela ljubezni? Kot danes, tako tudi tedaj nisem grajala Tvoje odločitve. Človek ima pravico do hrepenenja po veselju in žalosti življenja in zato ni bilo nič napačnega, da si se borila za to, kar se je zdelo tako drago Tvojemu srcu. A vedela si, da bo zato treba boja in da je izhod dvomljiv. Z veseljem si sprejela ljubezen z njeno boljo vred. Čemu tožiš sedaj ? Je mar postal Gospod skop ? Da Ti je pestro, izpremenljivo življenje, dal Ti je doživeti ljubezen v izredno veliki meri. Mar si že pozabila na vse one ure, ko se Ti je zdelo, da Ti prekipeva srce od sreče? Celo danes, v Tvoji veliki bridkosti, Te vprašam: ali bi res mogla črtati ves oni čas iz svojega življenja? Ali bi res mogla izbrisati vso ljubezen, ki si jo doživela ? Otrok, še vse drugačna nesreča bi Te bila lahko zadela v Tvojem viharnem življenju! Zahvali Boga, da Ti je pustil imovino Tvoje duše. Če Ti je bila zemeljska ljubezen pri tem v varstvo potem jo blagoslavljam in vem, zakaj Ti jo je Bog poslal, kakor boš tudi Ti gotovo kdaj razumela, zakaj je zahteval od Tebe to žrtev. Volja božja vama je naložila to žrtev, Tebi in njemu. Zakaj gi-neš od žalosti po tolikih dokazih njegove zvestobe, mesto, da bi zaupala višjemu vodstvu, proti kateremu človeška volja ničesar ne zmore? Če pa se Ti zdi, da je Tvoja sreča uničena, potem ne pozabi, da je ljubezen vendar le ena vrsta zemeljske sreče.. In vsake čiste volje in junaškega dejanja pa nam lahko vzcvete nova radost; saj veš, da je zemeljska ljubezen premalo v božjih očeh, da bi jo smeli smatrati za nalogo svojega življenja." Resna redovnica, ki je to pisala, je morala dobro poznati človeško srce, da je tako vpletala med zemeljsko tudi nebeško tolažbo. Odslej si je Nora često stavljala vprašanje, bi li mogla izbrisati tisti čas iz svojega življenja in si s srečo odkupiti boj ? A koli-korkrat se je vprašala, tolikrat ji je odgovorilo srce: "Ne!" tolikrat so ji odgovorile ustne :"Ne!" Zakaj vedno silneje jo je obhajal spomin na vse one srečne ure, ki jih je bila doživela — in tedaj se ji je zazdelo, da ni več revna, temveč cla je zopet bogata. Da in tudi to ji je bilo v tolažbo, da je redovnica v svojem pismu še enkrat mislila skupno nanju, ko je napisala: "božja volja vama je naložila to žrtev, Tebi in njemu." To je tako rahlo vzelo ost iz rane, to je tako tiho o-menjalo staro ljubezen. Najbrž pa je bilo tudi njeno ravnanje napram njemu nerazumljivo, kljub njeni zvestobi? In pustila je misel na zemeljsko bol ter povzdignila svoj pogled k nebu. Medtem je prišla zima. Nora se že davno ni več upirala nasvetu, da bi se preselila v se-verno-nemško domovino; a ravnateljevo zdravje tega še Vedno ni dopuščalo. Dahnow je že odšel tja, da bi podvzel potrebne korake in izročil razpust cirkuške družbe v varne in vešče roke; ker Karsten ni bil zmožen izraziti niti ene misli, so bili spriče dečkove nedoletnostf ter Norine zahteve na del premoženja to jako težavni koraki. A Dahnow jih je znal z izredno marljivostjo in požrtvovalnostjo premagati. Ali so zahtevali posli, da je skoraj vsak dan poročal Nori, se ne more reči. (Dalje prih.) WHITE STAR LINE VAM NUDI POTOVANJE V JUGOSLAVIJO / v udobnosti in brez brige Da, — časi so se izpremenili — zdaj lahko potujete v stari kraj udobno in brez brige — tudi ako niste milijonar. Treba je samo, da se pridružile našemu IZLETU V JUGOSLAVIJO 22. junija 1929 na S. S. MAJESTIC, največjem parobrodu na svetu in imeli boste najprijetnejše potovanje. _ G. Josip Mihelič iz Clevelanda, Ohio, bo vodil ta izlet, lo znaci, da bo on potoval s potniki celo pot od New Yorka do Ljubljane in Zagreba. G. Mihelič je že prej vodil tak izlet, tudi na Majestic, m torej pozna parnik in železnice v Evropi. Imel bo na skrbi Vašo udobnost in prevzel bo Vaše brige. Vi mu boste samo sledili in uživali potovanje. Ali bi si mogli želeti boljše prilike za potovanje v stari kraj? Kupite naše predplačane vozne karte za svoje prijatelje. r~ CENE NA PAROBRODU IN NA ZELEZNICI III. razred New York do Cherbourg ...................................... III. razred Cherbourg — Ljubljana ..............................:....... III. razred Cherbourg — Zagreb' ............................................ II. razred New York do Cherbourg ......................................- II. razred Cherbourg — Ljubljana ......................................... II. razred Cherbourg — Zagreb ....................................—.— Za pojasnila se obrnite na PRUDENTIAL BANK (Zakrajšek & Cesark) 455 West 42nd St.. New York, N. Y. ali na WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Co. 180 No. Michigan Ave., Chicago, 111. $102.50 16.50 18.10 137.50 26.29 29.37 0<><>ock}000<^ c I PISANO POLJE loooooooooooo j TrunJ<- oooooooo SLOVENSKE PIANO ROLE. WF 7780—Hej Slovani ......................................................$1.00 WF 7247—Jaz pa za eno dekle vem.................................... 1.00 WF 6725—Kaj ne bila bi vesela........J................................- 1.00 WF 9214—Kje je moja ljubica, valček................................ 1.00 WF 7795—Lepa naša domovina .....................,.................. 1.00 WF 9282—Ljubeči spev ...................................................... 1.00 WF 9386—Mati zakliče ...................................................... 1.00 F 7239—Miramare ...............................................................75 WF 6716—Mladi vojaki .................................................... 1.00 WF 8994—Moj očka so mi rekli ........................................ 1.00 F 7238—Na jadranski obali ...............................................75 F 7232—Ohajska krasotica ..................................-............- >75 F 6730—Oj Hrvati, oj junaci .............................................75 WF 9374—Pojmo na štajersko ........................................ 1.00 |WF 9283—Pomlad .......................................................... 1.00 j WF 7781—Pomladni dihi .................................................. 1.00 i WF 7233—Pozdrav .......................................................... 1.00 WF 9330—Rože je na vrtu plela ...................................... 1.00 WF 9389—O j sijaj sijaj solnce .......................................... 1.00 F 8728—Sladke vijolice .valček .........................................75 F 9213—Slovenski poročni WF 8143—Spavaj, spavaj Milka moja ............................ 1.00 WF 9272—V davnih starih časih .....................................1.00 WF 7730—Venec slov. narod, pesmi ................................ 1.00 WF 7731—Venec slov. nar. pesmi, št. 3............................ 1.00 F 6729—Vzemi me seboj ...................................................75 F 8144—Za gospe, valček ...................................................75 WF 6727—Bleski valovčki ............................................ l.OC WF 7895—Kje so moje rožice? ...................................... 1.00 WF 7690—U boj .......................................................... 1.0C F 8749—Za jedan časak .......................................... .75 SLOVENSKE PLOŠČE. {•0481 Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester............................ 20482 Nocoj je luštna noč — Njega ni, pitje 2 orkestrom............................ j 60526 Ribniška — Nafc maček, petje z orkestrom.........................................L I 80527 Na Dolenjsk em — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.... j 81250 Mlatiči — oe ena, poje kvartet Adrije ............_................................... 181413 Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adrije C1414 Domače veselje, veseli prizor s pet.—Vesela polka, har. in kitare 81454 Ob trgatvi, 1. in 2. del. Prizor s pet. in godbo.................................... 81455 Holzhacker koračnica, — Kranjska koračnica, trio, citre................ 81204 Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko.................. 81519 Kranjski spomini, lendler. — Emilka, polka .......................................... 81520 Na pustni torek Vojaški nabor," vesela slika s harmoniko.......... v)086—Na sveto noč, 1. in 2. del ............................................................................ 31713 Milka moja, valček — Vipavska polka, harmonika, Hoyer trio...... 83523—Ženitovanje, 1 del, petje Adrije. .. .13 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 ,.75c ,.75c 1.25 .75 1.25 ...75 .75 1.25 .75 .75 .75 .75 .75 V-23000—Hruškovo drevo, štajeriš, — Stari pečlar, valček, harm"., Ahačič. V-23001—Ljubljanski valček, — Poskočna polka, igra Hoyer trio............ V-7300—Vandrovec, smešni prizor s harmoniko in kitaro. Cigani, mešani zbor, petje, Adrija........................ V-l—Resnično petje kanarčka, Godba, spremljana s petjem slavekov in kanarčkov ........................... V-23002—Terezinka, pevski zbor — Lepa Jožefa, valček. Hover trio '/-23004—Jolietske deklice, polka, — Lovec, mazurka, Dajčmnn-Perush . V-23003—Društvo Kastrola, 1. in 2. del, petje \drije. V-23005—Za velikonočno nedeljo, 1. in 2. del, petje Adrije . ....... NABOŽNE PLOŠČE. 5275—Vstajenje, Velika noč, pevski zbor Adrija .................................................................... 1.25 5276—Slovesne litanije Matere božje, Šmarnice, pevski zbor Adrija .................................................................... 1.25' 5277—Nova maša, Poroka v cerkvi, pevski zbor Adrija ...................................................... 1.25 5319—Našim najdražjim, Momento, mori, petje Adrija .................................................................... 1.25' 5320—Slov. polnočnica, 1. in 2. del, Adrija ........................................................ 1.25 5321—Pri božičnem drevescu, 1 Šopek božičnih pesmi, petje Adrija ........................................................ 1.25 68924—Romanje k Materji božji, 1. in 2, del, petje Adrija............................ 1.25 ........................................ 1.25 59086—Na sveto noč, 1. in 2. del, petje Adrija.. Pri naročilih za manj kakor 5 plošč ali rol, je poslati za vsako ploščo ali rolo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. Blagovolite torej poslati denar naprej, da si prihranite te stroške. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO. II.L. Terre Haute, Ind., v — Chi- cagu. Fr. Ž. iz Terre Haute, Ind., strelja v Chicagu in utegne sedeti prav pi'i mizi, odkoder se — strelja. Zelo je tudi sramežljiv, da se skriva. Strelja na vse mogoče, seve v A. S. Strog ukaz gre tudi na g.Gardna v Cleveland. Tako se glasi: "Še to vprašanje: Je-li br." Anton Garden zadovoljen z odgovorom Moleka glede Ryana? Če je, kar upam, da je, bi bilo prav, da bi v javnosti povedal, da ga ne bi Trunk izrabljal kot nekakšno krtačo. S tem ne maram žaliti nobenega . . ." He, he. Po takem "u-kazu" g. Gardnu ne bo kazalo drugega, kakor ponižno in pokorno iti v Canosso, in pripo-znati zmago Moleku nad Rya-nom, drugače bodo v Terre Hautu še njega — okrtačili. Pefel je tu, zdaj peto k peti, salutirajte: "Zu Pefel, general, sluga ponižni," drugače pridejo iz Terre Hauta, hočem reči, iz Chicaga še — špange! * * * Polomija tik pred vratmi. Srčno bi želel to polomijo g. Molek, se zdi, drugače bi ne J pisal toliko o polomiji, seve, ne morda lastne, tega si nihče ' ne želi, pač pa Trunkove polomije. "Trunk ga lomi". Trunk j je polomil, in Trunk — bo polomil . . ." Tako se te polomije ponavljajo, da, narava daj, o-stane Trunk polomljen, ker polomuje ga kar naprej, a zlo-mek še ni polomljen. ' "Trunk ga je spet polomil s svojijn 'socializmom'," nazna-Jnja svetli g. Molek, in ker mora navidezno nekaj težiti, bo morda odleglo. Družbo brez razredov hoče g. Molek potom socializma doseči, in nimam nic, ako jo doseže, a bleknil sem, da bo težko šlo, ker socializem operira zdaj z ■— razredom. Hudo poskoči, in zakliče: "Ne pozna predmeta.' Pripoznam, da sem skoroda na — hrbet padel; ko mi je g. Molek pomolil pod nos mojo — polomijo radi razredne zavesti delavstva, o kateri sem toliko cul skozi več ko trideset let, in zdaj mi g. Molek šele odpre oči, ko me dregne: "Zdaj je jasno, da je (Trunk) svojo modrost o socializmu pobral iz zakladnice kapitalističnih laži." Ko sem prvikrat začul o delavski zavednosti, sem slišal tudi o razredni zavednosti, besedo "klassenbewusst" sem slišal mili.fonkrat in čital, sam sem večkrat poudarjal opravičenost delavske zavednosti (ne v socialističnem smislu), dan na dan skoroda čitam prav v Prosveti o razrednoza-ivednem delavcu, kakršen hoče |biti pač vsak delavec . . . in zdaj je jasno, da sem vse to ("pobral iz kapitalističnih laži'. Nad vse živo mi je v spominu dogodek pri deželni vladi v Ljubljani ob plebiscitu. Vse stranke so bile zbrane (zastopniki, seve), da se napravi načrt skupnega nastopa za rešitev Koroške. General Maj-ster je napravil apel, naj se zapostavijo vsa strankarska stremljenja. Kakor pičen je poskočil sodrug Golouh in izjavil, da socialisti tega ne morejo storiti in ne bodo storili, ker bi se kot razredna stranka morali odpovedati svojim načelom razredne zavednosti. In tako so, žal, tudi delali. Skozi več ko trideset let je bilo tako, in zdaj pride g. Molok, pa pravi: "Nc pozna predmeta,' "pobral je to iz zakladnice kapitalističnih laži." He, ho. Med rdečimi se lahko čuti za petelina, a naj nc misli, da je vsakdo le kak rdeč — čičej! Nekdo je polomil glede socializma, a ta bo težko kak — Trunk. G. Molek začne na široko razkladati sestav družbe, vzroke sestava, cilje družbe .. . in je moral misliti, da jaz o tem ničesar ne vem, kakor sem samole včasih videl kako kitajsko pisavo. Pustim mu veselje, da on toliko ve in razume brez šol, jaz pa baje ničesar ne vem kljub šol in izkušenj. Veselje ' je prav nedolžno. Upam si pa blekniti, ako se sme blekniti pred tako brezšolsko učenostjo, da jaz tudi razločujem,_ g. Molek pa pobere to, kar mu ravno gre v koš, in kakor mu paše. Vse-kako pa pričakujem, ker ne loči, da bo od zdaj opletel po glavi vsakega socialista, ki bi se predrznil v Prosveti kaj zapisati o — razredno zavednem delavstvu, ako tega ne stori, pride do rdeče — polomije. * =:< * Vojna mentaliteta. Bilo je ob začetku vojne, ko so Avstrijci v Galiciji "zmagovali" po "vojnem poročilu" prefriganega slovenskega fanta, ki se je glasilo: "Dva dni smo korakali, osem dni pa ra-kali". Nemci so postajali zelo nervozni. Nekega jutra mi pis-monoša pripoveduje z vso resnostjo, da sta ponoči šla skozi Beljak dva vlaka — laških vojakov, in jih bodo Rusi že dobili. Ko bi se bil jaz le namuznil, bi bilo lahko šlo za glavo. Ko so poleg neštetih slovenskih duhovnikov tudi mene obdolžili "zarote", je štabni major, toraj višji oficir, z vso gotovostjo in vero zatrjeval, da sem dajal znamenja v — Italijo, kadar je sfrčal kak zrakoplov proti laški fronti. Gotovo je moral to verovati tudi general Rohr sam, drugače bi me ne bil zašil. Še v drugih rečeh, naravnost neverjetnih, je bila vojaška najvišja gospoda zelo — verna. V Mehiki ravno ni vojna, pač pa je tam vsak dan kaka revolta. Ni nobeno čudo, ako je tam kaka —■- revoltirska mentaliteta, ki se. bo malo razločevala od vojne. Re% se poroča, da so vjeli nekaj "kriste-ristov", in ti so baje pripovedovali, da so jim pripovedovali generali, in ti so pripovedovali, da se pripoveduje, da je Mussolini s 100,000 možmi na morju in poleg njega je še papež, in se pripoveduje, da so pripovedovali, da ima papež gotovo še več mož, da vse te trume pridejo "kristeristom" 11a pomoč. In pripovedovalo se je to v Mexico Cityu, in iz Mexico Ci-tya pripoveduje to Prosveta v Chicagu, in vse kaže, da tisti, ki pripoveduje taka revoltirska pripovedovanja, mora sam malo trpeti na revoltirski — mentaliteti. --o- Oglašuje se v listu, ki ima veliko cirkulacijo in to je vaš "Amerikanski Slovenec"! PRODA SE dvonadstropna zidana hiša, s sprostornim base-mentom, pol bloka od slovenske cerkve. Donaša $120. mesečno. V dobrem stanu. Proda se po nizki ceni zaradi odhoda v staro domovino. Vprašajte na naslovu: 1830 W. 22nd Street, Chicago, 111. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premoR — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: ROOSEVELT B221, » Louis Stritar 701B W. 21 nt Place, Chir»jo, IB.