Komunikacije št. 16: Čemu še urbanizem Author(s): Vladimir Mušič Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 125-127 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180595 Accessed: 24-10-2018 13:26 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 13:26:44 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV C LŪRT") Poročila št. 16, 17/1991 3. Zaključek Z uvedbo predfaze dela v prenovi vasi, se je okrepila povezava med nosilci planiranja na eni strani in prebivalci na drugi strani. Moderator lahko sproži reševanje problematike tako na prostorskem, gospodarskem in sociálnem podro- čju kakor tudi na področju izobraže- vanja, kultuře in izrabe prostega časa. 4. Ali je nemški koncept prenove vasi sprejemljiv za slovenski prostor Kîjub temu da v zadnjem času tudi v Sloveniji govorimo o pomenu pre- nove vasi in da je bilo narejenih že nekaj konkretnih poizkusov, me- nim, da je nemški koncept v meto- dološkem smislu samo delno pre- nosljiv v naš prostor, in sicer iz nas- lednjih razlogov: - V Zvezni republiki Nemčiji se lote- vajo prenove predvsem v tis tih naseljih, kjer si prebivalci sami želijo določenih sprememb. To po- meni, da mora biti naselje dovolj veliko (v povprečju se ta velikost giblje od 2000 - 3000 prebivalcev) ter daje socialna in starostna se- stava prebivalcev sorazmerno ugodna. - Nemčija zaenkrat nima izdela- nega koncepta prenove za naselja z neugodno strukturo. Šele v zad- njem letu deluje v zvezni vladi poseben oddelek, kjer pripravljajo program in metodologijo prenove tudi nevitalnih območij. Glede na razmere v slovenskem po- selitvenem prostoru bi bilo potrebno zastaviti in razviti lasten koncept prenove vasi. Mogoče bi bilo veliko bolj smiselno govoriti o obnovi ob- močij. Prenova vasi, ki šteje komaj 1 00 prebivalcev ne bo přinesla že- lenih rezultatov v smislu celovite prenove. Možná je sicer prenova z urejevalskega vidika, kije v glavnem odvisna od razpoložljivih fmančnih sredstev. Tudi prenovo v Nemčiji moramo pravilno razumeti. Občina zagotovi denar (kadar gpvorimo o prenòvi z urejevalskega vidika) samo za zunanjo podobo vasi, medtem ko morajo za izboljšavo notranjih pro- storov ljudje siateti sami, česar pa največkrat fihančno ně zmorejo. Angelca Rus, dipi, geogr. Okrogla miza O soboški urbanistični in arhitektur- n i podobí Izvršni svet Skupščine občine Mur- ska Sobota je na pobudo Umet- nostnozgodovinskega društva in Društva konservatoijev organiziial okroglo mizo o urbanistični in ar- hitekturni podobi mesta, kije med všemi slovenskimi mesti po vojni za Novo Corico in Velenjem doživelo najmarkantnejšo rast, vendar pa tu- di preobrazbo, ki je uničila veliko specifìke tega panonskega selišča. Za uvodno besedo predsednika Iz- vršnega světa Ivana Obala in nepo- sredne pobudnice, domačinke, kon- zervatorke Sonje Hojer, sicer rav- nateljice obalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturně dediščine, je bilo več zanimivih predstavitev problematike, ki jo odpira aktualna tema. Janez Balažic je govoril o po- tezah urbano- geografskega razvoja Sòbote skozi čas, in to?ž odličnim zgodovinskim pregledom in opozo- rilòni ná neustrezno obravnavanje stavbne in naselbinske dediščine. Franc Obal je představil delež ar- hitekta Laszla Takatsa (Takača) (1880-1916) pri izgradnji mesta Murske Sobotě. Metka Hari je po- dala shematičen oris razvoja Murske Sobotě s poudarkom na delu .ar- hitekta Franca Novaka-Ferija (1 907- 1959), dunajskega študenta in učenca Le Corbusieņa, ki jē prinęsel v mesto svojevrsten funkcionalizem visoke oblikovne kvalitě te, predvsem p vizionářsko začrtal preobiazbo Murske Sobotě iz provincialnegá trga v mesto, ki je pomembno regionalno središče severovzhodne Slovenije (Murska Sobota je dobila status mesta šele 1952. léta!) Križe in težave spomeniškega var- stva v Murski Soboti je orisal prof. Janez Mikuž, ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturně de- diščine Maribor, urbanistični plan in regionalne náčrte pa jé představil direktor £avoda ża ekonomiko in ur- banizem Murska Sobota arh. Janez Òri, Med razpravo sta nastopila tudi pod- pisani in arh. Maijan Bežan (doma- čin), "ki sta govorila o potrebi večje pozornosti do makrooblikovalskih zašnov in subtilfiejšega navezovanja na obstoječe kvalitete mestne po- době, ki niso majhne: grajski park z močno osjo, ki jo zaključujeta baro- kizirani renesanční grad in evan- gelišanska cerkev, osrednji trg, ki ga je v izhodišču oblikovalsko določil arh. Novak, spomenik Rdečearmej- cem in slovenskim partizanom, od- lično delo sovjetskega arhitekta na naših tleh, ulice z drevoredi itd. Okroglo mizo je vešče vodil prof. dr. Stane Bemik iz Ljubljane, tehtne misii pa so prispevali prof. dr. Nace Šumi in drugi udeleženci, ki so se zavzemali za nadaljevanje prakse podobnih srečanj. Okroglo mizo je spremļjala priložnostna razstava. Po ogledu mesta in skupnem kosilu, ki je bilo tudi priložnost za nadal- jevanje kolegialnih diskusij, so si ne- kateri udeleženci ogledali odlično restavrirano znamenito románsko Rotundo v Selu. Vladimir Mušič Komunikacije št. 16 V Cemu še urbanizem V Beogradu je bil od 30. maja do 1. jūnija letos tradicionalni simpozij, ki gaje vsa leta organiziral CEP - Cen- tar za planiranje urbanog razvoja, pri tem pa je na nekonvencionalen náčin uspeval obravnavati različne aktualne teme s področja urbanizma in pritegovati znaten, zlasti mlajši avditorij. Tega simpozija so se so- delavci Urbanističnega institūta RS udeleževali sorazmerno redno in ak- tivno ... Letošnja terna je imela podnáslov Prispevki za reķonstrukcijo teorije o mestu (dialektika modeme in po- 7stmodeme). Podpisani je govoril na @ ,2s 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 13:26:44 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Œ]PX) št. 16, 17/1991 podlagi tez, ki jih objavljamo, o svo- jem videnju aktualnih pipblemov stroke in razvoja njene splošne te- orije. Udeležil se je tudi več razprav. Med udeleženci sta bila dva Sloven- ca, trije Bosanci, dva Makedonca in številni mlajši arhitekti in urbanisti iz Beograda in drugih krajev Sibije. M B ! Communication 16 SIMPOSIUM STUDENTSKI KULTURNÍ CENTAR BEOCR A D 3 0 . , 3 1. M A J I I. J U N I ČEMU JOŚ URBANIZAM PRILOZI ZA RE KONSTRUKCIJU TEORIJE 0 GRADU /DIJALEKTIKA MODERNE I POSTMODERNE/ Mr Vladimir-Braco Mušič & Ccnlar za phniranjc urkano( razroja, Btogrx), ZahunuHa .TI P ilozi za reko strukciju teorije o g adu i u banis- ičkete rije (D Tematskom pitanju ČEMU JOŚ UR- BANIZAM u aktuelnom momentu i okolnostima prevrednovanja svih vrednosti, třeba dodati još jedno pi- tanje: A ZAŠTO UOPŠTE URBANI- ZAM? Urbanizam, ù svome raspón u od ra- cionalnog predvidanja, planiranja i usmeravanja razvoja gradova do ar- hitektonskog uobličavanja gradskih ambijenata potreban je radi proste činjenice da se grad razvija i gradi sam po sebi ("U gradu se stvari dešavaju i bez urbanizma" ali de- šavaju se i boljē i lošije ...). U procesu razvoja gradova odluke o žahvatima U prostor donose se pretežno na os- novu uskih i kratkoročnih interesa i kriterijuma inicijatora razvojnih pro- jekata i/ili projekata izgradnje, kompleksne (inter-sektorske), dugo- ročne posledice - u tako postavlje- nom procesu - obično se ne raz- matraju. Sve to važi i za velike inve- sticije u "sektorsku" infrastrukturu, pogotovo na p dru čj u sa bračaja, a rezultāti i posledice ovih investīcija na prostomi razméštaj urbanih funkcija i na životnu sredinu - ogro- mni su. (2) U poslednjem broj u biltena "Land Lines", kojeg izdaje Lincoln Institute of Land Policy, (Maj 1991) navodi se několiko minimalnih elemenata za obvladavanje i usmeravanje spon- tanog (i stihijskog) rasta grada, pre svega elemenata sa područja zem- ljišne politiķe. U článku Dennisa Robinsona i Da- vida Wilka "Understanding the Pat- tems of Growth" govori se o slu caju Meksiko Sitija u kojem rapidna rast uništava značajne prirodne resurse i stvara teške životné uslove za sta- novništvo grada. Negativnim poja- vama pokušava se doči na kraj primenom sleďečih mera: - defìnicija i realizacija granica iz- gradnje na rubovima grada; - uzimanje u reuke (od strane grad- skih urbaņističkih službi) izdava- nje dozvola za koriščenje Zemljišta i gradevinskih dozvola u ruralnim podmčjima; - kupovanje zemljišta za rezerváte zelenih i slobodnih površina; - uvodenje adekvatnih fiskalnih po- litika kao npr. područja posebnih oporezovanja. Ova elementarna lista implicira poz- navanje razloga i oblika urbanog rasta, a to znáči da třeba poznati društveno ekonomske i politické procese, njihove nosioce i instru- mente u "proizvodnji prostora". Ali ona isto tako znáči da je potrebno imati jedan planski, fizički izražen koncept obima i arükulacije unu- rašnje strukture grada, ako ne i makrooblikovanja gradskog prosto- ra. Uvodnim pitanjima znáči, třeba dodati još jedno: KAKAV URBANI- ZAM NAMA TŘEBA? (3) Van svake sumnje je činjenica da retoričkom pitanju ČEMU JOŠ UR- BANIZAM možemo (i moramo) do- dati pitanje (ili zahtev) koje kvali- fikuje savremeno pojmovanje pojave urbanizma. Atu se radi o razmatran- ju i přiměni novih paradigmi u pla- niranju i izgradnji gradova. Na nove paradigme utiče niz novih koncepata: - deregulacija i demokratizācija procesa donošenja odluka, - participačija gradana, - ekološka senzibilizacija, - štedljivost prirodnim i drugim re- sursima, - nove informaciono-komunikaci- one tehnologije, - pluralizam oblikovnog izraza, i dr. (4) Kao poseban sklop problematike pa- radigmatskili promena potrebno je postavili i problem profesionálně eti- ke. U eminentno političkoj delatnosti a to urbanizam i jeste, etika je nužan korektiv. Mi svaki dan stojimo pred odlukama etičkog karaktera. Ķori- steči tehniķe, pravne i politické kri- terijume mi predlažemo promene u koriščenju zemljišta, izmēdu ostalog i o tome da drugim re či ma za pro- dukciju i društvenu reprodukciju: - alociramo prostor za stanovanje i saobračajnice ili fabrike, - izdajemo dozvole za zatrpavanje zemljom i otpadnim materijalima ekološki osetljive močvare, - lociramo stambene blokové u s tambe nim zajednicama niske gusine. Sve su to vr dnostne odluke koje sadrže pitanje pravilnog i pogrešnog, dobrog iii lošeg, a pre svega podložně su markiranju (svesno iii nesvesno) sa ideološkim predubedenjima. Bitno je da imáju odluke o kori- ščenju zemljišta i izgradnji naselja ogromne ekološke, ekonomske i socijalne implikacije. Izgradnjom se mogu uništiti prirodna područja, ugrožava se pristupačnost radnim mestima, školama i javnom sao- bračaju, mogu se izložiti veliki seg- menti stanovnika opasnim uslovima kao što su poplave, štetni polutanti, mogu se izolirati socijalne i eko- nomske grupe što se može odraziti na samopoštovanju ljudi itd. Životnu sredinu (svih zahvata u pro- stor)! Insuficientna regulācijā ovog problema gura našu zemlju daleko iza razvijenih država koje formulišu i reformulišu več treču iii četvrtu ģenerāciju ekoloških kriterijuma i danas se okupljaju oko savremenog koncepta prihvatljivog razvoja i prih- vatljivog grada (sustainable deve- lopment, sustainable city). Bitno je 126 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 13:26:44 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV C Poročila št. 16, 17/1991 da nove metodologie analizē impak- ta uključuju i razmatranje socijalnih posledica koje se meri sa opštim urbanističkim standardima kvalite- ta življenja u nekoj sredini. (5) Korelacijom ekoloških i etičkih kri- terijuma u odnosu na pros tomo pla- ntranje i razvoj moguće je izdvojiti několiko nace la koja třeba da po- služe u usmeravanju rekonstmkcije našeg urbanizma: - onemogučavanje iii minimizacija pravljenja štete pojedinciina ili so- cij alnim gru pama, - podupiranje največeg mogućeg obima socijalnih dobara ili blagos- tanja uz obezbedenje ostalih ele- menata eksistencijalnih potřeba, - priznavanje obligācijā u vezi zá- štitě prirodnih resursa, - vrednovanje koriščenja zemljišta kao privilegije a ne kao nepriko- snovenog prava, - priznavanje načela da nijedna po- litická jurisdikcija nije samozado- voljavajuča, - vodenje računa o činjenici da i estetske potrebe ulaze u niz eksis- tencijalnih potřeba čoveka i da arhitektonski kvalitet izgradene životné sredine može i mora da predstavlja sintēžu niza ranije spomenutih kriterijuma ali da ima i izuzetno značajan uticaj na integritet pojedinca i na identitet ljudske zajednice i njen životné sredine, kako u vidu uobličavanja kultumog prirodnog predela tako i izgradenog ambijenta naselja. Kao što se vidi iz predloženih teza, ne pristajemo na argumenat daje sav- remeni urbanizam pao (ili da pada) sa padom socijalističkog društvenog projekta pa makar u ograničenom smislu postignutog nivoa "realsoci- jalizma". Autor je već na "Komuni- kacijama" održanim odavno branio tezu da je urbanizam organski i is- torijski vezan sa postignutim ste- penom društvenih odnosa i da bi bilo veoma pretenciozno vezivati ga na ideološke predznakove. On je iznad svega jedan od instrumenata za záštitu čoveka u uslovima urbanog življenja u zajednicama visokih gus- tina i intenzivnih interakcija. I na kraju, ceterum censeo: prostor je de- fini tivno ograničeno opšte dobro ... Vladimir Mušič Nova Evropa - vizije in akcije Poročilo o udeležbi na mednarodni konferenci Eurospective II, 10.-12 r aprila 1991, Namur (Belgija) Z napovedjo skupnega evropskega trga z le tom 1991, s se kul am imi političnimi premiki v Vzhodni Eu- ropi, z velikiini razvojniini in uprav- ljalskimi pa tudi kulturnimi dile- mami v delu E>rope, ki so ga že zajeli integracijski procesi, s krepitvijo re- gionalne in subregionalne diferen- ciacije, sprejemanjem izz^vov sodob- ne tehnologije in ekološkega im- perativa, ornej evanja (nacionalno- državne) suverenosti in odpiranja vrat za migracijske tokove v merilu preseljevanja narodov ter še z dru- gimi dogodki in okoliščinami, ki pre- tresajo današnjo E>ropo, se vrstijo ludi zborovanja znanstevnikov in strokovnjakov z najrazličnejših po- dročij, ki preučujejo najrazličnejše vidike n ovili pojavov in problemov. Za Slovenijo in Slovence, pa tudi za tis ti del Jugoslavie, ki se ni izgubil v bolestno anahronističnih konstruk- tih nacionalis tiene ali ideološko po- gojene politiķe in hoče ostati ali postati še bolj sestavni člen evrop- skega gospodarskega in kultumega življenja, je zanimanje za današnjo Evropo, pa tudi za njene "vizije in akcije" nadvse pomembno. Tudi mi bomo namreč morali najti pravo mesto v sistēmu "Nova Evropa" in ubrati pravo pot do njega. V iskanju teh specifičnosti in v uveljavitvi lastne volje ter samobitnosti nam lahko pomaga s kit) no zasledovanje aktualnih spoznanj in odgovorov pri drugili. Tudi zaradi tega sem se od- ločil za několiko podrobnejše in zato obsežnejše poročilo o letni konferen- ci Eurospective II*. Na konferenco me je osebno pova- bil g. dr. Ricardo Petrella, direktor programa FAST (DG XII) komisije Evropské skupnosti, glede na moj položaj v usmeijevalni skupini med- narodnega projekta URBINNO- FAST. Že pred nekaj leti nam je namreč uspělo vključiti "mrežo" mednarodenga sodelovanja na po- dročju urbanih inovacij v bruseljski projekt o napovedovanju in vred- notenju v znanosti in tehnologiji. Konferenca ESvroperspektiva I je bila v Parizu leta 1987, drugo konferenco pa so označili kot "prvo možnost so- očenj o podobah in resničnosti Ev- ropě v letu 1991" (navedeno po Trend Letter Johna Nasbitta II, 7- 23). Evroperspektive izhajajo iz pre- mise, da bo Evropa v letu 2000 mocno drugačna od tiste pred štirimi ali pe timi leti, ko so se sprožili me- hanizmi, ki vodijo v skupni trg leta 1993. Zadnji del teh let poteka tudi v znamenju novih dogodkov v sred- njeevropskih deželah, pa tudi zno- traj ESvropske skupnosti (E£S), do- godkov, ki postavljajo v novo luč številna predvidevanja in zasnove ob začetku integracijskih procesov v ES. Štirinajst poglavitnih tem kon- ference, uvrščenih v tri skupině, že predstavlja določen izbor možnih tendenc in nakazuje zamisel skup- ega imenovalca dežel ES: I. NOVA ORGANIZĀCIJA EVROPE 1 . Alternativní scenāriji za politično organizacijo nove Europe 2. Bodočnost evropskih mest na Vzhodu in Zahodu 3. Sodelovanje podje tij zaradi evrop- ské tehnološke inova ti vnos ti 4. EXropske regije 11. SPREMINJAJOČE SE VREDNO- TE IN SOCIALNO-EKONOMSKE STRUKTURE 5. Sprejemljiv gospodarski razvoj 6. Družbeno obvladovanje tehnolo- gije 7. Tovarna bodočnosti 8. Izziv izobraže vanja in usposab- ljanja 9. Okolje, tehnoloģija in družba •III. EVROPA - PROVINCA SVĚTA 1 0. Globalna tvrdka 1 1 . 2 1 00: prehod v naslednje stoletje 12. Europa v světu množičnih me- dijev 13.Tťansnacionalizacija znanosti in tehnologije: med tekmovanjem in sodelovanjem 14.Regionalizirani scenāriji svetov- ne družbě. 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 13:26:44 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms