Naročnina P o o v » n I t. ti a J o za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din B«le4»kn Izdajo celoletno vJugo-slavljl SO Din, za inozemstvo IOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, peilt-visla mtilloglnsl po 130 In 2 l),več|l oglasi nad 43 mm villne po Din 2-30, v « Î1R1 po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrtilen !>o 10 Din p Pri većlcrn □ naročilu popusf Izide ob 4 zjulrivl razen pondeDKo ln dneva po preznIKu Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. 6lili Boltoplal se ne vrata/o. ncfranktrana pisma se ne »prelemato -r Uredništva tclcfoa ši. 2050, upravnlštva št. 2328 t/prava /e v Kopltar/evl ul.it. (i - CcUovni račun: ciuhltana štev. 10.650 ln 10.349 *u 1 njeru/e, Sarajevo št. 7563. JT.au reb ŠI. 39.011. Praga ln Dunaf št. 24.797 Pred sodnim stolom naroda. Pribičević - Zerjavovi pristaši so prignali svojo politično barko na skalo in obtičali. Ze dve leti se za samostojno demokratsko stranko nihče več ne zmeni, nobeno sredstvo ji ne more vrniti vsaj malo tistega ugleda in jnoralne moči, ki vsako politično stranko šele kvalificira za postavko, ki jo jc pri političnih računih treba upoštevati. Danes je SDS v kot postavljena in od vseh strani dobro zavarovana, pa ne prostovoljno, ampak prisilno zavarovana, da se ji ne bi kdo približal in otrpel škodo. Vsi politični činitelji so prišli do prepričanja, da je SDS skupina brez programa, brez najmanjše ideje, brez najmanjšega ozira na splošnost, skupina, ki je svojo notranjo praznoto krila z nasilnimi metodami, z denunci-jantstvom, prilizovanjem navzgor in pritiskom navzdol in s tem državi vselej, kadar je imela kaj vpliva na njeno usodo, samo škodovala. Svoje poslanske mandate ima SDS po veliki večini po zaslugi najnasilnejše volivne vlade leta 1924.-25., PPZ režima. Tiste volitve, ki jih je dejansko v prečanskem ozemlju vodila in izvajala SDS sama neomejeno, so s krvjo in volivno goljufijo dale samostojnim demokratom velik del glasov. Ni še mesec dni, odkar so vojvodinska sodišča sodila o pretepih in pobojih, ki so jih za časa volitev uprizorili tamošnji samostojni demokrati, da bi terorizirali vse volivstvo v svoj prid. V Sloveniji smo tedaj imeli najhujše persekucije, zaplembe in ustavitve listov, omejevanje zbo-rovâlne svobode, špionažo in šikaniranje vseh, ki so delali proti namenom SDS. Narod, posebno naš slovenski, se mora te tedne pred volitvami spomniti na tiste zanj najtežje, za SDS najgrše čase, ko ni bil noben nepristaš SDS več varen pred preganjanjem. Sedaj nam bodo vse tiste odredbe, ki so se izvršile na komando SDS, prav prišle, vse te mesece bodo vpile in s prstom kazale na SDS, kot predmet, ki se ga mora slovenski narod pri jesenskih volitvah tako temeljito izogniti in ga izločiti iz sebe kakor so to stranko izločili politiki v Belgradu. SDS se zaveda, da stoji razgaljena in osramočena pred vso javnostjo. Zaveda se, da imajo svobodne volitve, ki jih je napovedala Vukičevič - Marinkovičeva vlada, tudi namen, da popravijo krivice in zlorabe, ki jih je zagrešil zadnji volivni režim PP2. Pri poravnavi teh računov mora SDS plačati velike dolgove in razumljivo je, da jo je strah pred volitvami. Strah pred lastnimi zli deli, ki bodo v volivni dobi znova prišla na dan, pa ne več v korist strankarske malhe SDS, ampak v dobro političnega razčiščenja, ki nujno tirja, da SDS izgine iz političnega obzorja ali se vsaj napravi popolnoma neškodljiva. Ta svoj nezaviden položaj bi seveda SDS rada prikrila in njeno časopisje že mlati o vseh drugih mogočih in nemogočih vzrokih in nalogah sedanjih volitev, le ost proti samostojnim demokratom, ki je najostrejša, to ost skrbno prikriva. Naši esdeesarji so še v zadnjem hipu skušali popraviti položaj z obsežno grdo intrigo proti SLS in drugim političnim strankam v Sloveniji. Propadli so. Edini uspeh tega njihovega koraka je bil, da so se še huje umazali, če je pri njih stopnjevanje v tem oziru še mogoče. Taka je ena stran položaja, v katerem stopa SDS v volitve. Druga je pa se zanimivejša, za SDS usodnejša, za političen napredek v naši državi pa razveseljivejša. Motivacija, s katero je sedanja vlada zahtevala razpis volitev v narodno skupščino, je najostrejša obsodba vseh metod in praktik, ki jih je zagovarjala SDS v svojem političnem delu. Sedanja vlada je slovesno v najodločiv-nejšem trenutku proglasila kot nujno potrebno izpremembo vsega dosedanjega zakono-dajstva, v katerem se zrcalijo politične smernice SDS. Tu sem spada zlasti revizija zakona o samoupravah, ki ga SDS smatra za svoje mojstrsko delo, revizija razdelitve države na oblasti, ki je mojstrsko delo upravne nesposobnosti SDS. Parcelacija, ki jo je izvedel ta zakon, ovira vsak normalen razvoj gospodarstva in uprave in njen škodljivi vpliv se tako močno občuti, da je revizija tega zakona postala nujna, prej nego bi kdo mogel pričakovati — takoj, ko so se oživotvorile oblastne samouprave. Revizija teh zakonov je popolen polom vsega notranjepolitičnega koncepta SDS. Se hujša je ugotovitev gospodarskega stanja v državi in stanja, v katerem je naš kmet, delavec, obrtnik, trgovec in industrijec. Te ugotovitve vladne motivacije samo potrjujejo našo staro pesem, da namreč vse vlade, pri katerih je dolga leta sodelovala SDS, niso imele ne zmisla ne volje državljanom pomagati in jih gospodarsko dvigati. Gospodarski program vlade je ekscerpt programa, ki ga je SLS vsa leta zagovarjala v Belgradu in doma. Če k temu izprlčevalu o »umnem gospodarstvu«, ki ga je dala SDS vladna motivacija, dodamo še sodbo, ki jo ima vsak pošten člo- r Bolsrad, 17. jun. (Izv.) Ves interes političnih krogov je osredotočen na dogodke v radikalni stranki. Dejstvo, da je dobil volivni mandat Velja Vukičevič, je med pašičevci in v centrumu (Uzunovičeva in Maksimovičeva skupina) izzvala veliko nezadovoljstvo, ki se izraža v odkriti opoziciji proti vladi. Ti dve skupini se pri volitvah ne bosta bal favorizirali. Gre jima torej za življenjske interese: za mandate. Obe dve skupini, pašičevci in centruma-ši, sta takoj po volitvah razvili živahno akcijo. Pri predsedniku skupščine Marku Trif-koviču in bivšem predsedniku vlade Uzuno-viču in voditelju obeh struj, se vršijo dan za dnem dolge konference. Opaža se, da sta se radi poslednjih dogodkov ti dve struji v radikalni stranki, ki sta bili preje v ostrem nasprotju med seboj, zbližali. Radi teh nasprotij v radikalni stranki se r Belgrad, 17. junija. (Izv.) 2e sedaj je gotovo, da bodo oficielne vladne kandidature v vsej državi prinesle velike spremembe nasproti sedanjemu stanju. Največje bodo spremembe menda v Vojvodini, kjer bo kakor izgleda, ostal dosedanji radikalni nositelj liste samo dr. Momčilo Ninčić kot nosilec liste v Gornjem Banatn. Namesto predsednika narodne skupščine Marka Trifkoviča, ki je bil dosedaj nosilec liste v volivnem okrožju Som-bor, namerava vlada kandidirati kot oficijel-nega radikalnega kandidata sedanjega pravosodnega ministra dr. Dušana Suboliča. V volivnem okrožju Novi Sad bo moral dosedanji nosilec liste prejšnji minister za narodno zdravje dr. Slavko Miletič odstopiti, in kot nosilec liste bo na njegovo mesto stopil minister za kmetijstvo Svetozar Stanković. Namesto dosedanjega nosilca liste v Spodnjem Banatu, bivšega finančnega ministra dr. Milana Stojadinoviča, se namerava kandidirati Dr. Korošec odpotoval v Sof3!o. r Belgrad, 17. junija. (Izv.) Načelnik SLS in Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je dne 16. t m. odpotoval iz Belgrada v Sofijo. Vse časopisje obširno poroča o tem potovanju. Listi prinašajo danes poročila iz Sofije, po katerih je ф". Korošec včeraj popoldne prispel v Sofijo. V komentarjih naglašajo listi, da ima dr. Koroščevo potovanje v Sofijo poseben značaj. Pred sejo državnega odbora. r Belgrad, 17. junija. (Izv.) Državni odbor, kateri ima po odredbah volivnega zakona določiti število poslancev, ki se bodo izvolili, določati volišča itd., se bo sestal na pivo sejo dne 22. junija v Belgradu. Madjari za vlado. r Belgrad, 17. junija. (Izv.) Te dni so se vršila med predsednikom naše vlade Ve-Ijo Vukičevičem in zastopniki madjarskih strank pogajanja za skupen nastop pri volitvah. Ta pogajanja so se včeraj končala in podpisan je protokol. Madjarski zastopniki so se obvezali, da ne bodo nastopili pri volitvah kot posebna politična skupina, marveč samo kot kandidati na radikalnih listah. Kadalje so se obvezali, da bodo po volitvah izvoljeni kandidati vstopili v radikalni klub. AMERIŠKI ADMIRAL V SPLITU. v Split, 17. junija. (Izv.) Včeraj popoldne je dopotovala v splitsko luko velika jahta ameriške mornarice, s katero se je j>ri#elial ameriški admirai vek v naši državi o sijajnih gospodarskih delih in uspehih SDS, je slika popolna. To so nekatere stvari, ki jih je treba imeti živo pred očmi takoj v začetku volivnega boja, ker je prav gotovo, da bo časopisje in organizacijski aparat SDS dvignil prašine laži, ki naj volivcem onemogočijo jasen pogled v resničen obraz te stranke. Slovenski narod si pri feh volitvah ne sme nakopati očitka, da ni izrabil priložnosti, ki mu je bila dana, da svobodno, brez strahu obsodi svojega največjega škodljivca. politični krogi največ zanimajo za sestanek glavnega odbora NRS, kateri je sklican za 21. t. m. v Belgrad na zasedanje. Ker spada glavni odbor — to je tako zvani ožji gla\ni odbor — med najvažnejše strankine instance, je tudi pristojen, da zavzame stvarno stališče nasproti Vukičevičevi vladi. Nekateri radikalni krogi iz skupin pašičevcev in uzunovičev-cev so radi tega že takoj po sestavi Vukiče-vičeve vlade zatrjevali, da bodo Vukičevič in nekateri ministri izključeni iz stranke radi svojega nastopa. Toda dvomljivo je, ali bo prišlo tako daleč. Pašičevci in uzunovičevci imajo v glavnem odboru veliko večino. Ker je glavni odbor najvišja instanca za kandidature, imata imenovani struji odločilni vpliv na kandidature, kar jima nudi zadostna jamstva r- dosego lastnih interesov. Vsekakor bo seja g.avnega odbora zelo važna že radi tega, ker se bo na njej v glavni odbor kooptiralo 10 nervih članov. kot nosilec liste sedanji finančni minister dr. Bogdan Marković. Kakor se govori, namerava predsednik vlade Vukičevič kandidirati kot nosilec liste v Sremu. Kakor zgleda, bodo imele te velike spremembe za posledico cepljenje radikalnih list V Sremu, Gornjem in Spodnjem Banatu bodo radikali nastopili z dvema listama. Tudi v drugih krajih nameravajo izvesti velike spremembe, katere bodo imele za posledico cepitev radikalnih list. V volivnem okrožju Tuzla v Bosni bo nastopil kot ofici-elni radikalni kandidat minister za agrarno reformo dr. Vlada Andrić. Voditelj bosanskih radikalov dr. Srskič, ki se je s svojim prejšnjim prijateljem dr. Andričem ob priliki poslednje vladne krize popolnoma razšel, bo nastopil kot nosilec liste centrumašev v tu-zlanskem okrožju. Kakor izgleda, bodo radikali vložili v tem okrožju še tretjo listo, in sicer pašičevci z nosilcem I vrsto Maričem. 1 Belgrad, 17. junija. (Izv.) Včeraj je bil objavljen ukaz o spopolnitvi vlade, ki je sestavljena takole: Predsednik' vlade in notranji minister: Velja Vukičevič (radikal), vo)na in mornarica: general Hadžič, zunanje zadeve: dr. Voja Marinković (dem.), prosveta: dr. Nin-ko Perić (radikal), finance: dr. Bogdan Mar-ković (ni posl.), vere: Dragutin Obradović (ni posl.), pravosodje: dr. Dušan Subotić (rad., ni posl.), pošte in brzojav: Vlajko Kocić (rađ.), izenačenje zakonov: dr. Grga Angjelinovič (dem.), kmetijstvo: Svetozar Stanković (rad.), narodno zdravje: dr. Aleksander Savić (rad.), gozdarstvo in rudarstvo: dr. Kosta Kumanudi (dem., ni posl.), javna dela: dr. Ilija Šumen-kovič (dem.), socialna politika: Aca Miović (dem.), železnice: general Milosavljevič, trgovina in industrija: dr. Mehmed Spaho (musl.), agrarna reforma: dr. Vlada Andrić (rad.), — Novoimenovani ministri so včeraj prisegli, nakar so takoj prevzeli svoje resore. v Split, 17. junija. (Izv.) Dne 25. t. m. odpotuje v Belgrad mestni načelnik dr. Tarta-glia. Njegova pot je v zvezi z velikim investicijskem posojilom, ki ga najame občina. Izgledi za posojilo so zelo povoljni. v Zagrob, 17. junija. (Izv.) Jutri se bo vršila hi svečana otvoritev novega poslopja zagrebške borze. Tej elavnosti bodo prisostvovala tudi zastopstva borz z Dunaja, Prage, Brna in večjih nemških borz, zastopstva ljubljanske in belgrajske zbornice ter gospodarskih institucij. Slavnostni govor bo imel trgovinski minister ir. Sgaho, ki je danes že do-sgel ï Zagreb. ч Somišljeniki ! 1. Prepišite volivne imenike I Pregleite jih in pripravite vse za reklamacije. Ne izgubljate časa. Vsak glas je vreden truda. 2. Uredite takoj vse radi predstavnikov. Tajništvo SLS. Krvavo preganjanje katoličanov v Mehiki. Tajništvo komisije meksikanskih škofov v Rimu je iz Meksike sprejelo naslednje informacije o preganjanju, ki so ga deležni meksikanski katoličani: V mestu Tebuca je bil mlad katoličaD pribit na križ in nato ustreljen. V Guadalaru so nekega duhovnika polili s petrolejem in zažgali. V mestu Meksiko so vrgli v ječo Tlalte-lolco 17 duhovnikov. Odtod so jih prepeljali na pokopališče Dolores, kjer so jih postavili na rob groba ter jih ustrelili. Nekatere njih so še žive pokopali. Pri tem strašnem prizoru je eden grobarjev zblaznel. Francosko - nemško zhEižanle. Pri konferenci ministrov velesil v 2enevi ob priliki konferenc sveta Društva narodov je poleg ruskega vprašanja na vrsti tudi fran-cosko-nemško zbližanje. Nemčija zahteva, da Francija izprazni Porenje. Francija izjavlja, da je pripravljena odpoklicati iz Porcn)a 15.000 mož svoje posadke, to je eno četrtino, da dokaže svojo dobro voljo. To bi bil po nemškem mnenju dober začetek splošne izpraznitve. Da se iznebi francoske zasedbe, Nemčija spretno porablja ugodno priliko, ki se ji nudi prav sedaj, ko je v ospredju rusko vprašanje. K temu pa prihaja še dejstvo, da so Francozi izpraznili Saarsko ozemlje, kakor ja sklonil svet Društva narodov 12. marca. Francoske čete so Saar zapustile 10. junija. Sedaj je v Saari le še 800 mož francoskih čet za varstvo železnic. V teku junija bo od teh 800 mož odšlo še 200, mesto katerih pride I2U Angležev in 80 Belgijcev, da se tako povdari mednarodni značaj te železniške straže. Istočasno se je v Ženevi ugodno rešilo vprašanje nemških vzhodnih utrdb, ki jih je Nemčija r^dejala ter to notificirala Društvu narodov. Sedaj se je v Ženevi našel način, kako uradno ugotoviti izvršeno dejstvo. Z vsem tem francosko-nemški odnošaji vodno bolj izgubljajo svojo nekdanjo ostrino. * • * v London, 17. junija. (Izv.) Reuterjev dopisnik v Ženevi javlja, da so razgovori med Briandom in Stresemannom pokazali veliko zbližanje v nazorih glede glavnih vprašanj, ki se tičejo obeh držav. To dejstvo so vsi drugi zunanji ministri zelo pozdravili. Položaj na Kitajskem. v London, 17. jun. (Izv.) Iz Čingtava javljajo: Potem ko je vrhovni poveljnik šantun-ških čet Čangčungčang izjavil japonskim in kitajskim oblastem, da ne prevzame nobene odgovornosti za varnost japonskih državljanov v pokrajini Šantung, je odposlala japonska vlada 1500 mož posadke v glavno mesto Šan-tunga Tinanfu. Ojačenja četam v Čingtavu so tudi ze na potu. BRIAND OBOLEL. v Ženeva, 17. junija. (Izv.) Zunanji minister Briand je zaradi obolelosti na očeh nenadoma odpotoval nazaj v Pariz. v Pariz, 17. junija. (Izv.) O zdravstvenem stanju ministra Brianda je bil danes izdan uraden komunike, v katerem je rečeno, da je očesno obolelost pripisovati prenapornemu delu. Bolezen se zaenkrat ni poslabšala, vendar bo moral minister nekaj dni ostati v sobi. v Pariz, 17. jun. (Izv.) >Echo de Taris« piše, da je nastala obolelost ministra Brianda vsled infekcije. Minister bo moral ostati v postelji več tednov. LINDBERGH DOBIL NAGRADO. v Newyork, 17. junija. (Izv.) Polkovnik Lindbergh je včeraj prejel nagrado, ki je bila razpisana za prvi posrečeni polet preka Oceana v znesku 25,000 dolarjev,^ Pašičevci in игупомсето profs vladi. ~ Pred seio glavnega odbora NUS. Veliko cepîjjenie radikalnih lisi Celjani, na plan! Skrinjica poStmija in lepSe bodočnosti celjskega prebivalstva je skrinjica Združenih strank, ki je v vrstnem reda volivnih skrinjic 2. Voliri mesta Celja! Združene stranke so poslale vsem volivcem vabilo k volit vi. Na vabilu Imate označeno volišče in številko v volivnem imeniku. Na volišče vzemite vabilo seboj, da bo Slo iskanje po volivnem imeniku hitreje izpod rok. Ako kdo ne bi vedel, na katerem volišču ima voliti, naj se oglasi v glavni volivni pisarni. Kdor bi ne bil vpisan v volivni menik in radi tega ne bi mogel voliti, naj to sporoči glavni volivni pisarni Združenih strank. Glavna volivna pisarna Združenih strank bo poelovala od 7. ure zjutraj do 7 ure zvečer v Tajništvu SIS, Cankarjeva ulica 4, telefon št. 8. Volivci, ki boste oddali kroglice za Združene stranke, oglasite se takoj, ko ste svojo dolžnost izvršili v glavni volivni pisarni. Volivci Združenih strank naj se potrudijo, da bodo volili že dopoldne. CELJANI! Ponašanje samostojnih demokratov v celjskem mestnem občinskem svetu ob vprašanju do-Bolitve Mohorjeve družbe v Celje ter »gospodarstvo* v celjski Mestni hranilnici je v bivšem občinskem svetu združilo pristaše treh strank t j. Slovenske ljudske, Narodno radikalne in Gospodarske stranke k skupnemu nastopu v obrambo naših kulturnih in gospodarskih vrednot. Iz strankarske zaslepljenosti so samostojni demokrati hoteli na vsak način preprečiti doselitev Mohorjeve družbo v Celje. Mohorjeva družba naj !bi životarila v nedostatnih lokalih prevaljskih barak ln tam polagoma shirala ter napravila pot liberalno prožefti Vodnikovi družbi. Postopali so oni, ki ee drznejo še danes trkati na svoja nanidnja-karska ртза in trditi, da so oni začetek in konec vsakega iskrenega domoljnbja, na tako sovražen način proti instituciji, ki uživa ne le v mejah naše ožje slovenske domovine temveč daleč izven meja naše države sloves visoko kulturne ustanove in velja vsem objektivnim opazovalcem osvobodilnega boja Slovencev s trditvijo, da znašajo v celi Sloveniji neizplačane vloge pri Sla venski banki okrog 65,000.000 Din in da tedaj ni samo Mestna hranilnica prizadeta. Vprašanje Mohorjeve družbe in samostojno demokratsko gospodarstvo z javnim denarjem je v prvi vrsrti združilo Slovensko ljudsko, Narodno radikalno in Gospodarsko stranko k neizprosnemu boju proti samostojnim demokratom v zavesti, da je le z zmago nad temi Ijndmi mogoče obvarovati r bodoče naše mesto pred novimi gospodarskimi neeročami in pred novo kultnrno sramoto. Prvi uspeh tega vzajemnega boja je bil razpust občinskega sveta, razpis predstoječih občinskih volitev in razpust samostojno - demokratske «prave v celjski Mestni hranilnice. Volilci! Na vas je, da jutri z volilno kroglico ▼ roki poveste, če ta boj za narodne in gospodarske interose celjskega mesta odobravate ali ne. Združene stranke imajo zavest, da so ta boj doslej vodile i najčistejšimi nameni in imajoče v vidu zgolj interes Celjanov! Od Vašega jutrišnjega glasovanja je odvisno, da 11 bo lepo mesto dobilo poslej tako občinsko upravo, ki bo s svojimi poštenimi nameni jamčila Celjanom za solidno in stvarno občinsko politiko, za pošteno in interese Celjanov varajoče občinsko gospodarstvo, za socialnega čutenja prožeto skrb za ubožce, zapuščeno mladino, brezposelno delavstvo in nesrečneže, ki trpe pod težo od samostojnih demokratov popolnoma predrtega stanovanjskega skrbstvo, aH pa občinsko upravo, ki bo nadaljevala z delom, kakor so ga na nesrečo celjskega prebivalstva doslej vršili na magistratu samostojni demokrati. Volllcit Samostojni demokrati ob pomanjkanju vsake agttatorične snovi očitajo Slovenski Ijudsld in Narodno radikalni stranki narodno izdajstvo, ker nastopata skupno s celjskimi Nemci. Ta očitek si drzne nam vreči v obraz stranka, kt ве Je še danes drži teža svinčenih afer ln lažinaci-jon.ili7.acij nemških podjetij, stranka, katere narodno delo za časa prevrata in po prevratu obsojajo danes vsi narodnozavedni in slovensko misleči Celjani. Odlični narodni kandidati na Iinti Združenih strank iz Slovenske Ijndske in Narodno radikalne stranke lioilo inaii vsikdar in povsod varovati na- rodno čast bi narodni cnstnj mesta Celja kakor p» irroHCna gospoda b vrst samostojnih demokratov. To okolnoet eo celjski Nemci že v naprej nva-žervali, ko eo v nedvoumni obliki in z nedvoumno besedo izjavili, da ee bodo т občinskem svetu posvetili izključno le gospodarskemu ndejetvovanjn brez kakršnihkoli aspiraeij narodnega značaja. To jasno medsebojno razmerje je pač do-voljni dokaz da bo zmaga Združenih stranic in zmaga njih druge skrinjice pomenila tudi uspešno sodelovanje teh strank v bodoči občinski upravi. LJUBEZEN SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV do slovenske narodnosti ee kaže earno v Celju. Kjer le morejo, skušajo povsod drugod stopiti pri raznih volitvah slnipno z Nemci, samo da spravijo svojo skrahirano in bankrotno stranko zopet na površje. Samostojni demokrati se kot nekaki čuvarji čutijo v Celju ln hočb}« nastopati kakor edini predstavitelji slovenstva. Da bo javnost spoznala te »enotne narodne principe« samostojnih demokratov, sporočamo slovenski javnosti v Celju, da so samostojni demokrati v Laškem na te svojo »principe« pozabili, ker so vzeli na svojo listo za občinske volitve tudi enega zastopnika Nemcev in g. M. Koscirja, to je brata istega Koschirja, ki kandidira na listi Združenih strank v Celju. Ako bi v Celju zamogli ti demolerati dobiti zveze z Nemci v svrho svojega nadvladovanja, bi se gotovo takoj združili z Nemci, kakor so to deloma napravili v Laškem. Vse poudarjanje narodnosti v Celju od strani samostojnih demokratov je samo fraza, ki naj jim služi v ta namen, da obdrže v svojih rokah gospodarsko premoč svoje skrahira-ne stranke. Zato opozarjamo volilce na to demokratsko dvoličnost in jih svarimo pred tem, da bi oddali svoj glas tej stranki, ki je pokazala da zna v gospodarskem oziru bi v narodnem oziru našemu ljudstvu le škodovati. NARODNE EKSPANZIJE NEMCEV se bodo vsled skupnega postopanja Nemcev z drugima dvema etrankima zelo razpasle. Tako piše »Jutro« in »Nova doba«, ki nimata nikakega drugega »šlagerja« za jutrišnje volitve. Temu nasproti ugotavljamo, da niso Zdrnžono stranke niti т najmanjši meri dale Nemcem v narodnem oziru niti najmanjših koncesij in to že radi tega ne, ker ee eNmci niso postavili na stališču narodnosti in niso tudi takih zahtev niti т najmanjši meri stavili Pač pa eo vedno in povsod upoštevali naše narodno stališče in temu dosledno tudi glasovali vsi brez Izjeme za preselitev Mohorjeve družbe v Celje. KDO KOGA IZRABLJA? Doelej smo bili vedno navajeni sHSati, da raste Nemcem v družbi »klerikalcev« in radikalov greben. V volilnem proglasu SDS pa stoji zapisano, da je narobe, da namreč »klerikalci« in radikali izrabljajo na zvit način neinštvo v svoje namene. Samostojno demokratski ultranacijonalieti ee očividno niti z izrabljanjem nemštva ne strinjajo. Pa jasno. Za izrabljanje imajo samo oni patent. — Zanimivo pa je, da so se celo samostojni demokrati prepričali, da ne gre za narodno izdajstvo, temveč zgolj za izrabljanje. Če bi ee mogli oni združiti z Nemci, bi bilo to celo velenarodno delo. TEŽAVE »NOVE DOBEo V ponedeljek je izšla »Nova doba« eamo na dveh straneh in to radi tehničnih težkoč. Študirali smo, kaj bi se ji bilo moglo pripetiti groznega. Sedaj nam je pa sama povedala, da je kmalu izdihnila pod obilimi izrazi ogorčenja njenih someščanov. Pa da ni to ogorčenje izzvala »Nova doba« sama s svojim brbljanjem o narodnem izdajstvu. Kdor seje veter, žanje vihar. NAŠI NASPROTNIKI SO POSTALI MALODUŠNI, pravi »Jutro«. Tî nasprotniki smo kajpak mi. Povemo »Jutru«, da je naša malodušnost zrastla na zelniku njegovih celjskih bravcev in da bodo 11 gospodje v nedeljo imeli priliko do dobra pre-izlmsiti »malodušnost nasprotnikov«. Demokrate jezi borbenoet, s katero Celjani pripravljajo demokratski listi .poraz in sedaj kriče po srvoji navadi, da gre le za malodušnost. SPOMINI STAREGA CELJANA so začeli izhajati v »Jutru«. Vsekakor bi bila stvar užitnejša. če bi »Jutro« našlo kakega mladega Celjana, ki bi stvarno orisal delo demokratskih občinskih očetov v zadnjih letih, ne pa da ta »stari Celjan« govori o stvareh, Id so bile aktualne v prošlem stoletju. Iz vsega zveni pač strnh, strah, silen strah pred obračunom, ki ga Celjani podpišejo v nedeljo in ki mu bo naslov: Izgnana je bila iz Celja kot nadležna tujka SDS. TAKA JE RESNICA! Pod tem naslovom prlobčujo bivši župan in nosilec samostojno-demokratske kandidatne liste g. Hrašovec dolgovezno samohvalo o uspehih svojega županovanja.. Če bi ne vedeli, v kaki zadregi so samostojni domokrati glede svoje dosedanje občinske politike, bi pisca lahko prijeli temeljito za besedo. Tako pa pustimo samostojnim demokratom, da žive v veri, da bode Celje baš radi te »resnice« zopet volilo samostojne demokrate. Pri-občujemo pa iz imenovanega članka nekaj cvetk, ki samostojne demokrate bolje označujejo, kot bi mogli to storiti ml: »Očitki, ki naj veljajo demokratski stranki, bi seveda, ako bi bili resnični, zadeli tudi mene.« (Tega pa ree nismo vedeli, da eo g. bivii župan tudt samostojni demokrat.) »To (namroč zasluge) ml je priznala višja oblast in ob slovesu mestni uslužbenci.« (Običajno se dajejo take »pohvale ob odhodu v stalni pen- rijon«. 6e to naj bi povedali, kako pohvalo so prejeli od občanov, po katerih milosti ao «živali fto-panefco čast) »BiH eo to (namreč oni, M ao izdelali vee referate ▼ občinskem svetu) z Jako redkimi izjemami večinoma ljudje iz delovne večine.« (Pa jasno. Temu primerno izgleda tudi občinsko gospodarstvo.) »Varčnost Je bila moja prva skrb.« (Nihče ne trdi, da ste občinski denar zapiti.) »Po soglasni sodbi tujcev je mesto čedno in čisto.« (Zlasti so tujci vzhičeni nad vzornim tlakom pred kolodvorom, nad iapraznjevainjem greznic med kosilom in nad pločniki, na katerih eo se celo g. magistralni ravnatelj kmalu ubili.) »Vodovod smo prevzeli.« (To se sli M jako simpatično. Smo prevzeli. Če pa Celjanom radi pokvarjenih cevi včasih zmanjka vode, brate, v Savinji, Voglajni in d... baherlu« je vodo dovolj.) »0 plinarni se je v občinskem svetu opeto-vano govorilo.« (Da, se je govorilo in govorilo in Celjani eo postali govorjenja siti.) »Zveza združenih nasprotnih strank je in ostane »narodno izdajstvo«. »Narodno izdajstvo« v narekovaju ,prosim. Ne gre namreč za kako narodno izdajstvo, a demokrati rabimo »Slager«). Itd. — v tem tonu nekako rišejo g. bivši župan svoje zasluge. Glavno je, da oni rečejo, da imajo zasluge. Celje pa o teh zaslugah sodi drugače in jutri zvečer bodo g. Hrašovec lahko zapisali, da je resnica taka, da demokratov prav vsled proste volje in stvarne sodbe ne mara v Celju nihče več. ESDEESARSKA NARODNOST. Ker celjski demokratje v sedanjem volivnem bjju zopet vpijejo v svojem časopisju, češ da je ogrožen narodni značaj mesta Celje, in da so oni edini narodni zaščitniki ter neizprosni sovražniki Nemcev, ne bo neumestno opozoriti cenjene volivce na sledeča dejstva. Ko so bile 28. septembra 1924 končane občinske volitve ▼ Celju in je razglašal takratni predsednik bi vSega narodnega bloka g. dr. Kalan z balkona mestnega magistrata volivni izid, je dejal med drugim tudi, da bo od takrat naprej zapihal nov veter v celjskem magistratu in da se bo Ščitil predvsem slovenski živel j v celjskem mestu. Pri prvi plenarni seji po konstituiranju odsekov jo bila na dnevnem redu prošnja nemške tvrdke »Pelle« v Celju radi koncesije za komisijonarsko obrt (poetreščke). Takrat pa je obstojalo že v Celju narodno podjetje »Društvo jugoslovanskih postreščkov«, kojega člani eo bih sami revni Slovenci. Občinski odbor Je imel izreči, ako Je podana krajevna potreba tudi za koncesijo tvrdke Telle, a ravno g. dr. Kalan se je najtopleje zavzemal za nemško firmo! Le odločnemu nastopu takratnega občinskega odbornika dr. Do bo viška se je posrečilo, da je občinski odbor z enim glasom večine izrekel, da ni podana krajevna potreba nove nemške koncesije. Za dr. Doboviàkov predlog eo glasovali narodni socialisti, radikali in trije demokratje, ki niso hoteli trobiti v en rog e svojimi prvaki, medtem ko je večina demokratov skupno z Nemci »etromm» glasovala ▼ prid nemške tvrdke. Že iz tega slučaja se vidi, da gg. demokratje niso dosledni v narodnem boju, ampak se bijejo na svoja narodna prsa le pred volitvami, kadar je ogrožena njihova oblast. Gospod Rebeuschegg bi lahko povedal gg. demokratom tudi, kako so vabili tudi oni evoje-časno Nemce, da naj gredo i njimi Če bi Sli Nemci skupno z demokrati, bi bili idealen državotvoren element (državotvornost in SDS je eno!), in bi hvalili do nebeških viàav njihovo patriotičnost Ker pa gredo z drugimi, res slovenskimi strankami, je pa seveda ogrožen narodni značaj mesta Celja in označujejo pristaše drugih slovenskih strank, Id gredo v volivni boj proti demokratskemu gospodarstvu in njihovi komandi na magistratu, kot narodne izdajalce, čeprav te stranke niso dale Nemcem nikakih koncesij v narodnem oziru! Tudi je treba še omeniti, da se demokratje niso prav nič ženirali sedeti skupno v upravnem svetu Ne mislimo pisat! v »Slovenca« v duha »Kamničana«, ker to bi bilo biezplodno delo. Hočemo samo povedati, ker nam na demokratskem shodu ni bilo dovoljeno, zakaj gremo z vso ostrino v boj proti samostojni demokratski stranki v Kamniku. Volivci, dr. Karba je sklical shod v četrtek in kot župan ga je sklical! Menili smo, da nam bo gospod župan na tem shodu dal račun od svojega in svoje stranke hiševanja. Toda vse drugo se je zgodilo preje, samo to ne. Menili smo tudi, da nam bo dano na shodu povedati, zakaj bojujemo tako oster boj proti demokratski dosedanji manjšini, da nam na naše pripombe gospod župan javno odgovori in se iz oči v oči pomenimo, kakor to gre med možmi, ki se zavedajo, da svojo občino res ljubijo, kakor so se pobahali gospod župan. Toda zmotili smo se, ko smo računali na zmisel demokratizma in svobode naše dične demokratske stranke, ki se tako rada pobaha ž njo! Ko so zahtevali volivci na shodu, naj se izvoli predsedstvo, je g. župan to z vso odločnostjo odklonil in ker navzoči volivci v svojem skromnem prepričanju in pojmovanju svobode ter demokratizma le niso odnehali od svoje zaVt'eve, se je vršil ta klaverni shod v senci bajonetov. In Sc so si upali gospod župan tu na tem shodu trditi, da je velikanska večina občanov ž njimi! Bog jim požegnaj to velikansko večino, ki smo jo mogli na lastne oči videti. Pod balkonom je eiaia tridesetorica znanih »avu skupno z onimi privatne, vsled česar je morala občina plačati na davkih za tri leta nad 27.000 Din davka več, kot bi ga sicer. Številke jasno govore, in noben še tako premišljen izgovor ne pomaga nič! Zato pa jasno sledi iz tega, zakaj občina izkazuje deficit pri obračunu elektrike! Nikakor nisem tedaj mo-gèl reči gospodu županu, da sem prezrl vsoto 20.000 Din in s tem priznal, da ni obračun pasiven, kot je on na shodu trdil, ampak moram priznati, da je gospod župan prezrl, da govori javno na trgu in bo moral za vsako svojo trditev dajati tudi javnosti odgovor. Namesto, da je gospod župan govoril o vseh mogočih in nemogočih stvareh, ki jih menda meni napraviti, ako ga Kamničani vnovič izvolijo za župana, naj bi bil raje ostal na realnih tleh in povedal, kako je gospodaril. Mihael Kladnik, obč. odbornik. S PAVOVIM PERJEM se tudi radi kitijo naši demokrati! Zato smo tudi slišali, kako so delali naši demokratje luško cesto. Ej, gospodje demokrati, radi bi vedeli, koliko je vaših zaslug pri tem načrtu? Če prinese kdo drugi na krožniku, se že dela, menimo mi! Samo predsedovati na prvem in edinem sestanku tudi ni še Bog ve kaj truda-polno delo, posebno, če je že vsa stvar po-krenjena od najbolj poklicano uradne strani! Zato le malo bolj ponižni in skromni, gospodje demokrati! Ne preveč pavovega perja, da vas popolnoma ne pokrije in bi se vas potem prav nič ven ne videlo! Kdo bi pa potem še mogel vedeti, da ste pod tem prelepim perjem skriti vi, gospodje demokrati, ki tako zelo ljubite Kamnik in KamniSane, da jim s kaznijo grozite, ako vam niso popolnoma pokorni in vas na migljaj ne ubogajo I ELEKTRIČNA CENTRALA V BISTRICI je tudi eno pavavih peres, ki naj pomaga skrivati demokratsko delavno revščino. Celih 30U delavcev je obljubila tovarna zaposliti v Kamniku, ako bo napravljena centrala, se je reklo na shodu! Škoda, da se ni povedalo tudi, katera je bila tista tovarna! To bi bili mi omejeni volivci tudi radi slišali, ker uganiti ne moremo! Tudi bi bili radi slišali, da bi se nam bilo povedalo, v kakšnem stanju je cela zadeva s centralol Vidite, to bi bilo hvaležno polje in bi vam bilo več koristilo pri volivni agitaciji, kakor vsi orožniki! Vse to briga tudi navadne, nedemokratske občanel Ne zadostuje jim več, da drugi mislijo zanje. Ne imejte nas za tako naivne, gospoda. NOVA SOLA je tudi stvar, ki boste in ste že zanjo sukali vaših modrih načrtov bridke meče! Veste sami, da je to silno težko delo, ker ni in ni denarja. Pravite, vsako mesto ima že svojo meščansko šolo, le Kamnik še ne. Mi radi priznamo, da je stvar s šolo silno težka ravno vsled denarja in bo treba počakati in potrpeti še dolgo dobo let, da se uresničijo najbolj skromni načrti. Tačas pa je treba nuditi mê-stu in njegovim občanom vseh koristi, ki naj omilijo vsaj za silo to krvavo potrebo. Veste, da imamo v Mekinjah meščansko šolo v samostanu, da imajo očetje frančiškani celo gimnazijo in bi ta dva zavoda za prvo m nujno silo lahko služila mestu za šolanje mladine. Toda namesto, da bi demokrati, ki tako silno ljubijo Kamnik, ta dva zavoda podpirali v njunem stremljenju po spopolnitvi in pravici javnosti, je moral priti ravno demokrat Pribičevič, ki je vzel pravico javnosti gimnaziji, namesto, da bi bili demokrati v veliki ljubezni do Kamnika pri njem i opslovall, da bi se bil zavod razširil tudi na z'inanje gojence, za kar se oo. frančiškani že dolgo potegujejo in ne bi bilo treba našim otrokom se vsak dan vozariti v Ljubljano v šolo I Vidite, gospodje demokrati, taka je vaša ljuDe-zen do Kamnika v dejanju! In kadar je vaša stranka v vladi, dela vsakovrstne sitnosti meščanski šoli v Mekinjah, da trpi pouk ter se požrtvovalnim čč. materam zagreni veselje do dela z mladino, s kamniškimi otroci! ŠE O ELEKTRIKI, ki vas tako boli, nekaj! Izjava gospoda Klac». nika govori dovolj jasno, kako so gospodarili demokrati. Pa ste dejali na shodu, da bi morali zvišati cene toku, ako bi hoteli doseči višji dobiček. Vsi, tudi mi ubogi volivci vemo, da ni električni tok tukaj zato, da si občina dela z njim denar. Tega bi nam niti praviti ne bilo treba. Toda, gospodariti jc treba znati! To je tudi tisto, kar vam mi že ves Cas trobimo, pa nočete slišati. Pa še pravite, kaj bi mi neki radi. Saj vendar znate misliti? Treba je pač storiti vse, da se občina obvaruje izdatkov. Varovati njene pravice proti vsakomur, tudi proti državi, ako ji hoče ta naprtiti plačila in bremena, ki do njih nima pravice. VOLIVCI, KAMNIČANI! Bili ste na shodu, slišali ste in videli vse, zato vam bo v nedeljo odločitev lahka! Veste zdaj, komu boste zaupali svojo mestno upravo: ali onim, ki samo govore, da vas ljubijo, pri tem vam pa z orožniki groze, če nc boste pridni in ne boste ubogali; ali onim, ki so iz vseh vetrov skupaj zmešani v eno Združeno listo; ali pa SLS, ki je vedno pokazala svojo ljubezen do slovenskega naroda z delom in ne s praznimi besedami ter nasprotnimi dejanji? Uvidevni ste dovolj in znate ceniti zasluge SLS, zato boste vsi, ki vam je napredek i mesta na srcu, v nedeljo vrgli svoje kroglic» j v skrinjico SLS, v TRETJO skrinjico! Ncvomeščam, jutri vsi za SLS! Kakor smo zaznali, agitirajo demokratje za svojo listo zlasti s tem, češ da gre za »gospodarsko stranko«. Na ta lim lovijo zlasti obrtnike, pa tudi nižje sloje. Zavedni volivci se od takih gesel ne bodo dali begati. Če pogledajo imena kandidatov na takozvani »Gospodarski listi«, bodo takoj videli, da so to sami pristaši SDS. Varuha skrinjice sta načelnik krajevnega odbora SDS Seidl in kandidat za oblastno skupščino SDS Ogrič. SDS se je torej samo skrila za ime »Gospodarske stranke« in je za vsakega treznega in resnega volivca jasno, da voli SDS, ako vrže kroglico v prvo skrinjico. Volivci še niso pozabili, kaj je SDS slovenskemu narodu vse prizadejala, niso pozabili njenih nasilnih metod pri prestavljanju uradnikov, tudi niso pozabili, da se je izkazala velika pri »nacionali-ziranju« narodovega premoženja. Če hočejo volivci dobro občinskemu gospodarstvu in napredku Novega mesta, bodo volili SLS in vrgli kroglico v drugo skrinjico. Volivci! Ne uklonite se nasilju in ne bojte se nikogar! Volitve so tajne. Vsako nasilje si bomo dobro zapomnili. Dobro si bomo zapomnili tudi one, ki dobro poznajo naše organizacije, naše zastopnike, kadar jim je treba kaj izpoelovati, pri volitvah nam pa obračajo hrbet. Zavedajte se, da so novomeške okoliške občine v rokah SLS, da je ogromna večina ljudstva novomeškega okraja v taboru SLS in da je mesto v marsičem odvisno od okolice; zlasti je to važne za obrtnike in trgovce. Zato bodo pa tudi Novo meščani volili drugo skrinjico! Domžaki ! Ako Vam je na tem, da v bodočnosti Domžale v vsakem oziru res napredujejo, se potrudite, da v občinski odbor pridejo ljudje, ki imajo veselje in voljo do dela za občni blagor ljudstva, zlasti še za razvoj in procvit trg« Dmžale. Dozdaj je gospodarila, kakor sami veste in čutite, na občini SDS. Ker imamo v Domžalah pri sedanjih volitvah dve nam nasprotni stranki (SDS in Goep. del. stranka), je vsakega zavednega volivca dolžnost, da voli kandidate »Slovenske ljudske stranke«, ki ima v Domžalah drago skrinjico 1 Zaslepljeni do groba. Na naslov SDSarjev v Kamniku, Celju in Novem mestu piše »Narodni dnevnik«: »V nedeljo se vrše občinske volitve v Celju, Kamniku in Novem mestu. Vsa ta tri mesta so tudi krepko zabeležena med upniki »Slavenske banke«. Človek bi zato tudi mislil, da vsled tega gotova stranka pri teh volitvah sploh nastopiti ne bi smela in se tudi ne bi upala. Vendar nikjer na svetu tega ni, da bi volivci izgube pri denarnih zavodih honori-rali z volivnim zaupanjem. Morali bi biti ti volivci že presneto bogati, da bi jim bile milijonske izgube postranska stvar. Ali pa bi morali biti naravnost rekordno zaslepljeni. In morda bo to zadnje res, ker občinske naprave v seh treh mestih res ne govore o njihovem bogastvu. Da pa je geslo nekaterih ljudi, da ostanejo zaslepljeni do groba, pa se vidi še iz drugega dejstva. Ravnokar je razpuščena skupščina in volitve so poverjene Vukičevič - Marinkovičevi vladi, ki ima obračunati ne le s pašičevci, temveč tudi s samostojnimi demokrati, ki so se včasih s pašičevci tako sijajno razumeli. Leta 1924. je SDS izdala zaradi ministrskih stolčkov Ljubo Davidoviča, leta 1927. pa prihaja obračun. In najdejo se ljudje, še celo inteligenti, ki mislijo, da ni za nje boljšega mesta kakor da se eksponirajo za SDS. Domišljujejo si, da so dosledni, pa so le trdo-glavi ujetniki raznih praznih gesel, kratko-malo ljudje, ki mislijo, da obstoji politična modrost v zaslepljenosti do groba. Toda volivcem Celja, Kamnika in Novega mesta bi stavili eno vprašanje: Ali res mislijo, da je v interesu Celja, Kamnika in Novega mesta, če se postavljajo s pripadnostjo k stranki, ki jc doigrala?« Poljska-Rusija. v Moskva, 17. junija. (Izv.) Uradno poročajo, da niso resnične vesti, da namerava sovjetska vlada izročiti Poljski novo noto, ne da bi poprej počakala odgovora na prejšnjo noto. Poravnaite naročnino! Fašisti obstreljevali francoski parnik. v Pariz, 17. jun. (Izv.) »Humanité« poroča. da je francoski parnik s Cite de Nancy«, ki pskrbuje pošto v Sredozemskem morju, na potu iz Malte v smeri proti Tripolisu zgubil smer. Fašistovska obrežna straža je brez kakega opozorila ladjo, ki se je ustavila, začela obstreljevati. Na prjtožbo francoskih oblasti so je uvedla preiskava. CfublfansUo gledišče OPERA. Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 18, junija: ORLOV. Opereta. Red B. Nedelja, 19. junija: GROFICA MARICA. Izven. Na korist bolniškega fonda Združenja gled. igralcev. »Grolica Marica«, priljubljena opereta, se vprizori v nedeljo dne 19. junijav ljubljanskem opernem gledališču pri znižanih cenah. Ker je čisti dobiček namenjen boln. fondu gled. članov, so vabljeni tem jx>lom vsi prijatelji in ljubitelji gledališča najvljudneje na to predstavo. Moriborslto (gledišče Sobota, 18. junija ob 20. uri: SVET. Ab. A in (C). Kuponi. Nedelja, 19. junija ob 20. uri: SCAMPOLO.. Kuponi. Zadnjikrat. Ponedeljek, 20. junija. Zaprto. Torek, 21. junija ob 20. uri: PRI BELEM KONJIC KU. Ah. C. Kujxmi. Zadnjikrat. Ropriza pri premijeri zelo zabavne ln uspele komedije »Svet« bo v soboto dne 18 junija. — V nedeljo pa se vprizori zadnjič efektna komedija »Scampolo«. NUŠIČ: SVET. Komedija, polna Nušičeve vedrostî in zdrav ja, z moralnimi utrinki. S pridom jo dajajo tudi na ljudskih odrih, ker so ji sredstva skromna, efekt pa siguren. Mat. Porento je igral g. Grom in imel popolen uspeh. Prav tako uspešna je bila igra ge. Bukšekove (Ana), gdč. Kovač i če-ve (Nada), gdč. Savinovo (Jelica), g. Ras-berger j a (Srebotnjak), ge. Zak raj šk o ve (Jeranova), g. K o v i č a (učitelj) in gdč. Kraljeve (Katra). Gdč. Starčeva ni ugajala, ker jo operirala z močno pretirano mimiko in z nepri-rodnimi kretnjami glavo. Povrhu tega si je nadevala nov izraz navadno pol minute poprej, predno je bil nn mestu G. Pirnat je bil ženin; gdč, Udovičeva Marjana. Igra je izborno zabavala; občinstva pa je bilo malo. V soboto jo ponovijo: Kdor si želi srčne zabavo, naj gre! Dr. F. K. Naznanila Homer. Kat. prosvetno društvo naznanja, da se igra »Kovarstvo in ljubezen« radi nastalih ovir no bo vršila dne 19. junija. Damski odsek v Dolu pri Ljubljani priredi v nedeljo 12. junija popoldne ob 3 predstavo »Namišljeni bolnik«, krasna francoska Molierova komedija v treh dejanjih, v naslovni vlogi z g. Pol-detom. Kdor se želi od srca nasmejati, naj ne pozabi v nedeljo popoldne bolnika v društvenem domu obiskati. »Slovenski okad. oktet« priredi na praznik dne 16. junija t. 1. ob 3 popoldne v Št. Vidu pri Stični (po prihodu vlaka) vokalni koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Cene običajne. Ugodne »veze t .vlaki, .Vabljeni v ai I Rusko vprašanje. V Ženevi so se 14. t. m. zbrali zastopniki Sestero držav, da se dogovore o postopanju proti Rusiji, V tem oziru se mnogo kombinira, kar ni vedno točno. Govori se, da kuje Anglija enotno fronto proti Rusiji. Značilno je, da ravno nemški, Stresemannu bližnji listi, poročajo, da o kaki enotni akciji proti Rusiji ni govora. To tudi ni namen angleške politike, za Anglijo bi taka akcija postala pereča le, če bi Rusija ogrožala Anglijo. To pa ni slučaj. Pač pa Anglija ravno svojim zaveznim malim državam, ki imajo konflikte z Rusijo, svetuje skrajno odjenljivost, ker je treba sovjetom vzeti vsak povod za kak konflikt. Zato je odnehala v rusko-poljskem konfliktu tudi Poljska na nasvet Anglije. Toda akcija Anglije in ž njo šestero velesil gre za tem, ruskim sovjetom dokazati, kako se vedno bolj politično izolirajo. Izbruh rdečega terorja pomeni slabost. Rusija bo potrebovala kreditov, toda sovjeti jih ne bodo dobili. So pa v Ženevi tudi glasniki drugačne politike. Ti, ki so dobri poznavalci ruskega vprašanja, trde, da zapadne velesile od morebitne vladne spremembe v Rusiji nimajo pričakovati koristi. Ce se sedanja ruska vlada izkaže za slabo, ji more slediti le skrajna levica, ki je zapadu bolj nevarna od sedanje vlade. Poskus demonstrativnega strahovanja Rusije kakor ga predstavlja ženevsko posvetovanje, je drzen. Ni izključeno, da bo s tem dosežen nasproten uspeh kakor ga velesile žele. — Tako zagovorniki sovjetov. Vsekakor bodo sedanje konference v Ženevi odločilne za nadaljnje razmerje med Rusijo in zapadno Evropo. Načrt ruske konference. »Petit Journal« poroča, da se razpravlja načrt ruske konference, ki naj bi se ne vršila v Ženevi, marveč kje drugje, in sicer še pred jesenskim zasedanjem Društva narodov. Te konference naj bi se udeležili tudi ruski dele-gatje. Namen konference bi bil, razmerje evropskih držav do Moskve iz temelja proučiti in na novo urediti. Pariško časopisje se posebno peča z izjavo nemškega zunanjega ministra Strese-manna o razmerju med Nemčijo in Rusijo. Nemčija je izmed zapadnih velesil edina država, ki ima najožje zveze z Rusijo. Sedaj je Stresemann izjavil, da je ožje sodelovanje z Moskvo nemogoče, dokler sovjeti v inozemstvu izvršujejo subverzivno propagando, ki pomeni splošno nevarnost. Vtis te izjave je silen, ker ni nihče pričakoval, da se bo Stresemann v tem oziru tako odločno postavil na stran Anglije. Govor sovjetskega vojnega komisarja.' Iz Moskve poročajo preko Berlina: Pozornost vzbuja nov govor ljudskega vojnega komisarja Vorošilova v X. moskovskem komunističnem klubu. Dejal je: »Prepričan sem, da smo prišli v dobo, ko nam bodo naši razredni nasprotniki vsilili vojno. Ni pričakovati, da bi se ublažilo sovražno razpoloženje proti sovjetski Rusiji. Vedno smo vedeli, da prole-tarski in kapitalistični svet ne moreta obstojati v miru med seboj. Zadnja leta smo kolebalv da kolikor mogoče podaljšamo mirovni odmor. Sedaj moramo biti pripravljeni na najhujše.« MUČENJE NA SMRT OBSOJENIH. Iz Helsingforsa poročajo, da je finski general Elvengriin, ki je z drugimi vred v Moskvi bil usmrčen, pred svojo smrtjo v ječi moral prestati strašno mučenje, vsled katerega je zblaznel. NOVE JUSTIFIKACIJE V RUSm. v Rim, 17. junija. (Izv.) >Corriere della Sera« poroča iz Moskve, da so v Odesi zopet izvršili smrtno obsodbo nad 5 osebami radi proti revolucionarne delavnosti. v Berlin, 17. junija. (Izv.) Vojaško sodišče je obsodilo na smrt nekdanjega poveljnika na eni izmed ladij baltskega brodovja, Kle-bikova, radi špijonaže v korist Anglije, Njegova žena je biLa radi špijonaže obsojena na 3 leta ječe. Iflebikov je preskrboval zastopnika angleške tajne službe s poročili o razmerah v ruski armadi predvsem pa pri mornarici. v Rim, 17. jun. (Izv.) Maksim Gorki je Izjavil z ozirom na poročila, da je eden njegovih sinov postal žrtev boljševiškega terorja, da ta vest ni resnična. Njegov edini sin je pri njem v Sorrentu, njegov skrbljenec pa biva •edaj v Parizu. SOVJETSKA VLADA DEMENTIRA. v Moskva, 17. junija. (Izv.) Državni dopisni urad demantira najodločneje vesti, da je proglašeno vojno stanje v Moskvi in Leningradu, da se je izvršila mobilizacija v Ukrajini, o represalijah v različnih mestih. Vse te vesti so brez vsake podlage. Neresnične so vesti o usmrtitvi nadaljnih 28 častnikov v Moskvi, kakor tudi poročilo o preganjanjih v Vladivostoku, Harnovu in Tiflisu. Tudi nI opažati nikjer, da bi tujci v masah zapuščali državo. PODPIRAJTE DIJAKE v zbiranju za »Srednješolski dijaški dom« v Ljubljani. državni program Kaj se godi đoma je po esdeesarskih nazorih »Slavenska banka« in protislovenska borba. Po tem »državnem programu« so Slovenci pleme, vse plemenske sile so pa za narodno edinstvo škodljive, zato jih je treba zatreti. Najradikalneje bodo te sile zatrte, če se zatre slovensko pleme. Po tem programu je SDS delala z vso silo. Ona bi to še naprej delala in upravljala državo po tem programu, dokler bi se nad njo ne Izpolnila ista usoda kot se je nad »Slavensko banko«. Ker. SLS takega programa nima, nas »Jutro« vprašuje, odkod imamo državni program. »Jutro« je namreč mnenja, da drugega J državnega programa kot je gornji, sploh ni — tako je že globoko padlo. PROTI RADIKALNI STRANKI. V svoji veliki nesreči, ko jih je razpis volitev tako v kosti zadel, slovenski samostojni demokrati ne vedo drugega kot, da vpijejo proti tistim, s katerimi so najdalj bili v tova-rišiji, proti radikalni stranki. »Gre za decimi-ranje in možnosti za popolno razbitje NRS, ki se je tekom let pokazala kot neozdravljiv organ političnega življenja ... To je leglo korupcije, terorizma, krivičnostl, pristranosti. V kolikor ni okuževala NRS vsega javnega življenja s svojo pokvarjenostjo in nemoralo ... S svojo nepošteno in breznačelno politiko se je NRS tako diskreditirala ...« Tako obdelava NRS organ tiste stranke, ki je radi »nepoštene in koruptne NRS« izdala svoj program, razbila lastno stranko in preskočila v to »leglo korupcije in nemorale« ter s tem »leglom« vztrajala, dokler je niso na najbrezobzirnejši način izbrcnili. Po vseh teh letih, ki jih je SDS preživela v najtesnejši zvezi z NRS, potem, ko se Ima SDS ravno NRS zahvaliti za svoj obstanek, je tako pisanje »Jutra« res značilno za moralno in politično kakovost SDS. OH CE BI BILO RES TAKO, je vzdihnilo »Jutro«, ko je zapisalo, da se SDS na nobeno stran ni kompromitirala niti prejudicirala. Ce bi »Jutro« moglo v tej stvari pisati resnico, bi bile drugače korajžne njegove vrste. Ker pa je res, da se je SDS prejudicirala kot stranka verolomstva, ker je res, da se je kompromitirala na vse strani: proti demokratom, ker jih je izdala, proti radikalom, ker jih napada za stvari, za katere je po veliki meri sama odgovorna, in proti SLS s svojo neslovensko, centralistično in kulturno-bojno politiko ter orjunaškimi metodami, napram vsem pa s svojo nepoštenostjo, je res, >da njen čas prihaja«, ura usodna se bliža, prav kakor pravi »Jutro«. ZMEŠANI TABOR. V »Jutrovem« taboru je panika. Volitve so to gospodo vrgle čisto iz tira. To se najbolj pozna na pisavi tega lista. O našem uvodniku od nedelje je »Jutro« včeraj hotelo napisati sarkastično beležko, pa se je v voli vnem strahu izpremenila v neprebavljivo slamo. Glejmo par primerov! »Jutro« se norčuje, ker smo rekli: »Naš notranji državni razvoj je v slepi ulici.« Ali morda ni bil? Vprašajte Ma-rinkoviča in Vukičeviča, pa vam bosta povedala, če ni bilo res tako. Dalje se misli »Jutro« norčevati iz stavka: »V takem položaju nobena sposobnost in dobra volja nič ne pomaga, to je položaj med parlamentarizmom in diktaturo, je spaček, ki mu ni rojeno trajnejše življenje!« Ali morda to ni res? Ali niso absurdnost tega položaja ministri najhuje sami občutili? Kje tu kak povod za norčevanje? Pač pa je višek politične modrosti, da »Jutro« ne razlikuje več besede položaj in program, in pravi, da smo mi o programu sedanje vlade rekli, da je »spaček, epizoda, zmota« itd., in sicer o programu, ki ga v nedeljo še bilo ni. Žalostno je dalje, da »Jutro« ne razlikuje več med bivšo delovno in novo volivno vlado in njenima položajema, ki se bistveno razlikujeta tako v načelu kakor tudi v stvari v konkretnem slučaju. Res žalostno, če politiku volitve tako zmedejo možgane, da napiše godljo mesto polemike. IZRABO POLITIČNEGA POLOŽAJA po esdeesarskih pojmih razume samo tisti, ki oblast izrablja za osebne časopisne in strankarske fonde, ld preganja svoje politične nasprotnike, čeprav izpolnjujejo zakon in ki rešuje svoje falirane banke z javnim denarjem. Za tako presojanje politične situacije je SLS res nesposobna. Svoboda strokovnega združevanja. Konflikt na mednarodni konferenci dela. Pretekli torek je mednarodna konferenca dela sprejela načrte dveh konvencij o obveznem bolniškem zavarovanju v obrtnih in kmetijskih obratih. Nato je prišla na vrsto razprava o svobodi strokovnega združevanja. Upravni odbor mednarodnega delavskega urada je predložil besedilo vprašalne pole, ki naj se pošlje vladam s prošnjo, da na njo odgovore. Na podlagi odgovorov se ima sestaviti načrt za novo konvencijo. Toda zastopniki delavstva so po srditi razpravi glasovali proti predloženemu besedilu, s čemer je predlog propadel. To se je zgodilo prvič, odkar obstojajo mednarodni uradi dela in med-' narodne konference dela. Odkritje spomenika padlim vojakom šentpeterske fare. Zastopniki podružnic Zveze slovenskih vo- Јлквт in invalidov, ki ee udeleže nedeljske žalne proslave pri Sv. Petni, se prosijo, da prlneso na spomenik cvetja po možnosti vence. Po prihodu v Ljubljano na ee zglase v prireditveni pisarni tovariša L. Zupančiča, Ahacljeva cesta 15. Pisarna prireditvenega odbora za postavitev spomenika padlim ii šentpeterske fare, je od sobote dalje v parmanenci v prostorih tovariša L. Zupančiča, Ahacljeva cesta 15, kjer se dobe tudi vse informacije. , Hišni lastniki šentpeterskega okraja se prosijo, da razobesijo na dan žalne proslave, t. j. 19. junija t. 1. črne zastave v počaščenje spomina 329 vojnih žrtev tega okraja. Pozivi Usodna elementarna nesreča v ljubljanski oblasti me zopet sili, da apeliram na človekoljubje ln radodarnost prebivalcev ljubljanske oblasti. V Starem trgu v črnomeljskem okraju je uničil dne 21. maja 1927 silen požar osem hiš z gospodarskimi poslopji, vsemi hlevi, skednji, svinjaki in kletmi, z vsem orodjem, obleko, živežem in krmo,. upepelil trem trgovcem vse zaloge in več obrtnikom vso opremo. Poginila je živina, pokončani so sadovnjaki ln vrtovi. Devet posestnikov s 40 družinskimi člani je brez strehe in ob premoženje; nizke zavarovalnine ne morejo kriti prizadetim ogromne škode, ki znaša preko 3,700.000 dinarjev. Da se olajša nsrečnim pogorelcem beda, pozivam prebivalstvo ljubljanske oblasti, da jim pomaga z milimi darovi, ki jih sprejemajo: v Ljubljani veliki župan in mestni magistrat (oddati osebno ali poslati po pošti na naslov mestne blagajne ljubljanske; pri poštnih pošiljatvah je treba navesti namen pošiljatve), na deželi pa vsi okrajni glavarji in oblastva, M jih bodo oni določili — Veliki župan: Dr. Vodopivec L r. Težka nesreča pred pivovarno Union. Snoči ob 7. uri se je pripetila ▼ Ljubljani na Celovški cesti pred pivovarno Union težka nesreča, ki bi kmalu zahtevala smrtno žrtev. Posestnik in lastnik avtotaks g. Leopold Lenartič iz Kranja je dobil nov avtomobil tipa »Fiat«. Pripeljal se je v LJubljano, da dobi za avtomobil številko. Ko m Je »večer vračal Iz Ljubljane prod Kranju, Je pred pivovarno Union hotel preleteti avto 17 letni Aleksander Zalaznlk, sin pokojnega reetavraterja pri »Seeticd'. Ne ve ee natanko, kako Je bik», zdi se pa, da je Zalazuika zadela svetiljka ali pa blatnik. Padel je pod avtomobil, ld ga Je povoeil in močno poškodoval. Zalaznlk ima zlomljeno levo nogo, pa je tudi po oetalem telesu, tako po obrazu, po rokah in po desni ntgi zelo poškodovan. Avtomobil reševalne postajo ja Zalaznika prepeljal т bolnico, kjer eo ga takoj prenesli v operacijsko sobo in izvršili potrebno operacijo. Kakor zatrjujejo očividci, g. Lenartiča, ld je vozil zmerno, ne zadene nobena krivda. Požar v Trbovljah. V sredo ponoči okoli 11. ure je upepelU požar gospodarsko poslopje posestniku in rudarju g. Grčarju Alojziju т Gaberskem. Poslopje, ee-stoječe iz kozolca, hleva in poda, je pogorelo do tal. Gospodar je ravno popoldne spravil zadnje suho seno v kozolec in mu je s tem uničen prvi živinski pridelek. Požarne branibe iz Trbovelj in Vod so lokalizirale požar na druga v bližini stoječa poslopja. Škode ima posestnik, kakor se ceni, 50.000 Din. Zavarovan še iz daleka ni bil za to vsoto. Skočila v Kolpo in utonila. Pretekli ponedeljek je skočil v Kolpo v samomorilnem namenu vojni invalid Jože Zidar Iz Slavskega laza pri Fari ob Kolpi. Trpel je na hudi živčni bolezni, radi katere je obupal sam nad seboj. Ni mogel v nobeno družbo, ne med svojo sosede, ker ga je bolezen tako močno trla, da čestokrat ni mogel radi živcev niti hoditi. Bil je revež. Dobival je mesečno le 40 Din invalidnine. V hudi duševni depresiji in obupu se je zagnal v 9 metrov globok vir v Kolpi. Iskat eo ga šli takoj, a ga niso mogli najti. Šele sedaj po preteku enega tedna ga je vrgla voda iz vira in pokopali so ga danes. Zapušča vdovo in šest ne-doletnih otrok. Včeraj pa je skočila v Kolpo Marija Shnon-čič, vdova iz Potoka št. 17 pri Fari ob Kolpi. Hotela Je že trikrat skočiti v vodo, a so jo vsakokrat rešili. Včeraj okrog polnoči pa je neopaženo odšla in se vrgla v mrzle valove. Našli so jo takoj drogi dan zjutraj ob neki skali. Pokopljejo jo jutri Takn smo imeli v kratkem času dva utopljenca v naši občini. Dosedaj ni bilo tu že par desetletij domačina utopljenca. Dnevne novice kr Razpis župnij. Razpisane so župnije: potom objave v »Škof. listu« župniji Krško in Čatež ob Savi v leskovškem dekanatu, potom okrožnice pa župnija Križe na Gorenjskem v kranjskem dekanatu. Rok za vlaganje prošenj za vse tri župnije se zaključi 10. julija 1927. * Shod SLS v Sevnici ob Savi. V nedeljo dne 19. junija 1927 bo po rani službi božji v prostorih g. Ane Štorkelj, gostilničarke in posestnice v Sevnici, javen shod za pristaše SLS, na katerem bo poročal g. oblastni poslanec Josip Tratnik iz Rajhenburga. Govorili bodo tudi še drugi govorniki. •k Prošnja! Orlovske odseke in druge katoliške organizacije prosimo, da v vsaki občini ali župniji izberejo zaupnika, ki bo zbral imena udeležencev orlovskega tabora dne 3. julija in jih hitro sporočil na O. P., Ljubljana, Ljudski dom. Na prijavi mora biti tudi označena postaja, na kateri bodo dotični udeleženci vstopili in izstopili. Te prijave so radi reda na železnici zelo nujne. Zaupnika je treba torej tako določiti in ga na krajevno običajen način naznaniti vsem, ki se za našo prireditev zanimajo. Za polovično vožnjo smo vložili prošnjo. Tudi za legitimacije je oskrbljeno. Podrobnosti o tem bomo še objavili. Sedaj so prijave najnujneše. — O. P. •k Administrativni odbor narodne skupščine, ki je po poslovniku permanenten tudi za dobo, ko je skupščina razpuščena, je sklican za dne 4. julija k seji. Od Jugoslovanskega kluba sta člana administrativnega odbora poslanec Anton Sušnik in Franjo Že bo L •k Poštne razmere r št. lenarskem okraju y Slov. goricah. Čudimo se, da ravno iz tega okraja dobivamo tako pogostne pritožbe. V kraj, ki je oddaljen od Maribora 30 km, potuje list »Slov. Gospodar« od četrtka do prihodnjega torka. Kod hodi to polževo pot, je res nerazumljivo. Zahtevamo, da poštno ravnateljstvo v smislu intervencije g. poslanca Zebota že enkrat to stvar uredi! k: Zastonj dobi vstopnico za orlovsko prireditev na Stadionu, ki bo dno 3. julija, vsak, ki je plačal vsaj en temeljni kamen za Stadion in ki se bo pismeno aH osebno javil najkasneje do 1. julija na 0. P., Ljubljana, Ljudski dom. •k Redna letna skupščina strokovne organizacije gledaliških igralcev se vrši prve dni meseca julija v Belgradu. Ljubljana bo zastopana po treh delegatih. * Avtomobiliste, ki potujejo v Italijo, opozarjamo, da italijanske obmejne carinarnice od sedaj naprej ne poslujejo več od Д0 zvečer do 4 zjutraj, ter je vsak prehod z avtomobilom v tem času nemogoč. A. K. je napravil že potrebne korake, da bi so in odredba vsaj za sezono ukinila. Naše carinar- nice poslujejo slej ko prej za avtomobile vso noč. •k Prijavite se! Vsi, ki pridete na orlovsko prireditev dne 3. julija po železnici, ee prijavite čimpreje pismeno domačemu orlovskemu odseku ali pa naravnost na 0. P., Ljubljana, Ljudski dom. kr Ne odlašajte 8 prijavo, ako se hočete udeležiti skupnega romanja na Trsat v dneh od 23. do 26. julija t 1. Vsak udeleženec ima polovično vožnjo iz domače postaje, nakar opozarjamo vse, ki hočejo v doglednem času na Trsat. Prijave sprejema »Sveta vojska« v Ljubljani. ~k Razpis služb«. Oblastni odbor mariborske oblasti razpisuje mesto pisarniškega uradnika. V poštev pridejo državni uradniki administrativne stroke z najmanj 5 letno prakso, kateri so se na dosedanjem mestu izkazali sposobne samostojno voditi pisarno in ki imajo predizobrazbo za II. kat v smislu zakona o drž. uslužbencih. Lastnoročno pisane prošnje je vložiti do inkl. 10. julija 1927. Prošnji je priložiti: izpričevalo o rojstnem dnevu, o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok, šolska izpričevala, potrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu, dotedanjem poklicu in vedenju in zdravniško izpričevalo. Prošnje in priloge je kolekovati po tar. post. 1 in 2 zakona o taksah z dne 25. oktobra 1923. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru. kr 3. julija bo vsak naš prijatelj ob-iskal letošnjo največjo in najlepšo orlovsko prireditev na Stadionu. •k Kanarčki na ljubljanskem velesejmu. I Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk raz-I etavi letos na velesejmu preko 300 pristnih j raznobarvnih harcarjev, žlahtnih vrvivcev — lastne vzgoje in bo imel vsak obiskovalec dovolj prilike prepričati se, da je kanarček enako vreden, mil in priljubljen ptiček, pa najsibo v čisto rumeni, pisani, zelenkasto sivi ali sivkasto rjavi suknjiči. •k Okrovani poškodovanci avtomobilske nezgode pri Kranju. V sredo zvečer so se odpeljali z rešilnim avtomobilom na glavni kolodvor trije ponesrečenci, ki so se poškodovali na binkoštni ponedeljek pri avtomobil-slu nezgodi v Gašteju pri Kranju. So to trgovec Stevo Popović in njegova soproga ter vdova po trgovcu Francu Pavlinu, vsi trije iz Siska. Okrevanci so izven vsake nevarnosti ter so izročeni v nadalnjo domačo oskrlio v Sisku. Četrti ponesrečenec, trgovec Franc Pavlin pa je poškodbam, kakor smo že poročali, v ljubljanski bolnišnici podlegeL kr Vsem orlovskim odsekom in orliškim krožkom! Javite predsedstvu OP nemudoma točno število, koliko članov in članic se bo j udeležilo stadionske prireditve v kroju, koliko hrez kroja, in poleg tega vsaj približno število občinstva, И bo prišlo na prireditev. Radi vlakov te podatke nujno potrebujemo. Točno! — Predsedstvo OP in 00Z. * Proslava 10 letnice Višje obrtne Solo t LJubljani se vrši danes popoldne v restavracijskih prostorih Zvezde. Ravnateljstvo Teh-niôke srednje šole ponovno vabi na proslavo vse občinstvo, ki ceni razvoj strokovno-obrt-nega šolstva. Ustanovitev Višje obrtne šole v Ljubljani pomeni važen dogodek v naši kulturni zgodovini, zlasti v zgodovini slovenskega obrtnega in industrijskega šolstva. Ustanovitev višje obrtne šolo je bila po več kot 30 letnem prizadevanju pridobljena v najvi-harnejših časih leta 1917. Pričelek proslave ob pol 16. uri. k Na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt т Ljubljani, Turjaški trg št 4, 1. nadstr. se vrši vpisovanje gojenk in hospitantk od 80. junija do 2. julija 1927, vselej od 9.—12. ure dopoldne. Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: klekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toiedo, file, biserna dola in konlekcioniranje. Redne go-jenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na zavodu. •k Razstava risarskih in ročnih del na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Običajna šolska razstava bo odprta od nedelje 19. do nedelje 26. t. m. vsak dan od 8. do 12. ure in od .15. do 18. ure. Razstavljene bodo strokovne in prostoročne risbe Gradbene srednje šole (v telovadnici), risbe in ročna dela Kiparske in Keramične šole (v učilnici poleg risalni ce), risbe in ročna dela Ženske obrtne šole (v ri-salnici). Ravnateljstvo vljudno vabi na razstavo starše in sorodnike učencev (učenk), vse bivše učence in učenke zavoda in vse občinstvo, ld se zanima za strokovno šolstvo. k Navidezno mrtev. Iz Augsburga poročajo: 19 letni sin nekega kmeta se je ves razgret šel kopat. Vsled tega je težko obolel, in emrtnonevarno bolnega so prepeljali v bolnico v Augsburg. Tu se je njegovo stanje vedno slabšalo, dokler niso zdravniki ugotovili smrti. Položili so ga na mrtvaški oder v mrtvašnici, kjer je ležal dva dni. Tu so končno pravočasno opazili, da je fant le navidezno mrtev. Prepeljali so ga nazaj v bolnico. •k Pri išiosu sledi na kozarec naravne >Franz-Josef< grenčioe, zaužite na tešče, izdatno iwpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodno olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno >F r a n z -Josefc voda tudi proti pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri haemorhoidih in prostatalnih boleznih. Dobiva se v lekarnah, droge ri j ah in specer. trgovinah. k Opozarjamo na današnji oglas krojne šole, Stari trg št. 19. •k Velika izbcra raznega perila, modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk, kravat itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri tvrdki Ign. Žargi, Ljubljana, St. Petra cesta. •k Čudežne zdravilno uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijekem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modern komfort Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon. V vročih pasjih dneh na svetu vsi trpe, uradniki in delavci hladila si žele, boljšega pa takrat ni, kot čaša Clio limonado, ki obdrži človeški rod, da v vročini ne propade. BREZ KONKURENCE «o naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. CtuMfana Ljubljančani ! Somišljeniki SLS I Takoj naj se vsak zglasi v tajništvu SLS za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje, da pogleda, ali je vpisan v volivni imenik. — Imeniki so v tajniški pisarni razgrnjeni vsak dan od 8. ure zjutraj do poldne in od 3. ure popoldne do 8. ure zvečer. Ne odlašajte! Reklamacijski rok je kratek! Traja le do vključno 29. t. m. Tajništvo SLS za Ljubljano. Ljubljančani! Polno je v volivnih imenikih takih nasprotnikov naše stranke, ki to pot nimajo volivne pravice. Somišljeniki SLS1 Takoj naznanite take naši volivni pisarni, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje, da jih tajništvo SLS za Ljubljano izreklomira. Vsak za svojo hišo, vsak za svoj okoliši Odborniki krajevnih odborov SLS v Ljubljani! Skrbite za to, da v kratki reklamacijski dobi ne izpade iz volivnega imenika niti en naš pristaS, da se ne vtihotapi vanj niti cn nasprotnik neupravičeno! Tajništvo SLS za Ljubljano. Zaupniki SLS v Ljubljani! Preglejte takoj svoje okoliše, skrbite, da bo reklamacijska doba do dna izrabljena! Tajništvo SLS za Ljubljano. * # » O Procesija §t. ReSnJega Telesa pri eo. frančiškanih. Ker Je Dunajska cesta zaprta za promet, bo šla procesija po Gosposvetski, Bleiweisovi in Aleksandrovi cesti ter Selen-burgovi ulici na Kongresni trg. Vse drugo ostane kakor vsako leto. Verniki tudi ob teh cestah se prosijo, da okrase in razsvetle okna. O Člani frančiškanskega prosvetnega društva se vljudno vabijo, da se polnoštevilno udeleže frančiškanske Telove procesijo jutri ob pol 9. uri dopoldne. Ker društvo nima lastne zastave, naj se člani porazdele po procesiji. — Podpredsednik. O Praznik sv, Rešnjega Telesa je potekel v Ljubljani prav krasno. Splošno je treba ugotoviti, da je bilo nebo Ljubljani na ta praznik izredno naklonjeno in že dolgo vrsto let ni bilo na sv. Rešnjega Telesa dan v Ljubljani nikakih vremenskih nezgod, kakor so običajne ob drugih praznikih. Letos tudi ni razburjala na ta praznik Ljubljančanov nikaka tragična vest o kakih nesrečah v planinah ali o zločinih v Ljubljani. — Vrhunec dneva je tvorila seveda krasna procesija, ki je odšla zjutraj ob 9 iz škofijske cerkve po frančiškanskem mostu, skozi Wolfovo ulico in kakor vsako leto mimo Križank, preko šentjakobskega mostu po Stare, trgu nazaj v stolnico. Sv. Rešnje Telo je nosil g. knezoškof dr. A. B. Jeglič, v spremstvu številne duhovščine. Procesije so se udeležili zastopniki državne in vojaške uprave, tudi zastopniki vseh konzulatov, dalje predstavitelji samoupravne in mestne oblasti, mnogoštevilno katoliško dija-štvo in akademično starešinstvo ter druge korporacije in tudi udeležba ostalega občinstva je bila zelo častna. Obžalovati je le, da se je procesije udeležilo razmeroma manjše število mladine, kakor druga leta, to pa ima vzrok v tem, da so se ponekod letos počitnice že pričele. Dalje se je procesije udeležila tudi krasna četa vojakov prostovoljcev (dijakov), kar je posebno ugajalo ter moramo izreči zaradi tega vojaški oblasti posebno pohvalo, ter dravska godba, ki je igrala prav lepe komade. Občinstvo je tvorilo procesiji povsod sijajen špalir. Vsa okna, koder se je procesija pomikala, so bila razsvetljena s svečami in okrašena s cvetlicami, hiše pa so bile odete v sveže brezove veje. — Kakor na vsak praznik, če je le lepo vreme, tako je odšla tudi na praznik sv. Rešnjega Telesa večja množica Ljubljančanov na razne izlete, v bližnjo in daljno okolico. Kopališča so beležila v četrtek svoj dosedanji rekordni obisk za letos. Vse svečano razpoloženje niso na praznik motili niti hribolazci, ki so štorkljali zjutraj opremljeni na glavni kolodvor ter se zvečer vračali izmučeni od napornega plezanja kakor tudi strašne vročine v Ljubljano. Vsak pač praznike praznuje po svoje. O Ljubljančani! Od dne 25. junija dalje bomo dobili v Unionski trafiki že vstopnice za orlovsko prireditev na Stadionu. O Orel Krakovo-Trnovo priredi jutri v nedeljo 19. junija ob pol 4. uri popoldne na letnem telovadišču v Karunovi ulici 14 javno telovadbo z veselico. Prosimo vse prijatelje, da se prireditve v čim obilnejšem številu udeležijo. O Opozorilo. Javnost opozarjamo tem potom na važno dejstvo, da ima tukajšnja rešilna postaja dva telefonska aparata in sicer je zvezan samo eden direktno s poštno telefonsko centralo. Če je ta telefon slučajno zaseden ali pa pokvarjen, svetujemo javnosti, da se v izredno važnih slučajih obrne na magi-stratno telefonsko centralo, ki zveze potem klicatelja z rešilno postajo. Magistralna cen-rala obratuje le do osmih zvečer. O Stanovanjsko obligacijsko posojilo mesta Ljubljane odobreno. Finančni minister je 15. t. m. podpisal odlok, s katerim se mestni občini ljubljanski dovoljuje razpis stanovanjskega obligacijskega posojila. O Rodni nabor za mesto Ljubljano se vrši letos od 26. do 30. julija 1927 v Mestnem domu. Rekrutovanje se prične vsak dan ob 7. uri zjutraj. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu. O Naknadna zaprisega vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1877 do 1906 se vrši za mestno občino ljubljansko v nedeljo 7. avgusta 1927 ob 9 dopoldne v Mišičevi vojašnici. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu. O Predavanje o aktuelnih vprašanjih življenja slovenskega naroda. V nedeljo 19. jun. ob 10 dopoldne predavajo v balkonski dvorani na univerzi o aktuelnih vprašanjih življenja slovenskega naroda Jože Dolenc, Jeršič Miro in Lojze Udè. Vabljeni vsi. O Strokovna zveza javnih nameščencev v Ljubljani ima danes ob 20 redno odborovo sejo v kleti I. del. kons. društva, Kongresni trg 2. Ker se bodo obravnavali važni predlogi, prosimo polnoštevilne udeležbe. — Tajništvo. O Ogenj med procesijo v Sp. šiški. V četrtek dopoldne se je vršila v Sp. Šiški procesija. Kakor skoro vsi stanovalci ob cesti, ?;jer se je procesija vršila, tako jc prižgal na svojih oknih sveče tudi znani trgovec z vinom Evgcn Bollaffio, stanujoč na Frankopanski cesti št. 18. Solnce pa je sveče tako segrcio, da so se upognile, nakar se je vnel svileni papir, v katerega so bile sveče zavite; s papirja se je ogenj prenesel na dragocene zavese, ki so hitro zgorele. Bollaffio ima 5000 Din škode, ki je krita z zavarovalnino. Iz istega vzroka jc nastal ogenj še pri dveh drugih strankah v Sp. Šiški. V vseh treh slučajik ro'jutro ELIDA. CREME DE Ш CHAQUE HEURB neobhodno potrebna vsaki dami. Ko2a Jo takoj uplja. Osvežuje In daje koži barvo alabastra. Ona Je zmeraj ncvidljlva, deluje vedno. Vzemite Jo vsako uro — ona Je tajnost lepote. Se ne sveti, ne maže. Krema тесПо pr {rodne barve so ogenj takoj pogasili domačini, da ni bilo treba gasilccv niti avizirati. O Samoumor z obešenjem. V četrtek dopoldne je obvestil službujočega stražnika na Viču čevljarski mojster Gregor Loboda, da visi na jelši za njegovim vrtom neznan obeše-nec. Stražnik je odhitel k ebešencu, v katerem je spoznal 261etnega livarja Franca Še-ška. Stražnik je hitro prerezal vrv in poskušal obuditi obešcnca z umetnim dihanjem k življenju, kar pa je bilo prepozno. Scšek je šel v smrt radi tega, ker je zašel v gmotne stiske. V Sp. Šiški si je z velikimi stroški uredil livarnico, koje prostori pa so mu bili s 1. julijem odpovedani. Na odredbo policijskega zdravnika dr. Avramoviča so prepeljali truplo v mrtvašnico na Viču. O špocijnlna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristolič-Bučar, Stari trg. Jutri v nedeljo ob pol 4. uri pop. priredi »Orel« Krakovo-Trnovo javno telovadbo na last. let. telovadišču v Karunovi ul. 14. - Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. МагЉог □ Procesija Presv. Rešnjega Telesa se jc na praznik izvršila v najlepšem redu in ni bilo nikakih incidentov. Tudi občinstvo se vedlo primeroma zelo lepo. Hiše so bile nekatere zelo okusno ovenčane, le malo jih je bilo, ki so bile kakor druge dneve. Sprevoda, ki ga je vodil g. škof dr. Andrej Karlin, se je udeležil veliki župan dr. Schaubach, mestni poveljnik podpolkovnik Spasić, predsednik oblastne skupščine in mestni župan dr. Lc-skovar, fin. ravnatelj Povalej, predsednik okr. sodišča dr. Ziher, oba okr. glavarja dr. IpavîC in dr. Poljancc ter številno uradništvo. Sprevoda se letos ni udeležila gimnazija in realka, ker je dijaštvo že na počitnicah. Enako je tudi vojaško godbo, ki je že na Dobrni, nadomestila godba kat. Omladine. □ Škof dr, Karlin je danes odpotoval na birmovanje v šcntlenartsko dekanijo. П Odlikovanje ravnatelja mariborsko realke. V sredo 15. t. m. se je vršila na realki mala slovesnost. Šef prosvetne uprave dr. Kotnik je v navzočnosti profesorskega zbora izročil ravnatelju Jakobu Zupančiču odlikovanje Sv. Save IV. stopnje. V svojem nagovoru jo slavil zasluge odlikovanca, ki že 30 let vzgaja našo mladino. V imenu profesorskega zbora je čeetital prof. Brolih. Šlnvljenec se jo gi-njeno zahvalil, ter izjavil, da tega odlikovanja ne smatra za osebno odliko, temveč za odliko celega zavoda. Popoldne ве je vršil izlet v Limbuš. □ Čigave zasluge? Ker smo v sredini številki »Slovenca« poročali v uspehu, ki ga je dosegla mestna občina po posebnem sodelovanju SLS v zadevi realčnega poslopja, jc »Večernik« v svoji jutrovski duhovitosti iznašel, da je ves uspeh le zasluga dr. Pirkma-. jerja in poslanca Pivka. Če sta ta dva moZa' od SDS res kriva vseh uspehov, ki jih do-i seže naša stranka, nastaja vprašanje, kaj p* če nista ta dva moža kriva tudi vsega dru-i gega, kar se pripisuje naši stranki kot — печ uspeh. Gotovo bosta toliko močna, da bosta tudi to vzela nase! Le korajžo! □ Upnikom Slavcnskc banke, podružnica Maribor. Terjatve proti Slavenski banki, podružnica Maribor se priglašuje pri podpisa-< nem odboru, ki jih prijavlja in zastopa brçz-, plačno pri konkurznem sodišču. Upniki, ki šo niso prejeli obrazca pooblastila in poduk, naj se javijo pri meni, Maribor, Tattenbachova ul, 19 osebno ali pismeno. — Odbor upnikov Slav. banke, V. Močnik, predsednik. □ Brzojavka mariborske podružnice Jadranske straže centralnemu odboru. Maribor- I ska podružnica Jadranske straže je poslala iz četrtkove vesclice centralnemu odboru v Split sledečo brzojavko: Celokupni narod brez razlike strank in vere, zbran na prvi in največji veselici Jadranske straže v Mariboru na najsevernejši točki naše države, manife- I stira za naše Primorje in morje, za junaško mornarico in vojsko, s katero stoji trdno ze morje in ncosvobojcnc brate. □ Razslavljalui odbor Slov. obrtniškega društva v Mariboru obvešča vse razstavljalce, da morajo svoje razstavljene predmete prevzeti na razstavnem prostoru v pondeljek dne 20. junija 1927 dopoldne. Nagrade, diplome in priznanice se bodo razdelile teden dni pozneje. Kje in ob kateri uri, bo pravočasno razglašeno v časopisih. — Odbor. П Prva žrtov letošnjo kopalne sezone. Včeraj popoldne jo zahtevala Drava svojo prvo žrtev. 11 letni dijak II. gimnazije Lorben iz Gosposke ulice se jo kopal v mestnem kopališču. Kljub temu da jo slabo plaval si je upal izven ograje toda v deroči vodi je onemo^ gel in ni mogel več priplavati nazaj. Nekajkrat so še videli njegove roke, ki so so dvignile iznad vode, toda ko je bil rešilni čoln blizu njega, jo izginil pod vodo in ni se več pokazal na površje. Njegovega trupla še niso našli. П Zastrupila so jo. Včeraj popoldne so pripeljali s Koroške ceste 26 v bolnico Heleno F., ki jo izpila večjo količino strupa. Domači so nesrečo še pravočasno zapazili in poklical? rešilno postajo. □ Nezgode. Včeraj je imel rešilni oddelek mariborske požarne brambe precej dela, Z glavnega kolodvora jc bila prepeljana ▼ bolnico gospa Jožefa Mohorko iz Maren« berga. Doma je zadobila na obrazu zelo težke opekline. — Težko se je poškodoval v Bresternici delavec Štefan Kolobnik iz Maribora, ko je padel iz kolesa. — V mestnem kopališču ob Dravi pa se je poškodoval 14-lctni Janezek Turk. Spodrsnil je na mokrem kamenju ter dobil težke poškodbe na nogi. —. Vse navedene je rešilni oddelek prepeljal ▼ bolnico. □ Srebrna Tula se je izgubila dne 16. junija na Glavnem ali Slomškovem trgu. Fo-šteni najditelj naj odda isto v upravi »Slo-vcnca« v Mariboru, kjer dobi primerno na-» grado. Cel/e £r Procesija na praznik Sy. Rešnjega Telesa je potekla ob najlepšem vremenu v običajnem prazničnem razpoloženju ulic. Na tisoče vernikov je spremljalo sveti obred v splošnem z lepim obnašanjem iz zbranostjo. Pohvaliti je treba hišne posestnike, ki so po večini okrasili in razsvetlili okna v resnici bogato in okusno. 0 Poročil se jo g. Anton Dolenc, sodni uradnik in posestnik v Celju, z gospodično Anico Bo-àtele iz Ljubljane. Bilo srečno I Prepoved točeuja alkoholnih pijač. Temeljem g 23. zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji je na (km volitev v občinski odbor mesta Celje in na dan pred volitvami, t. j. danes 18. in jutri 19. junija v okolišu celjske mestne občine prepovedano vsako točenje alkoholnih pijač. Шиј ф V minoritski župniji se vrši procesija sv. Rešnjega Telesa v nedeljo, dne 19. t. m. Sodeluje pevsko društvo Cecilija, ki kaže v zadnjem času prav lep napredek. ф škrlatinka. Ta za vratna bolezen se še vedno pojavlja,, dasiravno samo v poedinih slučajih, po mestu in okolici. V sredo popoldne je bila oddana v bolnico hčerka F. Mohoriča, vpokojenega policijskega stražnika na Vičavi pri Ptuju. © Lahkoatletski meeting se vrši na igrišču SK Ptuj v četrtek 16. junija ob 15. Meetinga se udeleže lahkoatleti iz Zagreba, Ljubljane, Maribora in Celja. Na startu jugoslovanski rekorderji. ф Izobrazba. Ljudska knjižnica v Narodnem domu si je oskrbela nekaj novih knjig in posluje vsak torek od pol 5 do 6 v sobi na dvorišču Narodnega doma. Tudi knjižnica v minoritskem samostanu za minoritsko župnijo se bo v kratkem preuredila, tako da bo vsem meščanom in okoličanom v zadostni meri za duševne potrebe ustreženo. Afovo mesto Reklama posebno vrste. Dne 12. junija t. L dopoldne je prišel v neko tukajšnjo trgovino mlad lcmetski fant, da si kupi klobuk. Cena pa se mn je zdela previsoka. Obetal je komaj polovico tega, kar je zahteval trgovec. Tedaj je pa trgovec izjavil, da inu podari klobuk in še liter vina po vrhu, če gre 4 ure pred trgovino na solnce sedet. Fant je bil takoj zadovoljen. Sedel in potil se je cele 4 ure pred trgovino na solncu Po štirih urah je dobil izgovorjeni klobuk, po vrhu pa še >kovača« za liter vina. Pri občinstvu je vse to vzbudilo obilo smeha in raznih šaljivih dovti-pov. Nova vila. Tukajšnji čevljarski mojster in trgovec z usnjem g. Stefan Vesel namerava graditi nad Kandijskim sejmiščem (pot proti ftmi-helu) novo vilo. Tozadevni komisijski ogled se je vršil dne 15. junija t. 1. Z zidanjem namerava pričeti že letos. Stavba je preračunjena na 125 tisoč dinarjev. Kakor se vidi, se bo pričelo Novo mesto tudi na Kandijsko stran razvijati. Novomeški občinski odbor je imel v ponedeljek. dne 13. t. m. sejo. Na dnevnem redu je bila volitev enega občinskega odbornika v volivno komisijo za volitve 19. t. m Kot zastopnika je predlagaj dr. Česnik Franca Grobovška (SLS), odbornik Ogoreutz pa Ludovika Kalčiča (SDS). Pri glasovanju je dobil Grobovšek 9 glasov, Kalčič pa 10 glasov. Ker ni bilo nadpolovične večine, je prišlo do ožje volitve, pri kateri so se člani stranke reda in dela vzdržali glasovanja in je bil vsled tega izvoljen Ludovik Kalčič. Ob tej priliki *e je pokazalo, da je nujno potreben občinski poslovnik in da bo prihodnji občinski odbor moral izdelati svoj poslovnik, po katerem se bodo >avnali župan in odborniki. Nadalje je šlo za oddajo del za dve podstrešni stanovanji v mestni hiši nad davkarijo. Pred 3 leti, ko je SLS stavila predlog, da se ti stanovanji adaptirata, so bile stavljene ponudbe, k' so znašale približno 25.000 Din. Sedaj stavljene ponudbe tvrdke Medved znašajo po enem načrtu' 7.000 Din, po drugem načrtu okroglo 120.000 Din, ponudba tvrdke Hočevar pa 51.000 Din, pri čemer pa niso upoštevana steklarska, ključavničarska in slikarska dela. Ker so ti proračuni previsoki za sedanje razmere, se je sklenilo na predlog dr. Česnik a pozvati, naj nemudoma stavi še tretjo oferto stavbenik Ivan Špaca-pan. — Železniška uprava namerava zidati za svoje uslužbence, kasarno, pisarniške prostore za pro-govno sekcijo, kakor tudi nekaj stanovanj za svoje uslužbenec. Naprosila je meetno občino, da ji proti nizki ceni da na razpolago stavbeni svet polog Miillerja pri kolodvoru, ali pa blizu hiše g. Frana Perka. Sklenilo se je, da se tej prošnji ugodi in da se železniški upravi odproda proti primerni ceni ali svet poleg Mtillerja, ali pa med Perkovo hišo in železniško progo. V tajni seji se je obravnavala, kakor smo izvedeli, prošnja gosp. Petriča za avtomobilsko koncesijo. Kočevje Poroka. V župni cerkvi v Kočevju sta se poročila Ivan Stôr in Ana Kajfež, oba iz Fare pri Koetelu. Bilo srečno! Produkcija glasbenega društva je pokazala pridnost gojencev in trud učiteljev, posebno gg Troeta in Willitzerja. Predvajali so vse mogoče skladbe naših in tujih skladateljev tako na klavirju in na violini, pa tudi v zboru violin s spremlje-vanjem klavirja. Z uspehom gojencev smo lahko prav zadovoljni; največja hvala gre pri tem brez-dvoma gg. učiteljem, ki se toliko trudijo z glasbenim naraščajem. Nov urar. Te dni je otvoril svojo urarsko delavnico v »Gnadendorfu« Mihael Abranovič. Nedeljsko delo. Poleg hotela »Trste, torej skoraj vis à vis cerkve se že nekaj nedelj sem vedno dela in sicer navadno to samo do 1 ure popoldne. Izgleda torej, kakor nagajanje. Apeliramo na merodajne faktorje, da temu napravijo konec, saj so dnevi sedaj itak dolgi in laliko napravijo isto delo v šestih dneh. Nadeljâ pa je dan počitka ! Prijeta tatica. Na semanji dan so prijeli orožniki prefrigano tatico, doma nekje iz Št. Petra pod Svetimi gorami, ravno, ko je »sunila« nekemu trgovcu lepo ruto (plet). Kakor je trdila, se ji je ruta nehote ln nevede zamešala med njene stvari. Sejmsko poročilo. Na Vidov dan je bil pri nas semenj; kramarjev in živine je bilo malo. Skoraj nič ni bilo prešičkov, krav in volov pa zato ne, ker jih rabijo ravno sedaj pridno na polju. Ježica pri Lfublfanl Vstopnice za jutrišnji koncert se dobijo danes ln jutri ves dan pri g. F. Sever, Ježica 28. Sedeži so |»o 5 Din, stojišča po 2 Din. Naroče se pa lahko tudi pri posameznih cerkvenih pevcih. Koncert se začne točno ob določeni uri, in sicer se je vsled dolgega dneva določil začetek ob pol 9 (ne ob 8, kakor smo prej javili). Izvedba vsega sporeda bo trajala približno uro in pol, ker ne bo nobenih večjih pavz. Občinstvo se opozarja, da se prej oskrbi z vstopnicami, da ne bo tik pred začetkom dre-njanja pri blagajni. — Podroben epored priobčimo jutri. Vič Na Antonovo nedeljo den 19. junija se bo vršila služba božja v farni cerkvi na Viču v sledečem redu: Sveto opravilo bo ob 5 , 6. in 8. uri. Ob 9 bo pridiga in slovesna služba božja, popoldne ob 5 pa pridiga in pete litanije z blagoslovom. Trteovlje чЛг Procesija sv. Rešnjega Telesa na Sv. Planini Ker se je pri zadnjem poročilu o tej procesiji napravila v datumu pomota, popravljamo danes, da se vrši procesija na Sv. Planini drugo nedeljo po sv. Režnjem Telesu, to je 26. junija. Igrala bo ena od rudarskih godb. ф Bon Hur. Dramatični odsek kat. prosv. društva v Trbovljah uprizori v nedeljo 19. junija ob 4 popoldne v Društvenem domu igro iz Kristusovih časov Ben Hur. Igra sestoji iz 9 slik, za vsako sliko so napravljene nove scenerije. Nastopi tudi nalašč za to igro sestavljena godba na lok. Za Trbovlje je ta igra nekaj izvanrednega in potrebuje same izbrane moči. Torej ni potreba opozarjati, da se predstava ne zamudi. Tudi vstopnina za to igro, ki je dala veliko dela in požrtvovalnosti, ni velika, namreč 8, 6. 5 in 2 Din na osebo. Vstopnice se dobijo v predprodaji v obeh konzumih v Trbovljah kot na Vodi in priporočamo, da si_ jih vsak še danes nabavi, ker je zanimanje za igro veliko, da se ne bo treba pri blagajni drenjati. škoda za dolo. Mislili smo, kakor nam je bilo naznanjeno, da bo občina nabavila za škropljenje cest iz Vod na Trbovlje škropilni voz, kakor ga ima že rudnik več let in ki ga pridno uporablja Za svoj del kolonij, in smo provizorično škropljenje s kratko 20 metrsko cevjo, ki še daleč ne doseže od enega do drugega hidranta, pozdravili, a smo se motili. Občina še do danes ni kupila ne cevi ne voza in ga tudi ne bo. Nad neškropljenimi cestami je prebivalstvo posebno občutno zabavljalo na sv. Rešnjega Telesa dan, ko je živahen avtopromel ljudem metal v oči oblake prahu. gz Koncert. Rudarska godba napravi v nedeljo 19. junija ob 3 popoldne v restavraciji gosp. Šenerja na Paseti koncert. Po koncertu zabava. Prijatelji lepe godbe se vabijo. Mostiček pri pokopališču s ceste pri g. Zagorcu se gradi Bil je že skrajni čas. ker godrnjanje, zakaj se je sploh podrl, je bilo veliko. S tem je želji vseh ugodeno, ker ne bo treba onega velikega ovinka iz pokopališča kot do sedaj. Sredice ob Savi Osebna vest. Primarij tukajšnje bolnice g. dr. J. Cholewa se je podal na letni dopust, s katerega se vrne 1. julija. Za časa njegove odsotnosti ga nadomestuje okrožni zdravnik g. dr. V. Hudelist. Izpremembe na tukajšnji pošti. Od tukajšnje pošte sta bili premeščeni gdčni. Marta Burgerjeva v Ptuj in Ida Jelovškova v Ljubljano. Izpraznjeni mesti sta zavzeli sdčni. Francka Zupančeva, doslej v Ptuju in Hilda Lihtenekerjeva, dosedaj v Rajhen-burgu. Raz'tava r,a meščanski šoli. Kakor vsako leto je priredila mešČMiska šola koncem šolskega leta razstavo ročnih del in risarskih izdelkov. Obiskovalci razstave, ki so bili povečini starši, so opazili lep uspeh tovrstnega pouka, ki se zadnja leta hvalevredno izpopolnjuje. Sejem. Letošnji sejem sv. Antona Padovan-skega je bil izredno slabo obiskan. Manjkalo je precej običajnih kramarjev; pa tudi tisti ki so prišli na sejem, niso imeli dosti kupovalcev. Kmetje so sedaj radi lepega vremena povečini zaposleni s košnjo. Gostovauje ljubljanske drame, štirje člani ljubljanske drame so pretekli torek uprizorili v tukajšnjem Narodnem domu tri enodejanke: »Gospod z dolgim nosom«, »Sedaj pa — lahko noč!« in »Trije so bili...«. Dovršeno prednnšanje umetnikov je popolnoma zadovoljilo gledalce. Polna dvorana pa je pokazala, da si želimo na deželi večkrat takih večerov. Slovensi€o Ikra. fma Tnrnišče. Umrl je obče spoštovani in priljubljeni posestnik Franc Zadravec, zvest pristaš SLS, v starosti 56 let. Bil je skoraj celi dve leti priklenjen na bolniško posteljo. N. v m. p.! Kredit za regulacijo Ledave. Mariborska oblastna skupščina je vzela v proračun 122.000 Din, da se omogoči nadaljevanje regulacijskih del pri potoku Ledavi. Od določene vsote se uporabi za pritoke Ledave v okraju M. Sobota 15.000 Din, za pritoke v dolnje-lendavskem okraju 17.000 Din, za popravo nasipov Ledave same pa ostalih 90.000 dinarjev. Za nove nasipe ob Ledavi je določenih 150.000 Din. Mnogo je bilo pritožb radi Ledave, ker je naredila vsako leto s poplavami veliko škode. Sedaj je upanje, da se izvršijo vsaj najnujnejša dela. Posrečena operacija. G. Aleksander Neržima, bivši šolski nadzornik v okraju M. Sobota, sedaj šolski vodja v Gančanih, se je moral podvreči precej težki operaciji. Operacija se je posrečila, za kar g. nadučitelju čestitamo. Madjarslci otroci v Ptuju. Šolsko vodstvo mad-jarske osnovne šole v Petešovcih pri D. Lendavi je priredilo z otroci izlet v Ptuj. Izleta se je udeležilo nad 50 madjarskih otrok, ki so kar občudovali staro slovensko presstolico Slovenskih goric. Dom sv. Frančiška т Črensovcih. Spomin 700-letnega jubileja sv. Frančiška so hoteli proslaviti prekmurski tretjeredniki z zidanjem doma za reveže v Črensovcih, ki naj bi se imenoval »Dom sv. Frančiška«. Z zidanjem se lani ni moglo začeti. Da pa bi bil dom v zvezi s 700 letnico, se je položil lani temelj s tem, da se je osnoval odbor in se je začelo s sprejemanjem prostovoljnih darov. Dosedaj se je nabralo že več tisoč dinarjev, tako da je bilo mogoče storiti prvi večji korak. Pred kratkim se je namreč kupilo stavbišče. Kdaj da se začne z zidanjem, se še ne ve. Kupujte srečke loterije Martinišča! Dobijo se po 5 Din pri ravnateljstvu v M. Soboti. "Dopisi Kranjska gora. Smo že pripravljeni za sprejem letoviških gostov. Posestniki ob glavni ulici so večinoma vsi prebelili in preslikali zunanjost svojih hiš, drugi pa še bodo. V kratkem času so zrastle štiri novo in lepe hiše, ki seveda to leto še ne bodo za porabo. Nekateri so prizidali svojim hišam nove prostore, drugi so jih dvignili. Če bodo ljudje tako podjetni, bo v par letih Kranjska gora lepo gorenjsko mestece. Ze sedaj šteje 138 hišnih številk. Elektriko imamo, treba je še, da dobimo vodovod v hiše. za kar se občinski odbor že trudi. Dobrih hotelov in gostilen ne manjka, tudi je že ena kavarna, druga ee nam obeta še to leto. Tudi je na razpolag« v gostilni Jurca kad-na in arena kopel; žal, da še nimamo za enkrat kopališča na prostem. Pač pa imamo teonle-lgri-šče. Letoviško društvo se vrlo prizadeva, da vse uredi: popravilo je klopi in mize na sprehajališčih, obnovilo že skoro razpadle ute ob nekdar njem kopališču »Jasni«. Kajpada bodo te ute za sedaj služile le tistim, ki se bodo zraven njih na pesku solnčili. Nastavilo je dalje tri postrežčke, da so na uslugo tujcem. Njegovo tajništvo pa posluje vsak dan od 10.—12. ure v Ljudskem domu. Prvi letoviščurji so že tu, druge z veseljem in ljubeznijo pričakujemo. Studenci pri Mariboru. Dne 10. julija priredi Kat. slov. izobraževalno društvo izlet v Št Peetr pri Mariboru. Že danes opozarjamo vse člane in prijatelje^ našega društva, da se izleta sigurno no udeleže. — Nedavno ustanovljena Krekova godba lepo napreduje. Ob nedeljah in v prostem času se člani vadijo v Studenškem gozdu. V jeseni priredi že prvi svoj nastop, ki bo združen z* veliko veselico. Žiri. S svojimi avtomobili je začel voziti g. Jakob Poljanšek. Vožnja z velikim avtom stane za v Ljubljano in nazaj (čez Logatec) 80 Din. — Pisali smo že, da s> je priboril žiroveki orlovski odsek prvenstvo Krekovega okrožja, sedaj pa sporočamo, da je postal tudi prvak Orlovske podzve-ze. Orlom, ki so dosegli tak uspeh skoro brez iz-ohraženih voditeljev, iskreno čestitamo! Šmarje pri Jelšah. V nedeljo 19. junija po večernicali priredi orlovski odsek v Kat. domn v spomin desetletnice majniške deklaracije telovadno akademijo s pestrim sporedom. Igra šmarska godba na pihala. Vsi prijatelji vabljeni! — Romarjem priljubljene božje poti sv. Roka se naznanja, da sta se naročila za cerkev dva lepa zvona, ki bosta blagoslovljena 7. avgusta t- 1. Dom In svet štev. 4. Izšla je 4. številka Doma in sveta. Na uvodnem mestu prinaša nadaljevanje Malešičeve povesti »Tam za goro...« Vsebinsko imamo tu nov, zanimiv razpletek, ki je v pogon nadaljnjemu razvoju. Kljub besedni spretnosti, ki z njo razpolaga avtor, se zdi, da je snovni okvir vseeno nekoliko preširok, ker to zmanjšuje izrazitost slike, ki je položena vanj, in pa intenzivnost osnovnega občutja. V prozi je prispeval še Janez Jalèn kratko skico Solze. Jalen ve sam, da to ni njegova najboljša stvar. Zdi se, da bi pisatelj tu mogel in moral podati več, če bi bil zajel do polnega dna. Teža fabulistike in snovne predmetnosti je porušila potrebno razmerje med vsebino in obliko, ld prav radi tega, ker ji nedostaja zadnjega tehtnega poudarka na vse strani, pogreša breztežnost in lahkoče. Pesem Franceta Bevka »Ko v pomladi meč rožlja...« se mi zdi raztegnjena in nedognana, bolj vsebinska reminiscenca z vožnje, kot umetniško doživetje formalnih osnov, ki naj nosijo ceno pesniškega dela. Dobre so pesmi Jožeta Pogačnika (Zamaknjenje, Ptice, V mraku, Odkar...) in čeprav očitujejo še nedognanosti in pomanjkljivosti, so vendarle izraz in dokaz fine estetične kulture. Anton Leskovec priob-čuje tretje dejanje svoje drame »Jurij Plev-n a r«. Z njim se konča ta drama, ki vsebinsko raste v zanimivem razpletku, da se nazadnje završi z nenadnim, sunkovitim in dramatičnim zaokre-tom. Ta podtalni tragos, ki triumfira nad osebno voljo, je najelementarnejša črta na delu, ki tudi formalno pomeni uspeh. — Sledi Prosvetni del, kjer pišejo: Ivan Vurnik poroča »O reševanju stanovanjske krize v zapadni Evropi«. Pisatelj je napisal ta članek o perečem sodobnem socialnem vprašanju v pravem trenutku, in zdi se, da rešitev, ki se že pričenja izvajati tu in tam, odgovarja sodobnosti in njenim kulturnim težnjam. F r. Čibej nadaljuje »Problem slovenske izobrazbe«. Tu govori o »poskusu nove koncentracije«. To poclavje je gotovo najvažnejše v celoti, ker nam odkriva marsikatero, na prvi pogled neopaženo črto našega bistva in najoge bodočnosti. Ko določi komponente, ld odločajo pri izobrazbi človeka, sklene, da krščanstvo, slovenstvo in antika tvorijo osnovo, kjer je treba iskati slovenskemu človeku tal, iz katerih bo gradil svojo kulturo. F r. Štele nadaljuje »Leto 1926. v razvoju slovenske umetnosti«. Želeti bi bilo podobnih pregledov še za druge panoge slovenskega kulturnega udejstvovanja. — Zapiski obsegajo ocene : Urednik F r. K o -b 1 a r poroča o V. zvezku Cankarievih zbranih spisov, o Treh knjigah o sv. Frrnčišku (M. Kmetova: Sv. Frančišek Asiški, Fr. Bevk: Brat Frančišek, Ks. Meško: Legenda o sv. Frančišku) in o Slovenskem biosrafskem leksikonu. Dr. Iv. Pregelj poroča o Večernih pismih (M. Kmetova) in o Muziki Vremena (Milan Vuka-sovič). Pod zaglavjem Umetnost priobčuje dr. Alojzij Res osmrtnico t Claud Moneti, po-četnik impresionizma«, kier nam na kratko oriše njegove značilne poteze in pomen v razvoju za-padne kulture. Sledi še: Iz naše dnevne kulture in Prejeli smo v oceno. Poleg tega krase list številne ilustracije, ki spremljajo članek arhitekta Vurnika. Dom in svet iz^aia osemkrat na leto. Naroča se: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Naročnina znaša letno 100 Din. Fr. V. Kriza mariborskega gledališča Maribor 15. junija. Naš list se je dosedaj že parkrat bavil z vprašanjem krize mariborskega gledališča. Poleg prenizke subvencije se je naglašalo, da leži tudi velika krivda na upravi, da je gledališče zašlo v tako mizerno stanje, iz katerega mu najbrže ne bo pomoči kljub vsem obupnim poskusom in najrazličnejšim apelom na podporo javnosti. Gledališče stoji pred bankrotom, morda se mu posreči podaljšati na umeten način življenje še za eno leto, dalje pa ne bo moglo izhajati. Državne subvencije ne bodo izdatnejše, to je sigurno. Oblast in občina tudi ne bosta mogli prispevati dovolj, publika sama pa gledališča nikakor ne bo vzdrževala, saj vidimo vsi, da pada zanimanje za gledališče od dne do dne. V sezoni, ki se bliža h koncu, je gledališče napram prejšnjim, tudi napram lanski, brezdvomno nazadovalo. Drama je bila razbita, pomagati smo si morali pri vsakem večjem delu z gosti kot režiserji in igravci. Opera ni pokazala nič posebnega, dasi se je za njo največ žrtvovalo. Dala nam je v vsej sezoni edino eno delo, ki je odgovarjalo zahtevam in okusu publike. Repertoar je bil preeno-ličen, po večini italijanski, dočim drugih del s tem opernim ansamblom ni bilo mogoče dajati. Opereto, ki je še najbolj vlekla in polnila gledališko blagajno, je bila takoj v začetku z brezmiselnim angažiranjem nezmožnih sil diskreditirana ter si je Icomaj proti koncu sezone nekoliko opomogla. Celokupna bilanca letošnje sezone je torej precej žalostna. Kako bo v bodoči sezoni, je dosedaj še nejasno in mislimo, da niti si uprava j sama ni na čistem. Eno je golovo: opero bo težko j vzdržati, stane ogromno, nosi skoraj nič. Opereta bo okrnjena in dvomimo, da se bo posrečilo sestaviti ansambi, ki bo dosegel letošnjega. Najboljši člani so si že poiskali, oziroma iščejo aaaažffiaue Cerkveni vestnih SPORED procesije sv. Rešnjega Telesa т mestni župnij? sv. Jakoba v nodeljo, dne 19. junija. Ob 8. slovesna sv. maša. Takoj po sv. mail se začne pomikati procesija v tem-le redu: 1. Osnovna deška šola na Prulah. 2. Osnovna dekliška šola pri sv. Jakobu. 3. Župno bandero sv. Jakoba; za njim vajenci iz Rakovnika in drugo moštvo. 5. Dekliška Mar. družba z zastavo. 6. Bandero Žalostne Matere Božje ; za njim: a) Marijina družba žena; b) gospe in gospodične — svetilke; c) narodne noše. 7. Dve mali banderci, nato: a) belooblečeni dečki in deklice s sveč.; b) deklice, ki potresa jo. 8. Godba Salezijancev. 9. Pevci 10. Salezijaneki kleriki in duhovščina. 11. Najsvetejše. 12. Dostojanstveniki in Marijina kongregacija Z. M. B. Pot procesije je črez most sv. Jakoba po Bregu, Starem trgu, sv. Florijana ulici, Kar-jovski cesti, Privozu, Prulah na trg av. Jakoba Pridite, da pobožno počastimo in hvalimo Ljubezen vse ljubezni! O slabem vremenu se bo vsa slovesnost izvršila v cerkvi. drugod- Brez njih bo dobra opereta nemogoča, ker si bo z opernimi močmi težko pomagati. Opereta zahteva še veS kot opera temperamenta in igre, kar pa smo leto v operi zelo pogrešali. —Najbolj pereče je vprašanje vodstva drame. Letos se je pokazalo, kaj pomeni v drami pomagati. Opereta zahteva še več kot opera temperamenta in igre, kar pa smo letos v operi zelo pogrešali. — Najbolj pereče je vprašanje vodstva drame. Letos se je pokazalo, kaj pomeni v drami močna umetniška in igravska sila, ki vtisne vsemu ansamblu svoj pečat, ter mu da enotno smer. Naj se je Bratini očitalo karkoli, dramske vprizoritve pod njegovim vodstvom so bile dogodek, letos nam pa drama tega ne nudi. Kako si misli uprava v bodoči sezoni pomagati ,o tem je javnost še malo poučena, dasi upravičeno zahteva pojasnila. Vidimo vsi da se uprava resno trudi, da reši zavoženo gospodarstvo. Ako bo trud uspešen, je pa drugo vprašanje. Pred vsem vidimo, da se je pričelo štediti. Štedilo se je že v tekoči sezoni, dasi brez efekta, ker se ni štedilo na pravem mestu. V bodoči sezoni namerava vodstvo zmanjšati proračun predvsem z redukcijami članstva. Àko so na me6tu ter bodo imele zaželjen efelet, je drugo vprašanje. Reduciran je en kapelnlk, nekaj članov opernega, največ pa dramskega ansambla. Če se namerava opera opustiti so redukcije umevne. Manj umevne so v drami, ki ima itak že minimalen etalež članstva. Če se izvede redukcija, bo morala uprava na vsak način izpopolniti vrzel z novimi angažmani. Ali pa bodo nove moči boljše in cenejše, to je zopet vprašanje zase. Riziko je na vsak način velik, uprava pa ima v tem oziru dosedaj zelo slabe izkušnje. O neekonomičnoeti štedenia gledališke uprave bi se dalo mnogo povedati. Za enkrat eai primer: Radi štedenja je bil reduciran kapelnik Herzog in reklo se je, da si gledališče ne more privoščiti luksuza dveh kapelnfkov. Te dni pa ču-jemo, da se uprava pogaja z nekim kapeMkom iz Ljubljane, ker en sam kapelnik ne bo zmagal dela. Naglasili smo že, da javnost upravičeno zahteva pojasnila. Gledališče je od nje odvisno ter se mora njenim zahtevam ukloniti. Objaviti ee mora bilanca celokupnega dela, da bo mogoča tudi kontrola gospodarstva, potem bo šele vodstvo upravičeno apelirati na javnost in prepričani smo, da apel ne bo zaman. Grafična razstava v Mariboru. Maribor 17. junija. Včeraj je bila otvorjena v kazinski dvoran) svojevrstna razstava, kakor je Maribor dosedaj 5« ni imel prilike videti. Naobrazbeni odbor SGR.l (savez grafičnih radnikov Jugoslavije) je priredi! razstavo grafičnih izdelkov. Razstavo je otvoril včeraj ob 10 dopoldne v prisotnosti zastopnikov oblasti, občine, tiska, tiskarn in številnega občinstva predsednik naobraz-benega odbora SGRJ g. Vokač. Zanimanje za razstavo .je precejšnje in obisk je bil prvi dan zelo zadovoljiv. Razstava pa je sama na sebi tako zanimiva, da zasluži pozornost celokupne javnoeti. Večina ljudi ima še malo pojma o sodobni »črni umetnosti« in glavni namen razstave je, da nazorno pokaže razvoj in sedanje stanje grafike, po-le«r tega pa je dokaz visoke stopnje, na kateri se nahaja tiskarstvo v Mariboru. Razstavila je vajeniška šola, dalje večina mariborskih tiskarn in kniigovezлic. Odlikujejo se predvsem izdelki vajeniške šole. ki ima, po razstavljenih predmetih sodi«, izvrsten naraščaj. Nekatera dela so izvršena z umetniškim čutom. Od tiskarn se najbolj odlikujejo razstavljena deln tvrdke »Ažbe«, ki vzbujajo splošno pozornost! Od knjigoveznic moramo omeniti predvsem Cirilovo tiskamo. Razstavljena dela se odlikujejo po eo-lidnosti in lepem stilu. V splošnem je razstava dobro tn okusno aranžirana ter bo dosegla svoj namen. Mariborskim grafičnim delavcem moramo na tem prvem poskusu čestitati. Razstava je odprta do vključno nedelje 19. t. m. Tabor na Limbarski gori pri Moravčah. Vsej bližnji in daljni okolici naznanjamo, da bo v nedeljo 19. junija na Limbarski gori pri Moravčah VELIK LJUDSKI TABOR, in sicer ob 11 dopoldne. - Govorijo poslanci in drugi. Vabimo k obilni udeležbi. Dne 10. julija 1927 velik orlovski nastop celjske in mariborske Ekspoziture v Celju. I^rosv^îd Gospodarstvo Produkcija premoga v aprilu. V mesecu aprilu zopet beležimo nazadovanje produkcije premoga. Dočim je v marcu t. L znaSala produkcija 147.544 ton, je v aprilu padla na 134.034 ton napram 114.473 tonam v aprilu lanskega lete. Upoštevati je tudi treba, da je padanje produkcije v aprilu in maju vsako leto sezonski pojav, letos pa je še neugodna konjunktura za premog. Skupno je vprvih 4 mesecih t 1. znašala produkcija premoga 622.707 ton napram 697.697 ton v onih 4 mesecih L 1926 in 651.116 tonam v prvih 4 mesecih 1. 1925. Kakor torej vidimo, so prilike razmeroma boljše kakor v letu 1926, vendar pa so slabše kakor v iz-iedno dobrem letu 1925. Ker je na drugi strani položaj delavstva slab in je stanje delavstva zelo znižano, je torej sklepati, da se je izboljšanje produkcije izvršilo na račun delavstva, ker je tudi ugotoviti, da je produktivnost delavstva zelo narasla in se polagoma približujemo predvojnim razmeram. Pred vojno je delavec povprečno nakopal na leto 202 toni leta 1925. 153 ton in lani 165 ton. Letos odpade v aprilu na delavca povprečno 16.3 tone, kar bi dalo letno skoro 196 ton in bi torej le še malo zaostajali za predvojno produktivnostjo. Danes se vedno bolj približuje delavstvo onemu številu, Ici je bilo zaposleno pred vojno in na drugi strani pa je tudi sedanja produkcija še vedno nad predvojno, čeprav je tudi tu zniževanje in približevanje k predvojni višini. Oddali so premogovniki v aprilu 1927 (v oklepaju podatki za marec 1927; vsa v tonah) : železnicam 64.590 (76.219), brodairstvu 820 (570), industriji 47.321 (47.228), ostalim strankam 8.822 (9.411), izvozili so 2.736 (3.067), sami pa porabili 9.653 (10.255). Oddaja železnicam torej stalno nazaduje: v januarju še 84.500 ton, v aprilu 64.600 ali pa skoro 20.000 ton. Razveseljivo in dober znali pa je, da se konzum industrije drži stalno, še celo narašča: v januarju 43.600 ton, v aprilu 47.200 ton. Izvoz polagoma nazaduje, kakor tudi oddaja raznim stranicam in lastna poraba. Skupno je znašala oddaja premogovnikov v aprilu 133.942 ton, v marcu pa 146.750 ton. Ker se je produkcija že prilagodila oddaji, so zaloge le malenkostno narastle v teku meseca (za 92 ton). Znašale so 31. marca 68.699 ton, 30. aprila pa 68.791, ton. Število zaposlenega delavstva se je zopet zmanjšalo za 300. Povprečno je bilo zaposlenih (v oklepajih podatki za marec): uradnikov [ 267 (272), paznikov 256 (257) in delavcev 8.308 (8.595). Od začetka leta t j. od januarja sem je bilo rcduciranih nad 1.100 delavcev ali točno 1.128 t. j. 12 odst vsega delavstva v januarju t L Zal nam statistika niCesar ne pove o praznovanjih, ki se v rudarskih revirjih bridko občutijo. V naslednjem navajamo par podatkov o produkciji v ilustracijo. Produkcija je znašala: povprečno mesetSno 19t3 132.250 ton « « 1924 158.182 « « < 1925 151.882 « « « 1926 139.880 « januar 1927 173.108 « februar 1927 168.021 « matrec 1927 147.544 « april 1927 134.034 « Iz teh podatkov je razvidno, da jo produkcija od januarja do aprila letos padla za 39.074 ton ali za 22.6 odst, da pa je le za komaj 2 odst v aprilu nadkriljevala povprečno mesečno predvojno produkcijo. OMni »bori. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani v sejni dvorani magistrata 9. julija ob 10 (regularia, poročilo komisije za izdelavo novega zakona in statuta o pokojn. zavarovanju nameščencev, izpreinemba statuta § 87, pridobitev in prodaja nepremičnin, dovolitev letnih izdatkov iz podp. sklada za siromašne nezaposlene člane). Jugoslovanske telcstilne tvornice Mautner. d. d. v Ljubljani 30, junija ob 11 v Ljublj. Kreditni banki (regularia, valorizacija, volitev uprave ln nadzorstva). Tiskarna >Suva< v Kranju, d. d. 30. junija ob 18 v tiskarni (regularia, volitev uprave in nadzorstva). Preureditev državnih solaren. Ravnateljstvo dTŽ. rudnikov je odobrilo lcredit 20 milijonov Din za preureditev in razširjenje drž. šolani v Pri-morju. Zamenjava madjarskih bankovcev. Dne 30. Junija poteče rok za zamenjavo madjnrskih bankovcev za 100, 500, 1000, 5000, 10.000, 25.000, 50.000 in 100.000 madj. kron. Od 30. junija t. 1. dalje vrši zamenjavo samo madjarska Narodna banka. Bankovci za 500.000 kron in več ostanejo še nadalje v veljavi. Zamenjava odnosno h-onoriranjo predvojnih avstro-ogrskih obveznic. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja z ozirom na vedno pogosteje ji prihajajoča vprašanja lasUiilcov predvojnih avstro-ogrskih obveznic, kdaj jih bo naša država zamenjala odnosno bonorirala, sledeče: Generalna direkcija državnih dolgov v Belgradu je pred lcral-kim v konkretnem primeru sporočila, da bodo ostale te obveznice tako dolgo v njenih tresorjih, da se bo rešilo vprašanje o prevzemu ageml teh obveznic. Lastniki predvojnih avstro-ogrskih obveznic naj se torej glede prevzema njih obveznic po naši državi ne obračajo za pojasnila na dele-gccijo, dokler ne bo rešeno omenjeno vprašanje, ker jim delegacija ne more dati bolj konkretnega pojasnila. Stanjo hmelja v Vojvodini. Zadnje deževje je hmelju zelo škodovalo, vendar s<- opaža pro-okret na bolje. Prvolelne rastline elo zaostale v razvoju in bo v teh nasadih slab.-ц produkcija. Vse potrebno za uničevanje peronospore se dela. Stanje v splošnem dobro in zadovoljuje številne producenfe. Povpraševanje je slabo; cene so 50 do 00 Din za kg. Stanjo poljedelstva v maju 1927. Iz poročila kmet. ministrstva za mesec maj posnemamo sledeče podatke (5 izvrstno. 4 zelo dobro, 3 dobro, 2 slabo, 1 zelo slabo): pšenica 4, oves 3.5, ječmen in rž 4, fižol, grah, sočivje 4, sladkorna pesa, lan in konoplja 4, hmelj 3.5, krompir 4, repa 3.5, detelja 4, livado in pašniki 4, vinograd; in sadovnjaki 4. Bolezni so se pojavljale pri rastlinah v mali meri. Atmoeferne razmere so bile zelo izpremenljive. Slanjo živine je bilo dobro. Naša statistika. Iz Belgrada poročajo, da bo čez par mesecev izdelana statistika našega prebivalstva po poklicih, kar je za gospodarsko politiko izredno važnosli. Žal bo to statistika za leto 1921. Losni trg. Položaj našega lesnega trga kaže na izboljšanje. Cene sicer niso mogle narasti, ker so še ogromne stare zaloge, vendar se opaža tendenca navzgor. Izvoz ss ugodno razvija posebno iz Slovenije in Bosne. Zaradi dviga španske pezete se izvaža mnogo bukovega lesa v Španijo, pa tudi v Anglijo in Italijo. Stavbni les gre predvsem iz Slovenije in Bosne. Za izvoz lesa v Italijo pa je tendenca bolj slaba. Stavbna delavnost je v Italiji bolj slaba. Povprašuje so ne toliko za boljši material kakor za treljevrstno blago. Avstrijske zvezne železnice. Te dni prinaSajo dunajski listi bilanco avstrijskih zveznih železnic za leto 1925. Po bilanci z dne 31. dec. tega leta je v avstr. zveznh železnicah naložen kapital 2708 milijonov šilingov. Vrednostni papirji, blagajna in dobroimetja so znašali 191 milijonov šilingov. Čisti dohodek je znašal za 1925. leto 1,611.000 šilingov, postranski obrati so dali 499.000 šilingov, drugi dohodki so znašali 2,861.000 šilingov. Ker so znašali izdatki za obresti in amortizacijo dolgov 5,227.000 šilingov, skupno izdatki 5,232.000 šilingov, izkazujejo avstr. zvezne železnice deficit v znesku 261.000 šilingov. Elorsza Dne 17. jimfja, DENAR. Zagreb. Berlin 13.48—13.51 (13.48—13.51), Italija 314.71—316.71 (315.9S—317.98), London 276.10—276.90 (276.10—276.00), Newyork 56.70-56.90 (56.70—56.00), Praga 168.20—169 (168.20— 169), Dunaj 8—8.03 (8—8.03), Curih 10.93—10.96 (10.935—10.965). Curih. Belgrad 9.135 (9.135), Budimpešta 00.60), Berlin 123.23 (123.20), Italija 28.93 (29 d.), London 25.25375 (25.2575), Newyork 520 (520), Pariz 20.365 (20.365), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.15), Bukarešt 3.10 (3.07), Sofija 3.76 (3.76), Varšava 58 (58), Madrid 89.40 (89.70). Dunaj. Devize: Belgrad 12.47, KodanJ 189.75, 1лп<1оп 84.47, Milan 89.53, Newyork 709.65, 1'ari* 27.79, Varšava 79.30. Valuto: dolarji 708.10, an-gleSki funt 34.40, lira 89.49, dinar 12.45, češkoslovaška krona 21. Praga. Devize: Lira —, Zagreb 59.10, Pariz 131.75, London 163.39, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIR.TL Ljubljana. 7% invest. posoj. 84 50 den., vojna odškodnina 343-344, zastavni lieti 20 -22, kom. zadolžnice 20-22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, zaklj. 98, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 460 bi., Vevče 135 den., Stavbna 55—65, Sešir 104 denar. Zagreb. 7% invest. poeoj. 84.50—85, agrarl 50—50.75, vojna odškodnina 342.50—343, junij 343, julij 345, Hrv. esk. 95—90, Hipobanka 60, Jugobanka zaklj. 92—93, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 150, Sečerana 480—500, Slavonija 21—23, Trbovlje 465—475. Dunaj. Podon.-saveka-jadr. 78.01, Alpine 42.80, Greinitz 650, Trbovlje 55.60. Hrv. esk. 13.89, Ley-kam 11.15, Hipobanka 77, Mundus 174.25, Slavex 2.10. blago. Ljub'jana. Tendenca za lee fn dež. prid. čvrsta. Zaključek: les 10 vag. Sporî nogomet. ПТ. kolo državnega prvenstva. V nedeljo, dno 19. t. m. se odigra III. kolo nogometnega prvenstva Jugoslavije. Ilirija igra v Sarajevu s sarajevskim amaterskim ŠK, HAšK na svojem igrišču s Hajdukom in BSK istotako na svojih tleh s SAND-oui. Ilirija ima za nasprotnikom jako dobro, zraven ostro moštvo SAÔKa, proti kateremu bo imela na vročili sarajevskih tleh vse prej kot lahko stališče; Ф pozitiven rezultat jo mogoče računati le, ako bo zaigrala v svoji boljši formi. — BSK bo odvzel SANDu predvidoma sigurno obe točki. — Srečanje med HASKom in Hajdukom v Zagrebu je najvažnejša tekma III. kola in more pod okoliščinami že odločiti, kdo bo letošnji državni prvak. Izid je popolnoma negotov, HASK ima morda nekoliko več izgledov, ker igra na domačih tleh. Po II. kolu so razvrščeni klubi v prvenstveni tabeli sledeče: HASK ima 3 točke, SAŠK, Hajduk, SAND in BSK po 2 točki, Ilirija 1 točko. Najboljši score ima SAsK (6:3), najslabšega BSK (4:7), Dirija ima score 8:4. SK Ilirija nogometna sekcija. Danes v soboto sestanek B-moštva in rezerve na igrišču v svr-ko poetave proti SK Celju. Ilirija: Celje. V nedeljo ob 17.30 ee rršl na igrišču Ilirije prijateljska tekma med I.-B moštvom Ilirije in SK Celjem. Celje že dolgo časa nI gostovalo v Ljubljani in bo naleteelo v svojem protiv-niku na jako močno moštvo. I.-B moštvo Dirije je vsekakor zelo močno, kar priča nedaven nastop in časten rezultat 2:3 proti GAK. Slavija: Javornik. Tekma, ki se vrši na Hirijl s pričetkom ob 16 je finalna tekma za prvenstvo II. razreda v ljublj. okrožju. Slavija se je v Ljubljani plasirala na prvo mee*o, Javornik pa je zmagovalec med provlncijalnimi klubi, ki tvorijo tudi II. razred. Igra bo vsekakor zanimive, ker nam prvič pokaže znanje našega najboljšega deželske-ga kluba. Rakek. Javornik : SK Vrhnika 10:0 (1:0)» 1IAZKNA. Prvenstvo ljubljanske haieneke podsveM. Вм mladansko prvenstvo v LUP se je zaključilo preteklo nedeljo s tekmo med ljubljansko Ilirijo tq SSK Mariborom v Mariboru. Poročali smo ie, 3S ® Z? m « c > ci < >3 Л • •al-P fl S b Л » « ; s h . ^ S M a t» 2 te л —* g S I ■ ° .3 > i # S? e O .£. л S .3 8 Д - ■ o- I _ O.Ig tpjs "з S 'S I E 5 f 3 j â * £ iS alsia % I 4 S 5 53 "3 e -j .as. Prufiki rtavbni zakon bo prisilil državne ln mestne urade k dodelitvi zelenih trat, igrišč in eportnih prostorov onim, ki gojijo telesne vaje. Brezposelni na Nemškem bodo morali telovaditi, sicer ne bodo dobili brezposelne podpore. Hkrati jih bodo poučevali o negovanju zdravja. V času, ko telesa ne krtpi — čeprav ga krepi večkrat le enostransko — naj ga krepijo telesne vaje, naj ga vsestransko izvežbajo in naj mu ohranijo delovno moč. Tudi navadni sprehod postane lahko koristna telesna vaja, če se pravilno držiš in Če pravilno dihaš. Sprehod nas osveži in nas napravi vesele, brani nas pred protinom, sladkorno boleznijo, črevesno nedelavnostjo, zamaščenjem srca in pred tuberkuloznim pljučnim katarom. V novejšem času nastopajo zopet zelo proti preobilnemu uživanju mesa. Poudarjajo, da eo vegetarci večinoma zmagovalci v dolgih traj-noetnih tekih in da 60 poskusne osebe izhajale s prav majhno množino beljakovine. Neki Hindhede je shajal s 25 grami beljakovine na dan, Chittenden s 50 grami, Huntenjiiller s 35 grami, pa je opravljal pri tem še težko delo. Ženske tekme v zadnjem času zelo odklanjajo, v prvi vrsti zdravniki in posebno še zdravnice. Pravijo, da se ženska pač lahko peča 6 kulturo telesa, da pa sport ne sme postati sam sebi namen. Prvenstvene tekme naj se na vsak način črtajo, ker ženska ni ustvarjena za tekmo. Po našem mnenju pišejo to take grižaste zdravnice, ki so nesposobne za vsak večji napor. Že imenovana Epilctetova knjižica o predpisih za atlete govori o dijeti, prepoveduje uživanje pijač in mlečnih jedi za časa treninga in bodri atlete k popolni vzdržnosti, k rednemu življenju in k najnatančnejšemu izpolnjevanju navodil trenerja. Pavzanija govori o svojem »grškem potovanju« o olimpijskih igrah, kojih pričetek pripisuje Heraklu. Pripoveduje tudi o dogovorih med tekmujočimi atleti in zahteva strogo kazen zanje. Torej so bili atleti takrat na isti »višini r kot večkrat danes. Stari Grki niso poznali rekordov ; hoteli so samo zmagati, bodisi v teku ali metu ali v rokoborbi itd.; ni jim pa bilo na dolžini skoka ali meta itd. Vendar pa beremo, da je skočil Phayllos 15 m daleč in da je vrgel ta atlet 5 kg težki diskos 30 m daleč. Tudi druge podobne reči beremo. Sport brez rekorda je sport brez napredka; treniram lahko prav dobro tudi takrat, ko nimam živega tekmeca, temveč mrtvega, in ta je rekord. Tisrisîîlca Člani TK »Skalec se poživljajo, da se v čim večjem številu udeležijo skupnega izleta na Voj-бсо v Karavankah, ki se vrši jutri v nedeljo. Prijatelji kluba dobrodošli. Odhod iz Ljubljane zjutraj s turistovskim vlakom ob 5.23. Odbor TKS. Mariborska porota. Maribor, 17. junija. DETOMOR. Dne 12. aprila t. L je porodila v Cvetlični ulici št 8 v Mariboru dekla Angela Dobrina nezakonsko dete ženskega spola. Po porodu je stisnila otroku sapnik ter ga zadušila. Svoji gospodinji, ki je našla deklo z mrtvim otrokom, je rekla. da je med porodom omedlela ter ne ve, kaj ee je z njo godilo. Ko se je zopet prebudila iz omedlevice, je bil otrok že mrtev. — Mestni fizik je po ogledu otroka izrekel sum, da je bil zadušen ter je napravil prijavo na državno pravdni-štvo. Raztelesenje je dokazalo, da je dete živelo še kake četrt ure po porodu, nakar je bilo zadušeno. Na vratu so se ]>oznali še јавш znaki davljenja. — Obdolženka je vso krivdo tajila ter se je zagovarjala, da do poroda niti ni vedela, da je noseča. Izgovor pa je izmišljen, ker je pisala že par mesecev pred porodom očetu sv>jega otroka, da je v drugem stanju. Dobrina je bila obsojena na 3 leta težke ječe. KAZNJENEC PRED POROTO. Jožef Klep, 21 letni delavec od Sv. Marjete na Drav. polju je prišel pred poroto kar iz zapora okrožnega sodišča, kjer odslužuje svojo 7mesečno kazen radi težke telesne poškodbe. Radi istega delikta je tudi danes prišel pred poroto. Še predno je namreč nastopil kazen, na katero je bil obsojen od okrož. sodišča v Mariboru, je dne 2. marca 1927 izvršil nov delikt, ki mu bo zopet nakopal na glavo novo kazen. Klep je znan pretepač, katerega se je vse balo. V noči od 1. na 2. marca t. 1. je v Staržah stal pred gostilno Gojčič v družbi Jožefa Taraa. Mimo so prišli popolnoma mirno trije fantje, med njimi Frane Ekert. Obdolženec je stopil k njemu, ga vprašal, zakaj je pretepel svojega brata, nato pa ga je udaril z vso silo S kamnom po glavi. Kamen si je že poprej pripravil. Udarec je zadel Ekerta na sence ter mu zdrobil lobanjsko kost. Radi te poškodbe, ki je bila smrtno nevarna, je Ekert oslepel na levom očesu. — Jožef Klep se zagovarja, da ga je nagovoril njegov tovariš Tars, naj udari Ekerta ter mu je on stisnil kamen v roko. Njegov zagovor pa ao тгте priče ovrgle. Jožef Klep je bil na podlagi pravoreka porotnikov obsojen na pot let težke ječe. POŽIG RADI 20 DINARJEV. Skoro neverjetno je danes slišati kake malenkosti zavajajo naše ljudi v najhujše zločine. Ker je Andrej Balažič, viničar pri Baumannu v Hardenku dolgoval sedemnajstletnemu Stanku Novaku 20 Din, pa mu jih ni vrnil, je Novak iz maščevalnosti zažgal viničarijo. Baumannu je s tem povzročil 80.000 Din, viničarju Balažiču za 5000 Din škode. Zločin je izvršil letos 1. maja v času, ko ni bilo v viničariji nikogar doma. Opazili pa so požigalca Balažičevi otroci, ki 90 se blizu tam igrali. Zločinca so kmalu zaprli in je najprej vse priznal. Kasneje v preiskovalnem zaporu pa je zopet začel tajiti, češ da so ga k priznanju prisilili orožniki. Priče pa so vse njegove zagovore ovrgle in je bil obsojen na 6 let težke ječe. DARUJTE za »Srednješolski dijaški dom« v Ljubljani! Poissveđovania Našlo se je plisiraino blago za krilo. Dobi »e v Kolodvorski ulici 3, Kramar. Srebrn rožnivenec se je izgubil. Najditelja prosimo, da ga izroči v upravi »Slovenca«. Našel se je ženski dežnik. Kdor ga pogreša, ga dobi na frančiškanski porti v Ljubljani. Dijaška legitimacija na ime R. Sušnik se je našla. Dobi ee v upravi. Cenfenlm CHofellem se priporočalo naslednic fvrdhe: IvanKrižnar krovao Ljubljana, Hrenova ul. 9 IEOD. KORN kleparsko la instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta Štev. S IVAN JAV0RNIK mesar Ljubljani, Domobranska c. 7 Stojnic« poteg Zmajskega mostu Deželna lekarna prt .Mar. Pomagaj' Mr.ph. M.Leustek Llubllana, Reslleva cista 1 Blaž Jantar pleshar Ljubljana, Breg Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Polianska cesta 31 flngeloslav Hrasînih manufaktuma trgovina tjobllana, Hirlovshn c. 8 K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin Llubllana. S». Petre cesta 32 PRISTOli & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef. 2908 Ustan. 1903 'apetnik Ljubljana, Krekov trg 7 K0VAĆIČ & JflPELJ trgovina s spec. kolonij. In materi], blagom UU3USNR, Kongresni trg 19 Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Vsaka drobna vrsttca l-SO Din ali vsaka besede SO par. NaJmenlSl og'as 3 ali 3 Din. OalasI nad devet vrstic se rnëuiia|o vlâe. Za odgovor znamko: Na vpra£an|a brez znamke he odgovarjamo I POSTREŽNICA išče dela od 2. do 6. ure popoldne. - Naslov pove uprava lista pod 8t. 4753. PRODAJALKA pridna in poštena, želi premeniti mesto. - Cenj. dopise upravi »Slovenca« pod: Mešana stroka 4754. Odvet, koncipient s 5 letno prakso, vešč slovenščine, nemščine in italijanščine, primoran vsled Političnih razmer zapustiti rimorsko, želi vstopiti v odvetniško pisarno ali k večji tvrdki kot pravni konsulent. Reference na zahtevo. - Cenj. ponudbe pod: »Odvetniška praksa jt. 40« upravi »Slovenca«. Živinsko krmilno sol oddaja na debelo A. Volk Ljubljana, Resljeva c. 24 Kemično pralnica ln bareonje oblek v najrazličnejših barvah ijvrfuje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah ANTON BOG Šelenburgova ulica 6/1. Tovarna Viž-Glinco T. RABIČ o. Ljubljana BLAGAJNIČARKO za točilnico sprejme takoj Hotel Štrukelj. 4738 Treznega pekovskega POMOČNIKA sprejmem. - Ernest Drčar, parna pekarna, Šmartno pri Litiji. 4727 Učenka se išče za mešano trgovino iz boljše hiše, pridna in poštena, s potrebno šolsko naobrazbo, ori tvrdki A. VERBIČ, Sevnica. Prednost ima hčerka železničarja. 4729 »RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA radioaktivno termalno kopališče izborno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Penzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo. 2959 UGODNA PRILIKA ! Proda se v prometnem mestu nova, enonadstrop. HIŠA s 3 stanovanji, veliko delavnico, primerno za vsak obrat, z dvema izložbama. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod: »450.000« št. 4764. BRIVNICA obstoječa 30 let, takoj naprodaj, - Vprašanja v Zagrebu, brivnica, Nova- ves štev. 29. 4672 Ma^o~TRGOVINO z mešan, blagom na prometni cesti v Ljubljani takoj prodam z inventarjem vred. Potreben kapital za blago in inventar cirka 25.000 Din. - Vprašanja na upravo lista pod šifro »Takoj prevzamem«. Lepa trava stoječa, prve in druge košnje, seproda. — F. MATJAN, Zg. Šiška 57. Avtobus znamke Turino - Fiat, 15-sedežen s 35 KS strojem, komplet., poraben za takojšnji obrat, vseskozi v najboljšem stanju, se zaradi opustitve vožnje proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4762. Dekoracijski divan in gramofon ceno naprodaj. - Mehle, Pod Rožnikom, cesta V št. 39. Priporoča se trgovina z železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. Cement □sf Trbovlje stalno v zalogi I A. SUŠNIK — železnina, Ljubljana. 4758 Nogavice VEZENINO, samoveznice, naramnice, sukanec, svilene trakove, čevljarske potrebščine, krtače, motvoz (špaga), razni papir ter galanterijsko in kratko blago nudi po najnižjih cenah OSVALD DOBEIC Ljubljana, Pred škoiijo 15. Mlekarna se odda v najem, popolnoma opremljena — blizu postaje — dnevno 10001 mleka. - Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod »Mlekarna« št. 4781. l7hV3 Andrej Ložar, ■ {.java, posest, in ko-lar iz Ježice 38 pri Ljubljani, je sodno preklican, torej za dolgove, ki jih napravi — ni obveznega plačnika. Marija Ložar, žena. Vinska klet SE ODDA V NAJEM na prometnem krajo, moderno urejena, z vsem inventarjem. Dober lupeh zajamčen. Samo resni reflektanti, ki imajo osebno točilno pravico in kavcije zmožni, naj pošljejo ponudbe na PoStni predal i ter. 163 — Ljubljana. ^""""""""""flnumiimtin Jnteresantno broluro o4» uspešnem „Zdravljenju, zolenih kcimnou Vam. pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku Praga! Vušehradska tr. 11 u il i fiuž /i ufi и m m и(н mu i in /f Razpis. Uprava Stolne cerkve v LJubljani razpisuje oddajo zidarskih, kamnoseških, tesarskih, kleparskih, mizarskih, pleskarskih, steklarskih, ključavničarskih in urarskih del ter event. renoviranje zunanjih fresk pri obnov-1 j en ju zunanjosti »Stolne cerkve« sv. Nikolaja v Ljubljani. Vsi potrebni pripomočki se dobe od ponedeljka dne 20. junija naprej v Tehničnem biroju arh. IVANA ZUPANA, Gradišče 13. Zapečatene ponudbe je vložiti najkasneje do 25. junija ob 12. uri podpisanemu uradu. Uprava Stolne cerkve v Ljubljani, dne 17. junija 1927. Krall. engSeSha parobrodna linija ROYAL MAIL LINE za IUŽMO AMERIKO Drazillio - Uruguay - Argcntinijo m IfUOO-CH ILE-PERU. Informacije se dobe brezplačno pri zastopniku: LJUBLJANA. Kolodvorska ulica 26 'ST -д-----:-j, ohlštva Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. tovarniška italoga pohištva Si. VID nad Ljubllano (nasproti holodvora VlZmarje) 3L_______—Jt= L £. i. Imclcrs' clicpcs Potovalne čeke Banca commerciale italïana v ital. lirah, franc, frankih, angl, funtih in U. S, dolarjih vnovču-jejo vse važnejše banke na svetu. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje. edino m mm рошзе mmmi sme d shemi Kolosalno izbiro umetniških, modernih in slovenskih gramofonskih plošč kakor tudi kvalitetno na višku stoječih prvovrstnih gramofonov Vam nudi samo stara, specijelna trgovina te stroke A. RASB£RGER, LJUBLJANA, Tavčarjeva 5 poleg justične palače Zastopstvo znamke „HIS MASTER'S VOICE" za Slovenijo Edina tvrdka, ki oddala že nad 25 let zanesljivim odjemalcem gramofone in plošče tudi na obroke! Za vsak prodani aparat dveletno jamstvo. Vse med tem časom nastale nerednosti pri aparatu, čiščenje in mazanje kolesja, se izvrši v naši delavnici popolnoma brezplačno. Dalje izvršimo popravila vseh vrst gramofonov in drugih godbenih strojev (Mueikwerke) strokovno točno in ceno proti jamstvu Edina spedjalna delavnica za popravila In montažo gramofonov Najboljše KOLO in šivalni stroj v materijah! in konstrukciji je samo G8ITZNER, ADLER in PHONDC Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Petelinc-u v uubljani ob vodi blizu Prešernovega spomenika Vabilo. IV. redni občni zbor stavbene zadruge »STADION« v Ljubljani, r. z. z o, z. se bo vršil dne 30. junija 1927 ob 19. uri v posvetovalnici Vzajemne posojilnice, Miklošičeva cesta 7. DNEVNI RED t 1. Odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1926. 4. Slučajnosti NAČELSTVO. Predno gradite uodno kolo ali uodno tisoč zahtevajte ponudbe za pri G. F. SCHNEITER, Skofja Loka podjetje za gradbo vodnih turbin. RAZPIS. Pokojninski zavod za Slovenijo razpisuje oddajo zidarskih in težaškifi del za stanovanjski hiši ob Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici v Ljubljani. Vsi razpisani podatki se dobe med uradnimi urami v Pokojninskem zavodu, Gledališka ulica 8 v Ljubljani, za 100 Din, od dneva objave v časopisih. Splošni pogoji na vpogled tam. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti najkasneje do 4. julija t. 1. do 12. ure opoldne pri podpisanem uradu. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Zahvala. Vsem, ki so lajšali zadnjo uro moje drage matere, in vsem, ki so sočuvstvo-vali z menoj ob njeni prerani izgubi, kakor tudi vsem onim, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, izrekam najiskrenejšo zahvalo. Škoija Loka, 11. Junija 1927. Janko Potočnik. ZAHVALA, Ob težki izgubi našega ljubljenega Ivana Semrajc izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so izrazili svoje sožalje, spremili pokojnika na njegovi poslednji poti. — Posebna zahvala darovalcem vencev in šopkov, čč. duhovščini, zlasti č. g. Evg. Legatu za vodstvo pogreba, evskemu društvu »Savski val« za gan-jive žalostinke ter Gasilnemu društvu v Stožicah. — Tisočkrat Bog plačaj vsemi Tomačevo—Sv. Križ, 17. VI. 1927. Globoko potrta rodbina Semrajc, '.'vir.- .t '«••...•.•>-.':.%• ..I« ' . V" •. Vi' ■ t fini. ti- i.; ; ./ v", v-..r'- u; « Z« Jugo»lov»n»ko tukarao т Liubliani: Karal Cač, Izdajatelj: dr, Fi. Knlovec Uradnik: Frane Хаам<Ц»,