Novo mesto, 15. Julija 1955 Stev. 28 Leto 6 Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in ,V)vo mesto. - Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Tone Gošnik. - Tinka Tiskarna »Sloven-ik^i poročevalca« v Ljubljani, predsta\aik Franc Plevel. — ^S* ^uprava: Novo mesto Ce^ia komandanta Staneia 25. ^ 33, - Telefon uredništva in uprave 127. - Tekoči ^ hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna n, polletna 240 din, četrtletna 120 din in je ^2! effc ^'va vt^aprej. Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Nov CENA 10 DIN Pred 32. jnlifeiu - Dnevom vstaje Fo kurirskih poteh v Stično Deset let je minilo, odkar $o kurirji TV postaj odložili svoje kurirska torbice in je utihnilo žviljenje v relejnih postajah TV 3, TV 5, TV 14, TV 15 in v vseh tistih skritih, odročnih krajih, za katere večina naših ljudi med vojno skorajda ni vedela, ki pa so bili za zmago nad fašističnimi osvojevalci prav tako važni kakor znana prizorišča krvavih bitk z okupatorji. Neštetokrat so komandanti in komisarji štabov naših partizanskih enot v najvažnejših trenutkih poklicali: »Kurir!* In že je stal pred njimi, mlad, vitek, borben, pripravljen na vse. »Do jutra mora biti poročilo v štabu brigade! Pohiti, izredno nujno je!« »Razumem, tovariš komandant!« Obrnil se je in odhitel, Kdo bi preštel vsa njihova pota, spoznal skrivne steze, po katerih so prenesli v letih 1941—1945 toliko važnih obvestil, strogo zaupne pošte in drugega gradiva! Nešteto noči so prečuli na težkih poteh, v dežju in snegu, se 'zmikali zasedam, iskali prehodov čez proge, ceste in vode. Dan za dnem so bili na nogah, noč jih je dala, jutro spet vzelo. Pisma, poročila, obvestila, odloki, časopisi, brošure in knjige so s kurirji prekrižale Slovenijo po dolgem in počez. Iz ravnega Pomurja, Slovenskih goric, Pohorja, Savinjskih planin, Kozjanskega, iz primorskih krajev, Trsta, Notranjske, Dolenjske, Gorjancev in Bele krajine, iz Ljubljane in s Hrvaškega so vodila nešteta kurirska pota na Rog in drugam, kjer so bila vojaška in politična poveljstva naše ljudske vojske. Med vojno se kurirji med seboj niso poznali. To je zahteval način njihovega dela, tak je bil ukaz službe. Po podatkih Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije je bilo v Sloveniji 114 TV stanic s približno 1300 kurirji. Obvešče-vanje in prenašanje pošte po TV stanicah je bilo v slovenskem partizanstvu nekai posebnega, česar v letih NOB v drugih predelih naše domovine niso poznali. Nešteto skritih junaštev vsebuje beseda ,ku- Občine novomeškega okraja bodo imele 17 krajevnih pisarn Iniciativni odbori bodočih občin so pred kratkim določili, kje naj bi bile krajevne pisarne (krajevni uradi). Iniciativni odbor za bodoči novomeški okraj je predloge medtem potrdil. Krajevne pisarne posameznih občin bodo v tehle krajih: Občina Črnomelj: v Adlešičih, Dragatušu in na Vinici; občina Kastanjevica-Podbočje: v Pod-bočju; občina Metlika: v Gra-dacu; občina Mirna: v Sentru-pertu; občina Mokronog: na Tre-belnem in uradni dan v Malih Poljanah (enkrat na teden); občina Novo mesto: v Brusnicah, Trški gori, Mirni peči in Smar-jeti, enkrat na teden pa uradni dan v Birčni vasi; občina Semič bo imela urad samo v Semiču; občina Straža-Toplice: v Dol. Toplicah; občina Šentjernej: v Škocjanu; občina Trebnje: v Veliki Loki, Vel. Gabru in v Do-brniču; občina Žužemberk: na Dvoru In v Hinjah, uradni dan pa bo v Sela-Šumberku. Iniciativni odbori bodočih občin so medtem razpravljali tudi že o krajevnih odborih; svoje predloge bodo vpisali v občinske statute, ki bodo gotovi do 20. julija. Vsi občinski ljudski odbori so se začeli pripravljati na predajo poslov. Komisije za prevzem poslov bodo imele nadvse veliko moralno in materialno odgovornost, da bo to važno delo v redu opravljeno. rir1. Mladi borci, večinoma skojevci, so bili spremljevalci odgovornih vojaških in političnih funkcionarjev našega upora, preko njihovih postaj so šle vse najvažnejše ustne in pismene vesti, obvestila o gibanju sovražnika in podobno. Zdaj, 10 let po osvoboditvi, se bodo kurirji TV stanic prvikrat sešli v Stični na Dolenjskem. Dolgoletna želja kurirjev bo uresničena. Uvod v njihovo zborovanje bodo kurirske patrulje, ki bodo obšle zaraščena skrivna pota in prehode, obiskale samotne domačije in v noči spet potrkale na okna kmečkih hiš kakor takrat, ko so partizanske družine vstajale in jim nudile hrano, zavetje in važna sporočila. Iz Bojancev v Beli krajini, z nekdanje stanice TV 9, bo Šla kurirska patrulja 17. julija in se še isti dan združila s kurirji TV 8 s Stražnjega vrha. Čez Semič. Crmoš-njice in skozi roške hoste bodo šli nekdanji kurirji in skupno s tovariši TV 14 in TV 15 priredili 19. julija partizanski miting v Podturnu ob petih popoldne. Pot jih bo iz Topli-ške doline vodila na Frato, kjer bo 20. julija dopoldne sprejem, popoldne ob petih pa jih bodo pozdravili že v Trebnjem, kjer se jim bodo pridružili kuriji TV 4, 20. julija bo priredila patrulja štajerskih kurirjev miting na Mirni, isti dan pa se bodo patrulje dolenjskih, in štajerskih kurirjem združile t> šentlovrencu ob 19.30. 21. julija bodo krenili na pot proti Stični, kjer bo 22. julija, na Dan vstaje, zbor vseh kurirjev TV stanic. iVa teh poteh bodo kurirji obiskali stare partizanske dru- žine, kjer so imeli med vojno javke. Obdarovali bodo partizanske mamice, obudili na mitingih spomine na delo v letih NOB in počastili spomin tovarišev, ki so kot kurirji padli zq svobodo. Občinske organizacije Zveze, borcev naj skupno z odbori SZDL in organizacijami ZKS poskrbe za sprejem in udeležbo na mitingih. Kakor smo tvedeli, pripravljajo ponekod vaščani bivšim kurirjem ley>e sprejeme. Na mitingu v Podturnu bo govoril komandir stanice TV 15 Miro Jakše iz novomeške tekstilne tovarne. Na Prati bosta govorila Bernard Jarc iz Dobrniča in Štefan Iskra iz Ajdovca, oba iz nekdanje TV 16 in pod. Na Dan vstaje pripravljajo letos občinske organizacije Zveze borcem številne prireditve, akademije, izlete, svečanosti na grobovih borcev in pod. ZB v Dol. Toplicah pripravlja slovesnost na Bazi 20 na Rogu. Krajevne proslave Dneva vstaje naj pomagajo Zvezi borcev prirediti predvsem odbori Socialistične zveze in komiteji ZKS. Obudimo s prireditvami spomin na veličastno pot NOB, na borbeno preteklost, ki nam je prinesla svobodo in socialistično ureditev! Počastimo spomin za svobodo padlih tovarišev z dostojnimi prireditvami. Občinski odbori ZB naj organizirajo obiske sorodnikov padlih borcev, zlasti pa se tudi ob tej priložnosti spomnimo naših dolžnosti do otrok padlih tovarišev! Poglejmo, kako je z njihovim šolanjem, ukom v obrti, s štipendijo ozir. z življenjem, v okolju, kjer odraščajo. Storimo vse, da bo naša skrb zanje dostojna žrtev, ki so nam ustvarile svodobno državo! V Upniku pri Trebnjem bodo odkrili spominsko ploščo Občinska organizacija Zveze borcev v Trebnjem bo na letošnji Dan vstaje odkrila na zidanici v Lipniku. kJer je bila novomeška okrožna tehnika v letu 1944, spominsko ploščo. 21. julija bodo partizanske patrulje odšle v razne vasi trebanjske občine, 22. julija pa bodo ob dveh popoldne slavnostno odkrili ploščo na Lipniku z govori, petjem, recitacijami in pod. Po odkritju bo ljudsko rajanje na prostem. Aktivisti in borci NOV, zlasti pa člani nekdanjega okrožnega odbora, pridite prihodnji petek na Lipnik! 2UNIČI V BELI KRAJINI VABIJO V nedeljo 17. julija 1955 popoldne bo slovesna otvoritev novega mostu v Zuničih. Most so zgradile inženirske enote JLA s pomočjo okoliških prebivalcev v rekordnem času. Novi most povezuje bratski republiki Slovenijo in Hrvatsko in je zlasti za Belo krajino velikega gospodarskega pomena. Udeležimo se otvoritve mostu, manifestirajmo s tem veliki gospodarski uspeh! V nedeljo popoldne vsi v Zu-niče! Po sporedu bo poskrbljeno tudi za zabavo. Uprava za ceste Črnomelj Pred 50 leti, 14. julija 1905, je v Novem mestu umrl JANEZ TRDINA Pet smrtnih žrtev v zajetju nad Dobličico V Sodrožici grade vodovod V Sodražici izgleda te dni, kakor da je ta lepi kraj zasul sovražnik z bombami in razni ceste počez in po dolgem. No, pa ni nič hudega — samo jarki za težko pričakovani vodovod dajejo tako sliko. Zemeljska dela pri izkopu bodo kmalu pri kraju. Naj omenim, da 'so Sodra-fcanl prispevali za vodovod o-krog 10 milijonov din v lesu. Tu se kaže velika zavest ljudi, ki so pripravljeni za napredek, ki bo v prvi vrsti njim v korist. pri*D*v»t1 tako velik delež V soboto in nedeljo na JI tulil« revifo Po brusnici razstavi češenj Brusniške češnje uživajo pri nas že od nekdaj velik sloves. Da je na tem podgorjanskem področju skrb za kvalitetni pri-'delek češenj vedno zelo velika, priča tudi letošnja razstava češenj v Brusnicah 3. julija. Češnje je razstavljajo 73 gospodarjev, članov KZ Brusnice, od njih je bilo nagrajenih kar 49. Komisija je nagradila tiste sadjarje, ki gojijo najboljše sorte češenj in so dosegli najvišji pridelek, obenem pa je komisija ugotavljala in izbirala tiste najboljše češnje, ki so prilagojene proizvodnim razmeram in ObLO Ribnica. Jurjeviški kvaliteti ustrezajo kot sveže za orodajo. za konzerviranje ali V Jurjevici imajo nov gasilski dom Gasilci pri Jurjevici pri Ribnici so začeli graditi gasilski dom v lanskem letu. Začeli so iz nič; imeli so samo dobro voljo in trden načrt, da dom mora biti zgrajen. Pred kratkim je bil gasilski dom, ki je med najlepšimi v okraju, izročen svojemu namenu. Dom je vreden nad 2 milijona din, zgradili pa so ga v glavnem z lastnimi sredstvi gasilci in vaščani ob pomoči Okrajne gasilske zveze in ObOL Ribnica. Jurjeviški gasilci so upravičeno ponosni na svoj dom. (em) predelavo za sokove in češnjevo vino. Ocenjevalci so upoštevali čas dozorevanja, debelino in čvrstino češenj, barvo, okus, barvo soka in debelino koščic. Obenem pa je komisija ocenjevala tudi prizadevnost sadjarja za pridelavo češenj. Najlepše in najboljše češnje so razstavili Anton Pavlin iz Leskov-ca, Alojz Turk z Rateža, Franc Blažič iz Brusnic in Frančiška Skrbeč iz Malih Brusnic za sorto vinska hrustavka, kot Je njen krajevni naziv. Vsi ti so dobili od 80 do 90 točk od 100 dosegljivih. Za črno brusniško hru- stavko je pa dobil največ točk (85) Franc Gorenc iz Brusnic. Podnebne in talne razmere so v teh krajih zelo ugodne, kajti lege so odprte in povečini jugozapadne. Zaradi različnih višin češnjevih nasadov je tudi čas dozorevanja različen. Češnja ni izbirčna glede zemlje in uspeva celo na prav slabih tleh. Najbolj ji ugaja taka zemlja, ki vsebuje dovolj apna in vlage (lahko peščena in ilovnata na-plavljena zemlja). Ker so v Podgorju pogoji za češnje zelo ugodni, bomo prihodnjič o njih obširneje pisali. Kakor blisk se je pretekli petek raznesla po vsej Beli krajini žalostna vest, da je nesrečen slučaj zahteval pet dragocenih človeških življenj pri gradnji zajetja nad Dobličico, ki bo dajailo pitno vodo Črnomlju in okolici. Huda nesreča je zasenčila veselje ob novi delovni zmagi, ko je za belokranjski vodovod pritekla v novem zajetju prva voda. V petek dopoldne je bilo ob zajetju nad Dobličico v Dobli-čah zelo živahno. Vse je bilo pripravljeno za zadnje miniranje v 34 m globoki vrtini, ki podaljšuje 21 m globok vodnjak, ki bo napajal novi vodovod za Črnomelj in njegovo širšo okolico. Kdor pozna stoletno željo Belokranjcev po zdravi pitni vodi, bo razumel veselje, pričakovanje in nestrpnost domačinov, ki so s predstavniki OLO vred bili navzoči pri odločilnem zadnjem delu. Belokranjsko gradbeno podjetje je skupaj s strokovnjaki Zavoda za nizke gradnje iz Ljubljane pripravilo vse potrebno ln po 13. uri je eksplozija votlo zadonela. Kma- lu nato so ljudje ob prizorišču kasnejše nesreče zaslišali vesele vzklike; »Voda! Voda!« In res je na dnu vodnjaka klokotala voda — delo je potrdilo pravilnost načrtov. Trenutno navdušenje nad delovno zmago je verjetno povzročilo prenagljen korak višjega gradbenega tehnika Janeza Pel-hana, da se je pribl. 10 minut po eksploziji podal po leseni lestvi v vodnjak. Za njim so šla tudi geolog Cveto Germovšek, delavec Franc Movrin in delavec Jože Gašperšić. V vodnjaku pa je bdi ta čas zgoščen plin — ogljikov monoksid, ki se je razvil ob eksploziji in se zadrževal nizko nad vodo. Plin je omamil Pelhana, da se je onesvestil, za njim pa tudi Ger-movška in ostala tovariša. Ponesrečene tovariše sta nato skušala rešiti delavca Strk in Lončarje, vendar nista imela nika-kih varnostnih priprav. Utegnil) so ju še pravočasno potegniti iz jame ter jima z umetnim di- hanjem vrniti zavest. Približno vr,na ^ Jožeta Gašperšića pol ure po nesreči je prišla na pomoč reševalna ekipa iz rud- Mrtvi tovariši — vamvelja večna pesem naše globoke zahvale Slovesnega pokopa posmrtnih ostankov 103 borcev NOV se je v Žužemberku udeležilo nad 1500 ljudi — Združeni v boju in v skupni grobnici v svobodni domači zemlji, ki so jo ljubili nadvse na svetu nika Kanižarice. Iz vodnjaka so z veliko težavo iz gostega plina potegnili dva ponesrečenca, nakar se je zgodila nesreča še rudarju-reševalcu Ludviku Kle-novšku; vdihal je ogljikov monoksid in tudi izgubil življenje. Kmalu nato je prišla na pomoč še reševalna ekipa iz Kočevja; iz jaška so s sesalko izčrpali pline, nakar so do 21. ure zvečer spravili iz vodnjaka še ostale tri ponesrečence. V sobato dopoldne sc se prebivalci Črnomlja in okolice poklonili posmrtnim ostankom ponesrečenih tovarišev v Sindikalnem domu, ob 12.30 pa je bila na trgu v mestu ganljiva slo-vestnost. Od pokojnikov so se s pretresljivimi besedami poslovili direktor kanižarskega rudnika ing. Branko Peternel, podpredsednik OLO Niko Belopavlovič, Anton Dvojmoč v imenu sindikatov in major Ravbar v imenu garnizije JLA. Nad 1500 ljudi je spremilo nato krste do križišča pred železniško postajo; od tam so krsti Janeza Pelhana in Cveta Germovška odpeljali v Ljubljano, rudarja Ludvika Kle-novška ter delavca Franca Mo- pa na njihove belokranjske domove. I Crnina in žalost sta objeli Črnomelj; žrtvam dela za belokranjski vodovod se je poklonilo ljudstvo cede Bele krajine, ki bo nadvse cenilo spomenik 'pokojnih graditijev — dograjeni vodovod, stoletni sen deželice med Kolpo in Gorjanci, i Slava spominu tovarišev, ki so z življenjem zapečatili svojo delovno vnemo za gospodarski dvig Bele krajine! Združitev množičnih organizacij Drage in Loškega potoka 3. julija je bi.1 a v Podpreski pri Dra.gii skupna konferenca ZKS, .SZDL ia LMS »Min Dra«e in Laškega potoka. Na konferenci je bilvo veliko članov omenjenih orgamiizacij in sekretar ZKS iz Kočevja joie Klarič. Razpravljali so o novih nalogah organizacij z ozirom na združitev občin. Ugotovili so, do bodo morale bki zaradi velike obsežnosti organizacije, zlasti le SZDL, bolj samostojne. Na konferenci so izvolili tudii nove odbore vseh treh organizacij. Sekretar ZKS in predsednik SZDL je postal Ivan Kec, uslužbenec Gozdne uprave v Podpreski, predsedn:lk LMS pa Angelca Lesarjeva, učiteljica vt Podprcske. Uvod v četrto praznovanje občinskega praznika v Žužemberku je bil prekop 103 borcev NOV in njihov pogreb na žužemberško pokopališče, katerega se je v nedeljo popoldne udeležilo nad 1500 ljudi. Ze dopoldne se je posmrtnim ostankom padlih partizanov poklonilo v dvorani zadružnega doma veliko domačinov, popoldne pa so prišli člani Zveze borcev iz Novega mesta, suhokrajinskih vasi, Dvora, Dol Toplic, Za-gradca in drugih krajev, da so izkazali padlim tovarišem zadnjo čast. D. D. 0b drugem praznovanju občinskega pro ' a občine ZAGRADEC čestitajo svojim o* \nom: Občinski ljudski odbor Občinski odbor Zveze borcev in ZVVI Osnovna organizacija ZKS Občinski komite LMS In Kmetijska zadruga ZAGRADEC Nedeljska slovesnost v Žužemberku bo zaradi globokega pomena občinskega praznika, pletete do pokojnih partizanov, izredno lepe udeležbe ljudstva in ganljivih govorov zapisana med zgodovinske dogodke tega starodavnega kraja ob Krki. Lahko trdimo, da take množice ljudstva v Žužemberku že dolgo ni bilo in da je pretresljiva slovesnost segla globoko v srce vsem. ki so se je udeležili. 2e pred tretjo uro se je p ed zadružnim domom zbrala množica ljudi, domačinov in gostov iz Ljubljane, Novega mesta in drugih dolenjskih krajev. Častno so bili zastopani člani Zveze borcev, rezervni oficirji, zastopniki delovnih kolektivov in drugI, medtem ko smo med predstavniki ljudske oblasti opazili predsednika republ. Zbora Ljudske skupščine LRS dr. Jožeta Rusa, ljudske poslance Jožeta Borštnarja, Vlndimirja Krivica, Franca Pirkoviča, Avgusta Jazbinška, Ado Krivic. Toneta SušteršiČa, Viktorja Zupančiča, Staneta Smida, podpolkovnika Franca Cve- tana, odbornike občinskega ljudskega odbora Žužemberk in številne predstavnike množičnih organizacij, ustanov in podjetij. Najprej so na zadružnem domu odkrili spominsko ploščo 10 skojevcem, grupi, ki je bila na pragu svobode izdana in zverinsko poklana. Lepo je o liku mladih žrtev govoril domačin aktivist Jože Legan. Pevski zbor KD Dušan Jereb iz Novega mesta je zapel pesem o Komandantu Stanetu, godba JLA iz Ljubljane pa je zaigrala Chopinovo Zalostinko. Nato so iz dvorane prenesli na dva odprta kamiona 39 krst z ostanki padlih tovarišev, Lojze Smrke pa je spregovoril o njihovih žrtvah. Po žalo-slinkah zbora in godbe se je s trga razvil dolg sprevod, ki je ob zvokih vojaške godbe krenil na pokopališče. Mnogi prvoborci so nosili pred krstami lepe vence in šopke rož. za krstami pa so so zvrstili svojci padlih partizanov in predstavniki oblasti ter organizacij. Na pokopališču so znosili krste pred skupno grobnico, ob kateri so stali na častni straži vojaki JLA, gasilci in zastovonoša, množica pa je obstopila zadnje domovanje padlih borcev. Spregovoril je narodni heroj Jože Boršt-nar, predsednik okr. odbora Socialistične zveze za bodoči novomeški okraj ter dejal med drugim, da nam prav zdaj, ko proslavljajo ve i narodi Jugoslavije 10. obletnico osvoboditve, živ in svetal spomin odkriva blesteče dogodke oh zmagovito končani vojni. Z najglobljim spoštovanjem se spominjamo predvsem vseh tistih nepozabnih ljudi, ki so za zmago naših narodov in svobodo ljudstva darovali največ, kar so imeli — svoje življenje. S pretresljivimi, v srce segajočimi besedami je tovariš Borštnar govoril zadnje besede slovesa mrtvim tovarišem, se spomnil njihove mladosti, borb v NOV in junaške smrti. Dejal je, da ne bomo mogli nikoli do kraja ocenili njihovih žrtev, iz katerih se je razcvetela svoboda. Njihova življenja so neizbrisno zazidana v temelje stavbe socialistične Jugoslavije. Pozdrav mrtvim tovarišem je tovariš Borštnar zaključil z besedami: »Spomin na te Žrtve pa naj ne govori samo o preteklosti, o slavnih borbah, težkih žrtvah tn zmagi, pač pa tudi o bodočnosti. Naj bi postala ln ostala to in vsa ostala taka grobišča mogočen svetilnik ljubezni do svobode človeka in I Je bila slovesnost zaključena. vseh ljudi, do svobode vsega človeštva. Naj bi postalo in ostalo za vselej spomenik borbe za pravico slehernega človeka do človečanskih pravic, za pravice slehernega naroda, da enakopraven in samostojen sam odloča o svoji usodi. In naj bi vedno ostalo kot opozorilo bodočim rodovom, da pot k napredku in lepši bodočnosti ne more voditi preko nasilja, zasužnjevanja in krvi, temveč da vodi k napredku samo ena pot: pot medsebojnega spoštovanja in sodelovanja vseh narodov. Oblskujmo in negujmo te grobove, prinašajmo jim cvetja, ki naj priča o naši globoki ljubezni do žrtev velike vojne. Dragi mrtvi tovariši! Ležite, sredi polja, travnikov ta gozdov; pod vami teče in šumi lepa zelena Krka, Naj vam pesmi murnčkov, metuljčkov, čebelic in slavčkov pojejo večno uspavanko, naj vas sapice roških gozdov božajo ob tihih večerih, naj vam lepa, tiha zelena Krka — med borbo okrvavljena, zdaj pa čista in svetla — poje večno pesem, pesem naše globoke zahvale.« Pevski zbor je nato zapel zalostinko, častni vod borcev JLA pa je izstrelil tri salve, poslednji pozdrav padlim tovarišem. Predstavniki organizacij in ustanov so položili na krste vence in Šopke, s čimer Borcem XII. SN0B! Obveščamo vse bivše borce XII. SNOUB, da bo 4. septembra 1955 v Mokronogu — kraju, kjer je bila 1. 1943 brigada ustanovljena — zbor te brigade. Da bi bila organizacija in izvedba zbora čim uspešnejša in udeležba polnoštevilna* pozivamo vse bivše borce XII. brigade, da čimprej, najkasneje pa do 31. julija 1.1. sporoče sledeče podatke: Priimek in ime, od kdaj do kdaj je bil v brigadi in v kateri edinici, sedanji naslov in ali se namerava udeležiti zh»ra brigade v Mokronogu. Sporočila pošiljajte na naslov: Zveza vojaških vojnih invalidov — 8tr> XII. SNOUB — Ljubljana, Gosposvetska c. 2, tel. 21-901. Prav tako naprošamo sorodnike ln znance borcev, padlih v tej brigadi, da sporoče na isti naslov ime in priimek ter kdaj in kje je padel. Bivši borci, udeležite se polno-številno prvega zbora XII. brigade! Pripravljalni odbor Vreme ZA CAS OD 15. DO 24. JULIJA Nekako do 18. julija neugodno vreme ■ pogostim) padavinami. V nadaljnjem poteku bo povečini Jasr* in vroče poletno vreme. Začasno poslabšanje oz. nevihtne padavine pričakujemo okoli 24. julija, nakar se bo I/po v'reme, nadaljevalo. Kmetovalcem kočevskega okraja! Razpisu okrajnega ljudskega odbora in okrajne zadružne zveze za dodelitev denarnih podpor za graditev gnojišč in gnojničnih jam, silosov, teka-lišč in pripustnih stolov, kakor tudi za postavitev novih sadnih nasadov, so se kmetje kočevskega okraja odzvali v velikem Številu. Nikakršnega odziva pa ni bilo na tisto točko nagradnega razpisa, ki govori o pozitivni od-biri krompirja za seme. Zato je potrebno napisati nekaj več o tem načinu odbire semena naše najvažnejše kulturne rastline. Dolgo je že znano, da je krompir rastlina, ki se hitro izrodi ne samo v nižinskih krajih, temveč tudi v više ležečih predelih. Temu izrojevanju so posamezne sorte bolj podvržene, nekatere pa so odpornejše. Prav tako so v okviru posamezne sorte nekatere rastline bolj odporne od drugih. Izrojevanje krompirja povzročajo posebne kužne kali — virusi imenovane. Krompirjev grm, ki je okužen z virusi, torej za seme nesposoben, lahko spoznamo že po zunanjosti: listje ni gladko, široko in lepo zeleno, temveč zgrban-čeno, ozko in pikčasto. Gomolji pod takim grmom ne dosežejo običajne debelosti in ostanejo drobnejši. Ce se takd gomolj: uporabijo za seme, pridelek občutno pade. Razumljivo je, da so virusne ali izrojevalne bolezni krompirja nalezljive in se bolezen hitro širi, posebno pa v vlažnih toplih poletjih. Velika večina naših kmetov odbira krompir za seme v pomladi nekaj dni pred saditvijo. Nekateri sicer odbirajo krompir v pozni jeseni, toda v kleti. DebeU krompir se uporabi za prodajo in za lastno prehrano, drobni pa za svinje, a tisti v velikosti kurjega jajca je kakor nalašč za seme. Iz opisa izrojevalnih bolezni krompirja je razvidno, da prav drobnejši gomolji potekajo od bolnih rastlin, dočim dajo zdravi grmi debele gomolje. Pri dosedaj udomačeni od-biri semena torej pravzaprav odbiramo bolne gomolje za seme in zato ni čudno, da so skoraj vse sorte, posebno pa tiste, ki so za izrojevanje bolj dovzetne (ln to so ravno najkvalitetnejše sorte), že več ali manj izrojene in ne dajo zadovoljivega pridelka. Odbiro krompirja za seme je torej nujno potrebno spremeniti. To spremembo naj bi pospešil nagradni razpis s svojo posebno točko. Po tej točki nagradnega razpisa je določena nagrada 3 din po grmu, če se odbere krompir za seme strokovno pravilno. Vzporedno s pregledom krom-pirišč zaradi zatiranja koloradskega hrošča opravimo tudi pregled zdravja krompirišč. S Šibami označimo tiste krompirjeve grme, ki imajo najlepšo rast in so brez slehernih bolezenskih znakov, ki so zgoraj opisani. V kolikor se pri poznejših pregledih bolezenski znaki pojavijo, se šibe (ali druga znamenja) odstranijo. Pred splošnim izkopom krompirja v jeseni označene grme prej izkoplje-mo. Ce je pridelek zadovoljiv, vse zdrave in normalno razvite gomolje spravimo posebej in vzamemo drugo pomlad za seme. Tak postopek imenujemo pozitivno odbiro semena, in ga je treba čimprej uvesti v naše kmetovanje.. Kmetje, ki bodo prvi tako začeli odbirati krompir za seme, bodo deležni omenjene nagrade, a večji pridelki bodo gotovo pritegnili tudi ostale kme- tovalce. Gotovo Je, da bodo ure, porabljene za to delo, poplačane bolje, kakor katere koli druge v kmetovanju. Kmetje, ki se bodo odločili za pozitivno odbiro krompirja za seme, naj se prijavijo svojim področnim zadrugam, ki bodo dostavile popise Kmetijski postaji pri OZZ Kočevje. Kmetijski strokovnjaki te postaje pa bodo opravljali kontrolo nad tem delom na terenu. ing. Slavko Volk Kmetijska postaja pri OZZ Kočevje Kdo je odgovoren? V Novem mestu odteče vsak dan tretjina načrpane pitne vode brez haska v Krko Mestni občinski odbor Novo mesto je pred nedavnim v Dolenjskem listu že opozoril potrošnike vode, naj jo uporabljajo preudarno in naj se izognejo prekomernemu razlivanju. Mestni vodovod namreč črpa vodo 100 m visoko, kar zahteva velike stroške. Uprava mestnega vodovoda je pregledala vodovodne hišne naprave v mestu in ugotovila, da je veliko pokvarjenih, ki stalno 1 puščajo vodo: 65 kuhinjskih iz- Vprašanje, v« Tovariš uredniki Nikar md ne zameri, ker Te spet prosim za nekaj vrstic prostora. Podjetje Elektro Ljublja-na-okolica Ti Je na moj članek »Kje Je 400 kg bakrene žice?« poslalo pojasnilo, ki si ga pred nedavnim objavil s tehtno pripombo, da »zadeve s to žico vendar ne razčistu. In prav si zapisal, kajti vsa zadevščina res ni razčiščena, čeprav bi nekateri to prav radi videli. Dovoli, da pojasnilo kratko razčlenim! Takoj spočetka je govora, da utegne članek »po svoji vsebini vzbuditi pri nepoučenih sum na mahina-cdje s to žico po rajonskem monterju ali pa po vodstva obrata v Grosupljem«. V svoj zagovor moram reči, da tega suma pri nikomer nisem hotel vzbuditi, saj sem le pošteno, po kranjsko vprašal, kje je žica, ki jo kmetje pogrešajo in upravičeno zahtevajo nazaj. Ce Ti, dragi urednik, nekdo med Tvo jo odsotnostjo odnese z uredniške mize pero, boš gotovo upra vičeno vprašal: »Kje je moje pero?« In boš mar pri tem vpra šanju mislil kaj hudega, boš morda koga osumil mahinacije? Ne, hotel boš samo zvedeti resnico, kot sem jo v imenu prebivalcev vasi Zalisca, Rebri in Cviblja hotel zvedeti tudi jaz Prav se mi zdi, da ima podjetje tako v čislih svojega monterja, hkrati pa se čudim, da mu je puščalo takšno svobodo in kar nekam preširoko samo-iniciativo. To se jasno vidi iz tega, ker je rajonski monter na lastno pest, torej brez vednosti podjetja, kakor morem razbrati iz omenjenega pojasnila, demontiral žico in jo namenil Stranski vasi, kjer je bilo, ka kor pravi pojasnilo — omrežje »najbolj razdejano«. In zdaj smo tu! Resnici na ljubo moram namreč povedati, da Stranska vas pri Žužemberku pred in med vojno sploh ni imela elektrike in da potemtakem omrežje ni moglo biti »razdejano«. Hočeš — nočeš, moram vendar le zapisati, da daje ta njihova trditev o »razdejanju omrežja« v vasi, ki sploh ni imela omrež- ja, dokaj čudno podobo prepo-trebni evidenci podjetja... Dovoli, tovariš urednik, da tovarišem iz Grosuplja povem, da je Stranska vas dobila elektriko šele aprila 1949. Za napeljavo je dala največ žice Skind-rova mati, ostalo pa sta prispevala Lojz Sušteršič in Janez Rajer. (Slednja sta mi to oseo-no potrdila.) Tako torej ni res, da bi Podržaj in drugi monterji Stranske vasi »poklonili« žico, ki so jo šele sredi oktobra 1949 (torej pol leta pozneje) odvzeli vasem Zalisec, Reber in Cvibelj. Vprašanje, kje je 400 kg bakrene žice, torej še res ni razčiščeno in prebivalci Zalisca, se ni rešeno Rebri in Cviblja še naprej vztrajajo pri svoji upravičeni zahtevi. Hkrati so enodušno mnenja, da si takšnih dogovorov, kakršen je bil zadnji, napisan menda v prepričanju, da bodo kmetje v svoji prenapetosti verjeli vsaki besedi, pobarvani celo s pohvalo in nekakšnim užaljenim čudenjem, ne žele več! Ko se Ti, tovariš urednik, zahvaljujem za prijaznost in prostor, Ti naj izdam še svoj predlog za razčiščenje te zadeve: najbolje bi bilo, če si prizadeti poiščejo svojo pravico pri sodišču. B. T. Kazen lim le bila odmerjena RAZPIS ZA SPREJEM V INDUSTRIJSKO RUDARSKO ŠOLO V ZAGORJU Ravnateljstvo Industrijsko rudarske šole v Zagorju »prejme v Šolskem letu 1955-56 določeno Število učencev, ki se žele Izučiti za kvalifloirane delavce rudarske stroke — kopače. Vpis traja od 1. Junija do zaključno 1. septembra 1955. Vpišejo se lahko vsi telesno ln duSrvno sposobni državljani FLRJ, stari od l« do 17 let, ki so zadostili splošni Šolski obveznosti. Kandidati morajo predložiti; 1. Lasfaioročno napisano ln s 30 din kolkovano prošnjo z natančno navedbo naslova (mesto, kraj, hišna Številka, pošta tn Žel. postaja). 2. Zadnje Šolsko spričevalo. 3. Izpisek iz rojstne matične knjige. *. Potrdilo o Imovlnsikem stanju ln davčni osnovi. Nekolkovane proSnje ter prošnje brez priloženih listin ne bomo upoštevali. Sprf jemnega IzpKa ne oo. Pouk je teoretičen ln praktičen tef traja trt leta. Učenci prejemajo mesečne nagrade v znesku od 20M do 4000 din. Sola nudi učen-cem vse Šolske potrebščine ter ta izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, obutev ln perilo. Pri šoli je Internat, ki nudi nčenrem potrebno oskrbo. Kandidati izven Zagorja, ki želijo stanovati v Internatu, morajo to navesti v prošnji. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa posije prošnjo po pošti. RAVNATELJSTVO IND. RUD. SOLE, ZAGORJE 23. junija se je odigralo pred okrožnim sodiščem v Novem mestu zadnje dejanje »lesne afere«. Dvanajst obtožencev je stalo pred sodniki. Kaj so zagrešili? Jože Lipovec in Štefan Bevc, lesna manipulanta pri Trgovskem podjetju z lesom in suho robo pri OZZ Kočevje, sta v letu 1953 prodala količine lesa, ki sta si jih sama izmislila in pri tem služila lepe denarce. Lipovec je zakrivil 16 kaznivih dejanj, Bevc pa »samo« 13. Na vprašanje, zakaj sta kradla, sta odgovorila, da od tako majhne plače nista mogla živeti. Da je bil ta odgovor prazen, so jima na sodišču dokazali. Z Lipovcem in Bevcem so se spustili v nevarne špekulacije še Tone Ko-šorog, Rudolf Bartol in Marija Košorog. S prekupčevanjem med »Zidarjem« in Trgovskim podjetjem pri OZZ so zaslužili 40 jurčkov, ki so jih kmalu pognali po grlu. Podjetje »Zidar« je bilo oškodovano za več kot 60.000 dinarjev, Trgovsko podjetje z lesom in suho robo pa za 80.000. Crnkovič in Malinarič, lastnika malih vodnih žag iz Hrvatskega Kužlja in Zamosteca, sta z obtoženim Lipovcem »kšeftari-la«, pa za to sama nista dobro vedela. Sele na sodišču so jima povedali, da sta tudi dobro zaslužila. Takole se je glasila obsodba: Jože Lipovec dve leti zapora, Štefan Bevc eno leto in 9 mesecev, Franc Košorog 5 mesecev, Tone Košorog 9 mesecev in plačilo 60.000 din, Rudolf Bar-tolj 6 mesecev, Crnkovič plačilo 100.000 din kazni, ostali pa pogojno od enega do treh let. Se Jole: nekateri obtožene'., zlasti Franc Košorog, so mi grozili s tožbo, če bodo brali svoja dejanja v časopisu. Ker sem napisal samo tisto, kar je on sam povedal na sodišču, nimam strahu pred njim in njegovo druščino. Menim, da tisti, kdor krade, zasluži tudi to-^zen, da zveza njegova dejanja tudi širša javnost. Karel Oražem tokov (pip), 22 kopalnic, 6 pralnic, 186 straniščnih izplakoval-nikov; skupaj torej 279 vodovodnih naprav, po katerih se -brez potrebe razliva voda. Pomislimo, da gre v nič zaradi ene napake približno 3 litre vode na minuto, to je 1215 kub. metrov na dan ali tretjina vse načrpane vode! Kljub kontroli in pozivu občine, meščani ne poskrbijo, da bi dali popraviti pokvarjene vodovodne naprave. Mestna vodovodna instalacijska delavnica na Florijanovem trgu vse take okvare kmalu ln zanesljivo popravi, vendar ima prav malo privatnih naročil. Vprašanje je, čigavi so stroški za popravila vodovodnih naprav, kdo je odgovoren za njihovo stalno vzdrževanje; stranka, ki te naprave uporablja, ali lastnik hiše? Nekateri menijo, da nosi stroške za normalne okvare lastnik, za nenormalne pa najemnik. Okvare v zvezi s puščanjem vode so normalnega izvora, torej bi moral skrbeti za popravila lastnik, najemnik pa ga je dolžan na to opozoriti. Toda tega največkrat ne stori. Kjer je stanovalec lastnik hiše, je umevno, da on odgovarja za vse napake. Kako pa naj bo v stavbah, v katerih stanuje več strank? In ravno v teh je vodovodna kontrola ugotovila največ okvar! Brž ko bo mogoče, bomo namestili vodomere za hišne vodovode. Po njih bodo potrošniki plačevali porabljeno vodo, tudi tisto, ki gre v nič pri pokvarjenih napravah. Ker so vodovodne naprave tako zgrajene, da vsaki stranki ne bo možno montirati vodomera, bodo morali najemniki skupno plačevati odvečno porabljeno vodo. Mestna občina pripravlja pravilnik o plačevanju vode in vzdrževanju hišnih vodovodnih naprav, zato je potrebno, da se o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z vodo in mestnim vodovodom, temeljito pogovorimo! Ljudstvu zdrave vode! Lojze Mirttc Qff tedna do tedna Nedavno zasedanje Evropskega sveta v Strassbourgu je bilo'večidel zelo enolično. Govori ministrov so se vrstili, toda malone nihče ni povedal nič posebno novega in pomembnega, čemur bi svet pozorno prisluhnil. To splošno enoličnost je prekinil šele britanski zunanji minister Mac Millan s pripombo, da so pogoje za sprejem v članstvo te organizacije »tolmačili preveč dlakocepsko«. Ob tej priložnosti je britanski zunanji minister omenil tudi dežele, katerim so s takšno politiko storili krivico. Med njimi je bila tudi Jugoslavija. Tej Mac Mil-lanovi pripombi je sledila resolucija predsednika komisije za zunanje zadeve Evropskega sveta, v kateri je le-ta Generalnemu komiteju predlagal, naj bi proučil vprašanje, kako bi Svet lahko razširili tudi na druge države. Ker je te dni evropski tisk v zvezi z obiskom našega veleposlanika dr. Aleša Beblerja v Strassbourgu precej pisal o tem, kakšen je odnos Jugoslavije do Evropskega sveta, moramo pripomniti, da je jugoslovansko stališče o tej organizaciji bilo dovolj jasno razloženo v lanskem govoru predsednika Tita na Ostrož-nem. Ideja o uresničenju evropske enotnosti se v zadnjem času čedalje bolj širi, dobiva vedno več pristašev. Prav imajo tisti, ki ta pojav spravljajo v zvezo vidike pri spr0\] poln, kot ob. blokovska ju 'Dravski breg j<0 so stuari,m,ičevje je bulo u^edi-ščino minu^ razrka .-et'te vojne«. K temu granata pripomniti, da politirla aktivne ko-eksistence, ki jo uveljavlja Jugoslavija, zahteva predvsem enakopravne odnose med sodelujočimi državami. Rekli smo že, da europski svet nosi pečat dobe hladne vojne. Spričo tega so tudi razumljive zahteve, ki so se pojavile na tem zasedanju v zvezi s tem, da je treba to organizacijo prilagoditi novim potrebam in pogojem, ki so nastali v Evropi. Splošno sodelovanje med evropskimi državami je koristno, če temelji na stvarni podlagi, ki pa jo je moč ustvariti samo, če odstranimo glavne ovire in nasprotja med državami, ki kalijo dobre sosedne odnose. Ako bi odstranili razne pojave, ki mečejo senco na delo Evropskega sveta, če bi dokazali, da je možno enakopravno sodelovanje, bi tudi druge evropske dežele, ki Se niso včlanjene v tej organizaciji, ne imele nič proti temu, da se včlanijo vanjo in v njej plodno sodelujejo. Med takšne dežele sodi tudi Jugoslavija. Zelja po sodelovanju v katerikoli obliki po mora biti enakopravna in obojestranska. Evropski svet bi se v tem primeru v javnosti še popuščanjem mednarodne oolj afirmiral kot koristen or napetosti in s pomiritvijo, ki je značilna za mednarodne odnose v zadnjem času. S tem pa seveda nočemo in ne moremo reči, da Evropski svet v Strassbourgu izpolnjuje že vse pogoje za opravljanje te funkcije, da v njem ne bi bilo treba ničesar spremeniti. Neenakopravnost med člani, ki se izraža v pravici komiteja 0an evropskega sodelovanja ter zbudil večje zanimanje in pozornost drugih, še nevčla-njenih evropskih držav, pa tudi Jugoslavije. Oblike takšnega sodelovanja pa potem ne bi bilo težko najti. To je bilo treba povedati, da bi bilo stališče naše države jasno tudi o tem vprašanju, kakor je jasno o drugih, kot zunanjih ministrov do veta, so problem Nemčije, Formoze, razna pojmovanja, da je treba sprejema Kitajske in drugih uveljaviti in ohraniti ideološke dežel v OZN itd. Zatirajmo koloradarja! Preiskava proti Bastarju iz Kočevja in soobtožencem je zaključena Okrožno javno tožilstvo Novo mesto je na podlagi zbranega dokaznega gradiva v glavnem zaključilo preiskavo proti Ludviku Bastarju, bivšemu direktorju Avtopodjetja iz Kočevja, Alojziju Kovaču,- šefu mehanične delavnice istega podjetja, Kolarju, šefu strojnega oddelka tega podjetja ter še enajstim drugim soobtožencem. Razprava proti navedenim bo gotovo največja razprava gospodarskega kriminala na Dolenjskem. Celotni spisi preiskave tehtajo več kilogramov. Samo bežen vpogled v obtožnico odkriva neverjetno pokvarjenost glavnega obtoženca in ostalih, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali glavnim obtožencem pri njihovih umazanih poslih in se z njimi vred okoriščali z ljudskim premoženjem. V gradivu obtožnice so vse vrste gospodarskega kriminala od prekupčevanja, zame- njavanja v lastno korist, pre-prodajanja avtomobilov, rezervnih delov, deviz in drugih špekulacij, do črnih voženj s službenim avtomobilom celo v Inozemstvo, podkupovanja, nagrajevanja z ljudskim premoženjem za osebne usluge in podobnih kaznivih dejanj. Obširneje bomo poročali o zadevi ob razpravi pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, ki bo verjetno šele septembra. S seje obeh zborov 0L0 Novo mesto 11. Julija Je bila v Novem mestu seja obeh zborov OLO, n kateri so rešili najprej vrsto tekočih upravnih zadev, nato pa so Izvolili za bodoči okrajni ljudski odbor Novo mesto v oba zbora It odbornikov. Imena izvoljenih odbornikov bodočega OLO bomo objavili v prihodnji številki Da pomeni koloradski hrošč hudo nevarnost, dobro vedo vsi, ki imajo s njim opravka. In resno je vprašanje, kaj bo, če bomo popustili, da se bo ta hrošč 6« naprej tako razmnoževal kot doslej. Tak primer ima. mo na Dvoru pri Žužemberku — hrošč se množi iz dneva v dan, z njim pa okužbe. Letos bo že štiri leta, kar se je pri nas zaredil koloradar. Sprva nam seveda ni delal nobenih preglavic, danes pa nam od njega preti že taka nevarnost, da bomo v nekaj letih ostali brez krompirja, naše glavne prehrane, če ga ne bomo z vsemi silami začeli zatirati. Navzlic odredbam o uničevanju tega škodljivca zatiranje še zmerom ni pravilno organizirano, marsikje pa je tudi malomarno. Naša KZ je nabavila dovolj arzenatov in jih daje kmetovalcem brezplačno. To je vsekakor zelo učinkovito za zatiranje, ven dar še ni dovolj. Tako KZ sploh ni postavila ekipe za škropljenje krompirišč. V vlažni kleti čakata dve ročni prevozni škropilnici, ena je pa na razpolago kmetovalcem, če jo zahtevajo. KZ Dvor noče poleg škropiva (ki ga plača sama) plačati tUdI delovne sile, čeprav ima kmetijski fond okrog 90.000 din. Od tega zneska je bilo 50.000 din porabljenih za zatiranje ameriškega kaparja. V prihodnje naj VERA REMIC: 11 Slovenska umetnost med NOV s posebnim pogledom na književnost V Ljubljani je Des-tovnik preživeti nekaj mesecev v ilegali. Ta doba pomeni zanj tudi najbogatejšo umetniško žetev. Prav v Ljubljani je nastalo nekaj pravih pesniških biserov, posvečenih materi m dekletu. Pesmi je priobčeval v »Slovenskem poročevalcu«, v »Naši Ženi« ln »Mladi Sloveniji«. Pripravljal se je na vrnitev k par-tirannm, se prej pa se j* v Ljubljani srečal z Otonom Zupančičem. Zupančič mu je pozneje posvetil nekaj navdušenih, prisrčnih besed: »Pozdravljen, Kacom, črni, lasaii fant, ki •1 prišel k meni po slovo, ko so ti sporočiili, da me je tvoja mlada pesem ogrela, ln sva si govorila besede, da si bil ti mojih in jaz tvojih vesel. To je bilo najino prvo in poslednje srečanje. Kadar bom slišal visoko nad smrekami •anvvtnl klic kanje, bom tiho pomislil nate ln na tvoj člili polet, mladi Kajuh — Kanjuh«. Proti koncu avgusta je zapustil Ljubljano. Poslan je bil v yTV. ^ Mer km »hi oo- stal vodja kulturniške skupine. P, lpBnU»Wti fttttt« le s XIV. doživel nekaj prijetnih, svobodnih dni, kmalu nato pa je Šla XIV. na svojo legendarno pot, ki se Je začela z veliko nemško ofenzivo na osvobojeno ozemlje. Nekaj časa je bila še na Dolenjskem in Notranjskem ter te je novembra utaborila za kratek čas nad Jureščami blizu Mrzle Jame, kjer se Je v najtežjih pogojih rodila tudi prva Kmjuhova pesniška zbirka, tiskana na razmnoževalni stroj. Vsebovala je 27 pesmi To je bilo tik pred odhodom XIV. divizije na Štajersko, v začetku januarja 1944. Ko se Je XIV. divizija prebila z nadčloveškimi napori v bližino Šoštanja, Kajuhovega rojenega krad a, «0 JI Nemci ponovno pripravili zasedo, v kateri je bilo 2000 mož. Divizija Je sicer junaško zmagala, toda Izgubila je veliko svojih najboljših ljudi. In 22. februarja 1944 Je padel tudi Kajuh. Pesnikove zadnje dneve popisuje njegov sošolec ln soborec Savo Vrtačnifc (prinašamo samo odlomke): »Tisto Jutro smo zagazili do vratu med Svabe, Je bilo njegovo razpoloženje takA, takelo visoko, skoraj do žic nad cesto. Navzlic temu so sedeli, al* bolje bili prilepljeni na vrhu in zadaj zabojev t^iije delavci. Res je avto v'ozll zelo počasi, toda vozil je čez križišče in po zelo prometni cesti proti kolodvoru v Kandiji. Le malo ni) bi »e za,g»gal ali pa naglo ustavil, pa bi naloženi zaboji, zdrveli dol, t tnjimi, odnosno pod nje pa Še vsi trije delavci. Pri tem ^ lahko v nevarnosti se drugi ristniki ceste. Vsak, (y>w.v, varno H ty*di pri delu h vtrnott prometa pri srcu, se s takim prevajanjem ne motre str&ijati! V TEM TEDNU NABIRAMO siedeča zdravilna zelišča: Cvet lipe 220 din, arnlke 300 din. plavice brez čaše 600 din, rmana 50 din, bele deteljice 150 din, njivske mačehe 600 din. List šmarnlce 100 din. sleje-novca 120 din, oreha 30 din, borovnice 60 din, volčje češnje (beladona) 150 din, lapuha BO din. tfozdne Jagode 80 din, ozkolist-nega trpotca 80 din. Rastlino hrlbske rese 260 din, njivske mačehe 120 din, kopit-nika s korenino 70 din, jeternl-ka 180 din, Jetlčnlka 80 din, rmana 30 din. materine dušica M din. Korenine baldrljana 260 din, ^rčne moči 150 din. Plod kumne 450 din, borovnice suh« 4S0 din. 10 Stev. 28 »DOLESJSKI LIST« Stran 8 IZ NASI-H K RAD EV Sentjernejske novice Razstava Izdelkov Vajenske Sole nam je prikazala delo Vajenske šole raznih strok. Učenci in učiteljstvo z upraviteljico Vero Severjevo na čelu so tekmovali, da bi pripravili čim lepši dokaz njihovega prizadevanja v preteklem šol. letu. Vse stroke so bile zastopane: 24 učencev lesne stroke je razstavilo krasma dela, celo samsko spalnico, ki je bila glavni dobitek tombole Društva prijateljev mladine, posamezne kose pohištva itd., kolarji kolesa; videli smo tudi lepo uspela rezbarska dela. Vse je bilo dobro in prikupno izdelano. 18 čevljarjev se je postavilo z veliko zbirko čevljev dn polčevljev v lepi izdelavi, 16 kovinarjev, med njimi tudi kleparka Milena Sela-nova, poročena Sintič, odličnja-kinja, je pokazalo orodje tn po-sodje, vse lično izdelano. 2 krojača in 7 šivilj je bilo častno zastopanih. Lončar je z lepimi peenicami in vazo pokazal svoje znanje. 3 peki in 1 mesar pa so poskrbeli za pašo oči in želodca. Omeniti moramo tudi strokovne risbe, sicer težke, a točno narisane, s primernimi tolmačenji, matematične in spis-ne naloge, grafikon, ki je izkazoval lep šolski obisk. Razvrstitev razstavljenih predmetov je bila lepa in okusna. — Nad 1000 obiskovalcev se je zelo pohvalno RAZPIS Industrijska šola za telegrafsko-telefonske mehanike v Ljubljani razpisuje sprejem učencev v I. tazred industrijskih šol za šolsko leto 1955-56, in sdcer: V Industrijsko šolo v Ljubljani, oddelek za TT mehanike — 30 učencev; v Industrijsko šolo v LJubljani, oddelek za monterje zračnih TT linij — 30 učencev. Kandidati ne smejo biti starejši od 13 let ter morajo imeti najmanj 4 razrede srednje šole. Sprejemni izpit bodo opravljali iz slovenščine, matematike in fizike po programu od I.—IV. razreda gimnazije zaključno. Kandidati, ki se žele vpisati v eno Izmed navedenih šol, morajo vložiti prošnjo na Upravo podjetja za PIT promet v Ljubljani in priložiti sledeče dokumente: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. rojstni list, 3. zdravniško spričevalo. V prošnji morajo navesti, v kateri oddelek Industrijske šole žele bita vpisani, socialno in premoženjsko starije, kraj ■ bivanja ter poklic staršev, če ne prihajajo neposredno iz šole, pa morajo navesti tudi deio, kd so ga opravljali od izstopa Iz šole do vložitve prošnje. Prošnje je vložiti takoj. O dnevu opravljanja pismenega izpita bodo kandidati obveščeni pismeno. Sola ima internat, stroške vzdrževanj plačajo učenci sami, pre-jen ajo pa v času šolmja meseno nagrado, ln sicer v I, razredu po 2000 dfn, v II. razredu po 2500 dinarjev, v III. letniku po 3000 dinarjev Razen tega lahko uč-.nel odde ka za monterje zračnih TT linij, katerih starši ne prejemajo (■treskih doklad, dobivajo štipendijo od Generalne direkcije PTT v Beogradu. i Podjetje za PTT promet, i Ljubljana Izrazilo o delu Vajenske šole, ki z leta v leto napreduje. Čestitamo prirediteljem in želimo še nadaljnjih uspehov! . Uspela tombola Društva prijateljev mladine. Prireditev je privabila 26. junija množico ljudi, ki so, nekateri celo prvič, živahno sodelovali. Nekateri so se zadovoljili z malimi dobitki in na te je bil kar precejšen naval. Naj navedemo srečne dobitnike tombol: Lešnjak Marij«, Šentjernej — sobna oprema; Kikelj Alojz iz Šentjerneja — kolo; Hočevar Tončka, Stara vas pri Skocjanu — radio; Mi-kiavčič Jožefa, Gor. Brezovica — divan; Miklavčič Rado, Gre-denje pri Beli cerkvi — brzo-parilnik; Udvanc Jože, Mršeča vas — škropilnica; Fink Majda iz Hrvaškega broda je odpeljala pr??i.ča, Cvelbar Jože iz Mršeče vasi je dobil zapestno uro, Bre-gair Marija iz Savinka pri Skocjanu pa okopalnik. Pa tudi ostali dobitki so predstavljali precejšnjo vrednost. — Tombola je dosegla svoj namen: Društvo prijateljev mladine je naložilo znesek 120.000 dan kot temelj za ustanovitev šolske kuhinje. — Naj bo s tega mesta izrečena vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepi izvedbi tombole, topla zahvala! Konjske dirke dne 17. julija. Kakor vsako leto, bodo tudi letos znane konjske dirke, ki ne bodo pokazale samo konjskega športa, temveč tudi uspehe umne konjereje, ki je tu doma. — Pridite! —C KOLONIJA V ŠMIHELU 4. juliija je prišlo v Smihel pri Novem mestu prJbližno 80 otrok, ki bodo tu ostali tri tedne. Ti otJrooi so partizanske sirote in otroci žrtev fašističnega terorja z Gorenjske. Doma so iz Tržiča, Kranja, Poljanske doiline in Selške doline ter iz Škofje Loke. Kolonijo vzdržuje Glavni odbor Zveze borcev, ki so mu otroci in vodstvo kolonije za to zelo hvaležni. Tudi vsa novomeška podjetja, ki so jih do sedaj prosili za kakšno uslugo, so jim bila naklonjena; tudi njim lepa hvala! Zelo pozoren je do njih upravnik Dijaškega doma tov. Jurčec. Tri tedne bivanja na Dolenjskem bodo izIralhiOi za oddih, saj so to sami osnovnošolski otroci in d.ijaki, ki so potrebni počitnic. Vendar bodo bivanje na Dolenjskem tako uredili, da bodo združili koristno s prijetnim: ogledali si bod<> Novo mesto, muzej, študijsko knjižnico in dru^e zanimivosti. Če bo vreme, se bodo hodili kopat na Loko. Obiskani mislijo Kočevski. rog, Dolenjske in Šmarješke Toplice, Pleterje pod Gorjanci in se udeležiti proslave, ki }o pripravlja, novomeška organzacja Zveze borcev v Dolenjskih Toplicah 22. julija. Neprevidnost je plačala z življenjem 5. julija zjutraj je prala v Temenici perilo Marija Gr-movšek iz Malega Vidma 7 pri Veliki Loki. Po končanem delu se je vračala čez železniški prelaz za pešce blizu kamna 103 pri postaji Šent-lovrenc, v zadnjem hipu pa je zagledala na progi osebni vlak št. 8114, ki je vozil iz Novega mesta proti Ljubljani. Obrnila se je, da bi se umaknila s tračnic, v tem pa jo je že udaril prvi odbojnik lokomotive v glavo in jo vrgel kakšnih 7 metrov nižje pod železniški nasip, kjer je obležala mrtva. Predgrad ob Kolpi Pred dnevi Je umrl od kapi radet Miha Mihelič iz Sudevac. Star je bil 46 let. Bil je delaven član gasilske čete Prelesje. Gasilski tovariši so mu oskrbeli lep pogreb. Sodelovala je godba na pihala in moški pevski zbor. Nekaj poslovilnih besed je spregovoril predsednik čete Jurij Grdina. Novice iz Črnomlja Šahovsko društvo je prejšnji mesec priredilo brzoturnir, na katerem je dosegel prvo mesto Ivan Kobler z 11 in pol točkami pred Vladom Vlahovičem, ki je nabral 9 in pol točk. Tretje mesto z devetimi točkami je dosegel Boris Klemene, četrto z osem in pol točkami pa Anton Kranjc. Začel se je tudi turnir za četrto kategorijo. V ostro borbo so posegli celo pionirji in mladinci. * Ljudska knjižnica v Črnomlju posluje dvakrat tedensko: v sredo od 15. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Knjižnica razpolaga z več kot 2.500 dobrimi znanstvenimi in leposlovnimi knjigami. Posegajte po njih, marsikaj se boste ZAGRADEC BO SLOVESNO PROSLAVIL OBČINSKI PRAZNIK 16. JuliJa praznujejo občani Zagradca drugič občinski praznik. Na ta dan so leta 1942 partizani pod poveljstvom narodnih herojev Stanka Semiča—Dakija in Efenka počakali v zasedi v koruznem polju med Marinčo vasjo in Lesami močno italijansko patruljo, ki je štela sto mož, oboroženih do zob. Patrulja je vzdrževala zvezo med Krko In Zagradcem. Mojstrsko organiziran in izveden napad, ki sta ga pripravila Daki in Efenko, je patruljo skoraj uničil. Samo dvajset Italijanov je ostalo pri življenju. Se ena smrt. V Dolnji Pod-gori je umrl Jože Sanjič. posestnik, star 72 let. Zapušča ženo in odrasle otrok*. J. 8. Na praznik bodo v Zagradcu odkrili na pokopališču spominsko ploščo desetim neznanim partizanom in štirim žrtvam domobranskega divJaštva. Občinski odbor bo na slavnostni seji proglasil za častnega občana dr. Jožeta Benigerja, starega in prekaljenega borca, ki Je občanom storil že mnogo dragocenih uslug. 17. Julija bo ob 13. uri popoldne odkritje partizanskega grobišča ln spominske plošče 23 borcem v Ambrusu. Ob občinskem prazniku se občani Zagradca spominjajo vseh tistih velikih dogodkov, ki bodo vedno ostali svetli in dragoceni. BI. Hotko Sport in telesna vzgoja Mladi Dolenjci med najboljšimi telovadci v državi Mladinke iz Trebnjega državne prvakinje v III. razredu ljudskega mnogoboja — Vrsta mladincev iz Novega mesta si je priborila II. mesto v vajah na orodju 1500 mladih tekmovalcev in tekmovalk društev za telesno vzgojo Partizan iz cele države, ki so na okrajnih prvenstvih dosegli najboljše uspehe, je na državnem prvenstvu v telovadbi, ki Je bilo S. In 4. julija v Nlsu, tekmovalo med seboj za naslov najboljših telovadcev v državi. Med temi 1500 najboljšimi telovadklnjam! In trlovadci jih je bilo tudi 30 iz novomeškega okraja: vrsta mladincev lz Novega mesta, ki J2 tekmovala v nižjem razredu v va-Jph na orodju, vrsta mt.r.lnik iz Novega mesta, ki Je tekmovala v II razredu ljudskega mnogobojt, ter vrsti mladink iz Trebnjega in Dolenjskih Toplic, ki sta tekmovali v m. razredu lJudskegR mnogoboja. Vse te vrste so že na republiškem prvenstvu, ki Je bilo ob po', nt znano kat«rn mesto je dosegel, gotovo p« med descUlmt najboljšimi. Uio velja za mladinko Franjo Svetličle" lz Novega mesta, kt J« kot posameznic* v svojem razredu od SO doseRUlvih točk doseuln 7R.3 točke ali 95.3"/» vseh doseči 11 v'h točk Tudi ona bo verjetno med desetimi najboljšimi v državi. Tudi to Je lep uspeh, ooseh no M Btfto, ker Je v njenem raz-rtdtl tekmovalo največ vrst — 3* t. 271 telovndkaml. Nepopisno Je bilo navdušenje med dolenjskimi telovadci ln te-lovadkaml, ko Je zvezni načelnik »Partizana« med najboljilml vrstami mladincev pred odposlancem maršala Tita takoj za zmagovalno vrsto omenil kot druge mladince lz Novega mesta. 8e večje pa Je bilo veselje, ko Je zvezna načelnica razglasila rezultate tekmovanja za ženske oddelke ln vrsto mladink iz Trebnjega kot prvo pozvala, da «e uvrsti med zmago- Moštveno šahovsko prvenstvo Dolenjske Kot Je bilo pričakovati, se Je fll> Kočevje plasiralo za ftnaJl-s*a mo*tvenega šahovskega prvenstva Dolenjske. V preteklem mesecu je SD Kočevje premagalo Sr> PJbolco s 4 In pol : 3 in pol. Točke so dosegli Inu. Vovk. Safer. Llsac In Mohar Kari. remizi ral pa Je KOartč. 7. Ju! Ha Je SD Kočevje premagalo »ahovsko sekcijo Rudnik « 6 In pol : 1 in pol; s tem se Je tekmovanje v kočevski coml zaikflluMlo. Šahovska sek-dla r. gimnazije se tekmovanja nI udeležila. Na finalnem lekmovamju bodo Itrr-aM Drva/ki vseh štirih con po Hergeirjevem si »termi. Kra4 ln tam bodo dokWMli finalisti sAml. T. V. Prizor z zadnjega srečanja košarkarjev na Loki valne vrste in poedinee, ki to prejeli priznanje. Mladinka Irena Bončina Je prejela lep pokal, vrata pa zmagovalno zastavico. Vsem nam Je igralo srce, ko Je med zmagovalnimi vrstami v Častnem mimohodu pred Titovim odposlancem korakalo z njihovim vodnikom Načetom Bukovcem 8 mladink Iz Trebnjega. Ta lep uspeh mjadincev ln mladink »Partizana« Iz novomeškega okraja bo vzbudil pri vseh Manlh na«« tefsvadne organizacij« le večjo vnemo pri našem bodočem dolu. a. S. naučili, pa tudi za zabavo vam bodo! Zamudnike prosimo, da knjige pravočasno vrnejo. V knjižnici so na razpolago tudi Časopisi: Dolenjski list, Slovenski poročevalec, Ljudska pravica, Tovariš itd. Te dni je odšla v RovinJ kolonija otrok padlih borcev okraja Črnomelj na tritedensko počitniško taborjenje. Organizacijsko delo pri tem je prevzel Tone.Vipavec. V koloniji je 70 otrok iz vseh kraJev Bele krajine; stari so od 12 do 16 let. Taborijo v šotorih, ki jih je posodil Glavni odbor ZB. Večkrat bodo šli na izlet v bližnjo okolico. Otroci se bodo v kolonij: odpočili, pa tudi marsikaj novega videli, * V duševni zmedenosti S« je obesil Janez Mušič iz Bistrice. Bil j« dober gospodar. Nesreča Je bila tudi v Tribučah, kjer je Petru Leniču pogorelo gospodarsko poslopje. Bil je sicer zavarovan za 700.000 dinarjev, vendar je ikoda precej večja. Požar je povzročila slaba električna napeljava. V. T. Bodoča ribniška občina in njeno gospodarstvo Bodoča ribniška občina bo zavzemala v kočevskem okraju važno mesto. Obsegala bo področje sedanje občine Ribnica in občine Dolenja vas in imela 6.400 prebivalcev ter 12.121 ha skupne površine. Sestav prebivalstva je naslednji: na področju sedanje občine Ribnica je zaposlenih v industriji in uradih (ustanovah) 850 oseb, v obrti 100, v kmetijstvu in hišni domači obrti pa okrog 2.000 ljudi. Prebivalci sedanje občine Dolenja vas se v pretežni meri Davijo s kmetijstvom, gozdarstvom in prevozništvom, del odvečne delovne sile pa je v gradbeništvu v Kočevju in Ribnici. Večjih industrijskih ali obrtnih obratov ni ter je v tem oziru Ribnica daleč naprej, saj ima tudi večja podjetja, kot opekarno, Medzadružno lesno industrijsko podjetje, gradebno podjetje Gradbenik, kovinsko podjetje Partizan in vrsto manjših obratov oziroma delavnic. V bodoči ribniški občini bodo morali posvetiti vso skrb sosednji Dolenji vasi pri razvijanju manjših industrijskih ali obrtniških obratov. Zanmivi so podatki o primerjavi narodnega dohodka v ribniški oziroma dol en je vaški občini. Tako znaša narodni dohodek na 1 prebivalca v Dolenji vasi 41.500, v Ribnici pa 71.100 din; povprečje za bodočo občino bo znašalo 67.500 na enega prebivalca. Skupni narodni dohodek občine Dolenja vas znaša 70,084.000. Ribnice pa 356,284.000; skupni narodni dohodek po združitvi bo torej 426,368.000 din. Iz obeh občin bo znašal narodni dohodek iz družbenega gospodarstva 276,110.000, iz privatnega pa 150.258.000 din. Nova občina bo imela eno splošno ambulanto, eno zobno ambulanto in šolsko polikliniko ter krajevno lekarno. Osnovne šole so tri, nižja gimnazija ena in dijaški internat. Naj še omenimo, da je na tem področju 16 trgovin ter 11 gostišč, od katerih je sedem privatnih. Bodočo ribniško občino bo sestavljalo 25 vasi in naselij. Sedež občine bo v Ribnici, v Dolenji vasi pa bo krajevna pisarna. Na sedežu občine bo verjetno 9 strokovnih uslužbencev, ni pa še dokončno rešeno vprašanje inšpekcij (ali bodo pri občini ali ne). Kakor drugje, bodo tudi v Ribnici težave s strokovnimi uslužbenci, vendar bodo glede tega, z izjemo Kočevja, vsekakor na boljšem, kakor v ostalih občinah v kočevskem odbor ribniške predvidoma 41 okraju. Bodoči občine bo štel odbornikov. Kako bo z gospodarstvom bodoče ribniške občine? Kakor še marsikje, se bo tudi ta občina v prvem obdobju morala boriti s precejšnjimi težavami. Prva skrb bo, razvijati sedanje industrijske obrate oziroma podjetja. Podjetje Opekarna ima vso možnost za velik razmah. Medza-družno lesno ind. pod. z dvema velikima žagarskima obratoma ter zabojarno in galanterijskim obratom lahko razširi predelavo lesa o končne galanterijske proizvode ter s tem zaposli večje število delavcev in ustvari večji narodni dohodek. Imamo še manjše obrate, ki jih bo treba razširiti, ustanavljati pa tudi nove povsod, kjer bodo pogoji. Važno vlogo bo imela tudi hišna domača obrt v zvezi s pre- starega ribniškega gradu itd) ij,000.000 din lastnih sredstev in prispevkov podjetij. Ker ima občinski odbor letos po proračunu za komunalno dejavnost samo 700.000 din, je vse to delo zastalo. Od del, ki bi jih bilo treba nujno nadaljevati, naj omenimo samo obnovo ribniškega gradu. Tu nameravajo urediti prostore za muzej zgodovine rjbniške doline, prostor za društva in množične organizacije, pred gradom pa otroško igrišče. Po načrtu bo poleg starega gradu nova kino dvorana. Naj omenimo še stanovanjsko krizo, ki je za ta razmeroma manjši kraj res velika. Trenutno primanjkuje 120 družinskih in 30 samskih stanovanj. Kako temu odpomoči? V Ribnici in okolici je večje število delavcev in uslužbencev, ki se zanimajo za gradnjo stanovanjskih delavo lesa. Pri ustvarjanju hišic. Tem ljudem je treba ne- sredstev bodoče občine moramo upoštevati tudi živinorejo, ki je v Ribniški dolini že na precej visoki stopnji, pa tudi poslej bo treba tej panogi gospodarstva posvetiti vso skrb. Zanemariti ne bomo smeli kmetijstva, saj bo mogoče z agrotehničnimi pripomočki zemljo še marsikje izboljšati. Občina bo črpala za potrebe komunalnega gospodarstva precejšnje vire iz gozdarstva. Naj omenimo, da je samo na področju sedanje občine Ribnica 4.825 ha gozda. NAPREJ PO ZASTAVLJENI POTI Se nekaj besed o dosedanjem gospodarjenju ribniške občine. Lani je občinski odbor investiral v komunalne gradnje (tlakovanje ceste v Ribnici, gradnjo vodovoda v Ravnem dolu do vasi Kot, za obnovitvena dela kako zagotoviti kredite, velik del pa bodo prispevali sami. Razen tega bi bilo treba zgraditi vsaj tri stanovanjske bloke, da se stanovanjsko vprašanje vsaj nekoliko omili. Za gradnjo stanovanjskih hiš bodo morala prispevati tudi podjetja. Podjetje LIP je dalo lep zgled z gradnjo dveh stanovanjskih blokov. Kakor smo omenili že v začetku, ne bo šlo vse lepo in gladko. Toda težave, tako pri graditvi komunalnega gospodarstva kot drugih del, se bodo počasi zmanjševale, kar ljudje na področju bodoče ribniške občine trdno upajo. Ne pretiravamo, če trdimo, da se obeta bodoči ribniški občini velik razmah ustvarjalnega dela in s tem lepša prihodnost. To pa je tudi poglavitni namen bodočih občin. K. o. Lep uspeh novomeških ribičev Novice s Suhorja pri Metliki 26. junija smo imeli nevsakdanji dogodek. Iz Amerike je prišel na obisk Matija Savoren lz Jugorja. V Ameriki biva že nad 40 let. Zaželel si je videti domači kraj, zato je prišel iz Clevelanda z lastnim avtomobilom. To je naš prvi rojak, ki je prišel iz Amerike s svojim avtomobilom. Njegova hčerka nas je lilmala. To bodo gledali tam v »Dolarijl«, kako se tukaj gibljemo! Pri naa j« ječmen že zrel. Tu pa tam se vidijo tri ali štiri ža-njlce. Med njimi je malo deklet, ker so šle v mesta po službah. Tudi pšenica rumeni. Kmalu jo bo treba žeti, pa bo težko za ianjic«. Vinograde že tretjič »krop«. Do sedaj so se vrstile slabe vin- KRONIKA NESREČ Pretekli teden so pripeljali v novomeško bolnišnico tele ponesrečence: delavec Gorenc Martin j« v službi padel s kozolca in si po&kodoval levo roko in hrbtenico. Javornik Alojz, tesar iz Velilkega Mlačevega, je pri delu v Črnomlju padel s hiše; zlomil si Je desno nogo. Stari ha Neža, po-sestnica iz Moverne vasi pri Se-miiču, Je padla po kamenju in si poškodovala desno koleno. Kastelilc Terezija iz Šentvida pri Stični j« v hlevu padla; poškodovala si je desno roko. Kvas-nik Cvetko iz Klevevia pri Šmarje« Je prt Igranju padel na koso ln si poškodoval desno nogo. Avsec Marjeta iz £abje vasi je padla z ograje, poškodovano ima desno nogo. Delavec Roz-dan Janez z Brezove rebri je padel s češnje in si poškodoval hrbtenico, Avsentk Alojz, zidar lz Drganjih sel pri Straži, Je padel z ostrešja hiše, poškodovan ima obraz in levo nogo. Košele Anton, poljedelec iz Vel. Brusnic, Je našel nesrečo na cesti: povozil ga Je tovorni avto, poškodoval mu j« levo nogo. Uhernlk Martin, šofer lz Otočca ob Krki, si Je • steklom poškodoval desno l-oko. I. a m ti t Matija, posestnik iz Vel. Nerajca pri Dragatušu, Je doma padel pod voz, kd mu Je /drobil levo nogo. D0RIS Kolonjska voda In toaletno milo Tovarna Zlatorog Maribor ske letine, zato Je marsikatera zidanica že suha. 1. in 2. julija je bila prt nas huda vročina. Na soncu j« toplomer pokazal 45 stopinj. Kegljaško tekmovanje v Dol. Toplicah Od 2. do 10. julija je bilo v Dolenjskih Toplicah tekmovanje kegljačev. Tekmovali so na lepo urejenem zdraviliškem kegljišču vsak dan od 16. ure naprej. Zanimanje za tekmovanje je bilo precejšnje, saj so najboljše kegljače čakale lepe nagrade. Najboljši moški kegljači so dobili takele nagrade: gojzerice, 2 m3 drv, moške hlače, 3 ms drv, moško srajco, kravato, salame, plačano vožnjo v Ljubljano ln več steklenic različnih tekočin, ženske pa nylon nogavice, jopico in trajno ondulacdjo. V nedeljo, S. Julija, je bilo v LJubljani II. republiško ribiško tekmovanje, katerega se Je udeležilo 37 tekmovalcev in 9 moštev Iz štirih ribiških društev Slovenije: Ljubljana, Kranj, Maribor in Novo mesto. Novomeški ribiči-tekmovalci so na tem tekmovanju dosegli zelo lepe uspehe. Prvak Slovenije za leto 1955 v vseh disciplinah je postal Novo-meščan Miha Gostiša, ki Je s tem osvojil prehodno zastavico. Mo-štvenl prvak Slovenije za leto 1955 v vseh disciplinah Je postalo moštvo I. Ribiškega društva Novo mesto ln s tem osvojilo prehodni pokal Ribiške zveze Slovenije. Moštvo so sestavljali: Miha Gostl/ša, Danilo Rifelj ln Silvo Požar. Posamezni rezultati tekmovanja so sledeči: Posamezniki v vseh disciplinah: 1. Gostiša MIha (RD Novo mesto) 7.94« točk, 2. Rifelj Danilo (RD Novo mesto) 7.569 točk, 3. Nered Franc (RD Ljubljana) 7.362 točk, 4. Požar Silvo (RD Novo mesto) 7.229 točk, 5. Suhi Brane (RD Maribor) 7.0O6.5 točk. Posamezniki v metu obtežilnlka: 1. Gostiša Miha (RD Novo mesto) 6.035 točk. 2. Rifelj Danilo (RD Novo mesto) 5.516 točk, 3. Suhi Brane (F.D Maribor) 5.380.5 točk itd. Posamezniki v metu umetne muhe: 1. KokalJ Milan (RD Kranj) 2. Penko Franc (RD 2.338 točk, 3. Adamič Ljubljana) 2.335 točk 2.366 točk, Ljubljana) Peter (RD Itd. Moštva v vseh disciplinah: 1. Novo mesto I. (Gostiša, Rifelj, Požar) 22.746 točk, 2. Ljubljana I. (Nered, Penko, Erklja-vec) 18.997 točk, 3. Maribor I. (Suhi, Tobias, Kolšek) 18.454.5 točk itd. Moštva v metu blestivke? 1. Novo mesto I. 16.729 točk, 2. Maribor I. 13.698 točk, 3. Maribor IX 12.299 točk itd. Moštva v metu umetne muhe: 1. Novo mesto I. 16.729 točk, 2. Maribor I. 13.PSC točk, 3. Maribor II. 32.299 točk itd. Na tem tekmovanju so novomeški ribiči ponovno dokazali, da so v metih obtežilnika zaenkrat še nepremagljivi. NOjno potrebno pa'je, da naši tekmovalci več tienirajo v metih z umetno mu-:io. ker je to njihova »boleča toč-ta«, čeprav so se na tem tekmovanju tudi v teh disciplinah borili za prva mesta in je prvo moštvo RD Novo mesto doseglo 3 mesto v vseh disciplinah meta umetne muhe. Miha Gostiša je dosegel četrto mesto v metu muhe v daljavo, Danilo Rifelj 2. mesto, Silvo Požar na 3. mesto v metu muhe v tarčo Arenberg. Našim tekmovalcem želimo, da bi na državnem prvenstvu, ki bo v avgustu, dosegli še lepše uspphel R. RAZSTAVA PLANINSTVA doživetje na Gospodarskem razstavišču Včeraj je bila v Ljubljani zaključena turistična razstava, ki je na Gospodarskem razstavišču doživela izreden uspeh. Kdor si jo je ogledal, mu ni bilo žal pota in stroškov. Da je turizem nadvse važna gospodarska panoga v vseh naprednih državah sveta, smo se na razstavi lahko prepričali ob bogastvu dokumentov, ki to potrjujejo. Svojevrstna razstava turističnih plakatov vsega sveta, taborništvo, razstava planinstva ln alpinizma, raz- stava gotskih in renesančnih noš in vse ostalo je pričalo o velikem trudu organizatorjev. Največ priznanja je dosegla odlično pripravljena razstava planinstva in alpinizma, ki nam je sredi Ljubljane odkrila čudovit gorski svet Slovenije, lepote naših planin in čvrsto organizacijo P.laninske zveze Slovenije. Ce si gospodarskega razstavišča še niste ogledali, ga obiščite na njegovi prihodnji razstavi — ne bo vam žal. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC KINO Kino KRKA Novo mesto Od 15. do 18. julija ameriški film STALAG 17; od 19. do 21. Julija italijanski film RIM OB 11. uri. Dom JLA v Novem mestu 18. in 19. julija angleški fllm POZIVNICA; 21. in 22. julija jugoslovanski film HISA OB OBALI. Kino Dolenjske Toplice 16. in 17. Julija ameriški film ZIG PRETEKLOSTI; 19. in 20. Juliija amerlšaci film CYRANO DE BERGERAC; 21. in 22. julija Jugoslovanski fiflm BIOGRAFIJA MARŠALA TITA. Kino JADRAN Kočevje 15. ln 16. Julija mehiški film SOLEDADIN S AL; 17. in 18. Julija francoski film GROF MONTE CHRISTO. I. del; 20. in 21. julija angleSkl film PIKOVA DAMA. Kino Loški potok 1«. in 17. julija ameriški film NA NEBU NI CEST; 23. in 24. julija ameriški film KRVNA OSVETA. Kino Trebnje! 1«. in 17. julija ameriški film 2IG PRETEKLOSTI. MALI OGLASI SPALNICO. dobro ohranjeno, ugodno prodam. Regina Judnič, Cestna baza, Črnomelj. (368) 9 JULIJA Je bilo ukradeno med 14. in 15. uro pri hotelu Kan-dija novo žensko črno kolo znamke Rog Standard št. 03844. Tat ga bo skušal prennredttl ln prebarvati. Kdor bi kaj vedel ali sumil, da j« 9. julija kdo prtipeljal domov ali kam drugam tako kolo aH pa da bi izjavil, d« je kolo od koga kupil •li da mu ga j« kdo pospdll, na) to takoj Javi najbližji postaji Ljudske milice ali lastniku Je-nlču Štefanu, uslužbencu Splošne bolnišnice v Novem mestu. Dobil bo lepo nagrado! (369) VAJENCA ZA TRGOVSKO STROKO sprejmemo za poslovalnico v Prečni. Pogoji so duševno in telesno zdravje, mala matura. Ponudbe pošljite na KZ Novo mesto. (370) ENOSOBNO sončno stanovanje v centru Celja zamenjam za podobno v Novem mestu. — Kri-stavčnik Rudi, Celje, Trg V. kongresa 10. IZ MATIČNIH URADOV Novo mesto Pretekli teden Je bilo v Novem mestu rojenih 9 dečkov in 13 deklic. Poročila sta se Rozman Stanislav, miličnik iz Šentjerneja, in Kralj-Trpinc Marija, gospodinjska pomočnica iz Novega mesta. Umrla sta Dodift Martin, upokojenec, 71 let, lz Novega mejta. Shnončič Frančiška, gospodinja, 75 let, iz LJubljane. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so rodile: Kraše-vec Jožefa iz Drašičev pri Metliki — deklico. Tišina Marija iz Ravnika pri Sentrupertu — dečka. Frankovič Alojzija i\ Vešče vasi pri Semiču — deklico. Drganc Marija lz Tolstega vrha pri Šentjerneju — deklico. Lenart Jožefa ;z Smolenje vasi — doklico. Plut Marija iz Kota prt Semiču — dečka. Medved Marija iz S«le-Sum-berka — dečka in deklico. Božič Marija lz Jume vasi — dečka. Saje Rozallja iz Podgrada pri Stopicati — deklico Plot Terezija lz Malih Lešč pri Metliki — deklico. Kobe Katarina iz Radenc pri PredgTadu — dedka. Bučar Vida .z Novega mesta — deklico. Petrovič Frančiška iz Gradaca — deklico. Kokot Marija Iz Kočevja — deklico. Bele Kriatina iz Gor. STaže — eteklico. Molek Karolina iz Birčne vasi — dečka. Saj« Rezka iz Trebnjega — dečka, atrmol« Rozallja 1» Trži- šča — dečka. JaA»žifi Jožefa iz Radne vasi na Trebelnem — deklico. Bartolj Ana iz Vel. Cirni-ka — dve deklici. Mihalič Marija lz Ponikev — dečka. Kresal Marija iz Trebnjega — dečka. Ni-klamovič Vida iz LJubljane — dečka. Klun Vladimira iz Kočevja — deklico. Mikev Marija iz Mokronoga — dečka Cimermančič Anica iz Koroške, vasi pri Stopl-čah — deklico. Rifelj M&Jda lz Novega mesta — deklico. SeraJ-nlk Nada lz Novega mesta — deklico. Sprajc Antonija lz Novega mesta — deklico. Llsac MarlJA lz Podenj pri Kočevju — dečka, Lah Anica iz Mladic pri Sermču, — deklico. Gamtoao Ana is KrSstjo Up* pri Kočevju — dečka. Medved Barlca iz Speharjev — dečka. Srečnim mamicam čestitamo! Sejmi no Dolenjskem CrcMnelJ: vsak četrtek. Metlika« vsak torek tržni dan. Vinica: vsak ponedeljek v mesecu. Novo mesto: vsaik ponedeljek svinjaki sejfm, vsak poi|»deljck in petek tržni dan. Šentjernej: 17. julija svinjski sejem. Gotna vas: 21. Julija. Velika Loka: 25. julija. Ce pade sefem na državni praznik ali od države priznani praznik, je sejem naslednji dan, ra-len v Mokroi.oeu. kjer je sejena vedno en dan prej. Janez Trdina na Dolenjskem (Uvod v »R02E IN TRNJE«, knjigo Trdinovih narodopisnih slik, ki jih bo za letošnjo pisateljevo 125-letnico rojstva in 50-letnico smrti prvič izdal Okrajni odbor Ljudske prosvete v Novem mestu.) Prve dni meseca oktobra 1867 se je naselil v tesni kamri hiše št. 4 v Bršiinu pri Novem mestu bradat mož v gosposki suknji in z očali na nosu, ki je bil prišel z novim lastnikom hiše Flo-rijanom Virkom vred z Reke. Virk je imel ženo z bližnjih Sel ob Krki in je kupil hišico v Bršiinu pred nedavnim, ko so ga prisilili, da je zaprl krčmo na Reki. Tudi v novem kraju je odprl gostilno. Virkov stanovalec je bil svojevrsten človek: samotar, ki je ob slabem vremenu čepel v go-stilmci z debelo knjigo ali zvež-čičem pred seboj, ob lepih dneh pa je s palico v roki koračil po okolici, se potikal po grmovi-tem Zabjeku, ki se dviga med Bršiinom, Prečno in Mirno pečjo, posedal v senci in se za-tapljal v branje, tu pa tam se spuščal v pogovore z mimoidočimi: z otroki, pastirji, pa tudi z odraslimi in tujci, celo z berači in cigani. Tudi ob takih razgovorih ali takoj po njih je potegnil iz žepa zapisno knjižico in si nekaj črckal vanjo. Novi vaščan borne dolenjske vasice je bil Janez Trdina. Zanj se je pričela tedaj nova doba v življenju. Za sabo je pustil burno, razgibano mladost v rojstni vasici Mengeš pod Kamnikom, ljubljanska dijaška leta in dunajska visokošolska leta s hlepeče željo po znanju, razmišljanju in dognanju zadnjih resnic, vso ožarjeno s sijem prve in edine resnične ljubezni do Ra-dosiave; za njim so bila leta prijetnega učiteljevanja na varaždinski gimnaziji, ki so- mu prinesla poleg lepih uric s tovarišem Matijem Valjavcem in in Sebastijanom Zepičem tudi nekaj bolj ali manj resnih ljubezenskih aipietljaoev. Minila so tudi leta učiteljevanja na reški gimnaziji: tu se je bila ob Francu Kurelcu do kraja razgorela njegova nacionalna in slovanska vnema; tu se je ves predal delu v smislu svoje mladostne zaobljube — pridobivanju mladine za slovensko in slovansko idejo; v reških letih je bil sklenil tudi zakon, ki mu pa ni .prinesel sreče, marveč le občutek, da je izgubil prostost, samosvojost, svobodo in pri šel v spone in strah, česar vsega ga je spet rešila smrt, ki mu je pobrala ženo in oba otroka. Zadnja leta službovanja na Reki se je bil zapletel zaradi svojih vzgojnih metod in političnega dela med dijaki v huda nasprotstva s šolsko in politično oblastjo, prišel v disciplinsko preiskavo, bil suspendiran in končno po dolgotrajnih mučnih preiskavah — kazensko predčasno upokojen s skromno pokojnino 315 gld. na leto. Ko je sedemintridesetletni Trdina zapuščal Reko, tovariše in državno službo, je imel' za sabo že tudi razmeroma obilno pisateljsko delovanje: iz dijaških let zapisovanje in satirično prikrojevanje ljudskega izročila, poizkus zgodovinske pripovedne pesnitve, zgodovinsko novelo in poljudno pisano zgodovino slovenskega naroda, leposlovno kritiko in obilno dopisovanje v domače časnike; iz dobe profesorskega službovanja pa znanstvene zapiske ljudskih bajk, krajevne orise in satirične slike ljudskih značajev iz reškega okolja, načelno in metodično razpravo o vprašanjih slovenskega šolstva, narodopisno razpravo in dopisovanje v slovensko in hrvaško časopisje. V dobi, ko se je Trdina na Reki v duhu že poslavljal od dragega mu šolskega dela, ko je bil že suspendiran in mu je bilo delo med mladino že onemogočeno, se je spet bavil z mislijo, da bi se ponovno lotil pisanja slovenske zgodovine; obiral je že tudi gradivo za oris ruske države. Ko pa se je po upokojitvi odločil, da se preseli s svojim reškim gospodarjem — krčmarjem Virkom — na Dolenjsko, je načrt svojega dela smiselno spremenil in se odločil, da bo začel zbirati gradivo za podroben in obširen narodopisni oris dolenjskega človeka — najmanj potujčenega iredstavnika slovenskega ljudstva. Prehod iz razmeroma razgibanega in vsaj zadnjih nekaj let orecej hrupnega in neuravnovešenega življenja na Reki v odmaknjenost bedne dolenjske vasice je bil za Trdino po vsej priliki boleč. Vendarle je pri tem pokazal toliko mero samo-premagovanja, urejenosti in trdne volje, da ga je treba občudovati. Iz njegovih lastnih zapiskov moremo sklepati, da se je zadnja leta na Reki vdajal prekomernemu pitju v družbah in položajih, ki niso bili vedno v skladu z njegovim vzgojnim poklicem. Kot vdovec in tedaj devetero-fant, kot se je sam gmotnim prilikam. Da Trdinovo duševno življenje na Dolenjskem ni bilo vedno tako umarjeno in ovladano, kot je j.io videti na in da bede, v kateri je živel, v resnici ni tako brezbrižno trpel, kot je bilo videti, o tem je tudi sam mimogrede sporočil nekaj podatkov: sam je zapisal, da ga ;e v letih, ko je živel v Bršiinu, nacionalna ideja rešila pred samomorom; pozneje k»o .se je misli na samomor otresel, se je skušal rešiti strašne bede s tem, da je bil spet pripravljen vzeti nase najhujši jarem — državno službo, vtem ko je službo urednika pri slovenskem političnem časniku tudi v teh težkih časih odločno odklonil. Prve tedne svojega življenja v Bršiinu se je Trdina razgledoval po najbližji okolici, po jtirsiinu, Cegeinici, Cešči vas;, Zalogu, Selih, Podgori, Prečni, hodil po Zabjeku, krenil čezenj do Mirne peči, v glavnem pa opazoval življenje v domači krčmi. Ko pa je pritisnila prva dolenjska zima, se je zaprl v svojo tesno kamrico z opečnatimi tlemi, lesenim stropom z velikimi režami in edinim oknom z razgledom na Zabjek. Ob pregledovanju svojih dnevnikov in zapisnikov iz preteklih let, ki jih je preživel doma v Mengšu, pri teti na Lukovici, pri Trdinova hiša v Vrhovčevi ulici v Novem mestu, v kateri je pisatelj tudi umrl (Foto: Lojze Kastelic) .menoval, si je dovoljeval tudi razne pustolovščine z dekleti, o katerih je zapisal, da so bile vedne spremljevalke njegovih misli. Tudi v politični vrvež se je na Reki spuščal z vso strast-nostjo svojega značaja, tako da so mu politični nasprotniki, kot poroča sam, stregli celo po življenju. Ob prihodu na Dolenjsko pa kot da se je zdrznil, »izmeril daljo in nebeško stran« — ter pričel novo, trezno, umirjeno življenje modrijana s povsem ustaljenim pogledom nase in na življenje, še ga je sprav-ljaja v hudo nejevoljo vsaka nespametna poteza slovenskih politikov, a nikakor se ni predal politični strasti, da bi je ne mogel več mirno obvladati; abstinent ni postal, ne, redno je posrkal nekaj meric dolenjskega cvička na dan; a nikdar ga ni nihče videl pri popivanju; tudi za dekleta je ohranil odprto oko in je še vedno rajši videl lepo in mlado dekle kot irdo in staro, da, v resni ljubezni se je kmalu vnel za deklo, ki je služila pri Virku in je stregla tudi njemu a imel je resen namen, da se z njo poroči; in ko mu je okolica to zvezo razdrla, mu tudi poslej nihče ni mogel očitati kake neuravnovešenosti in nepoštenosti v odnosu do žensk. Ta umirjenost v vsem pa nI bila odraz kakega mrtvila v Trdinovi duši, marveč le rezultat zavestnega hotenja in trdne volje, urediti si življenje v novih razmerah ustrezno svojim Staretovih, v Ljubljani, na Dunaju, v Varaždinu, na Reki, je začel snovati obširne »Spomine«; v njih je z Gogoljevsko plastiko in rousseaujevsko i-skrenostJo pregledal leta svojega učenja in oblikovanja lastne osebnosti, obenem na nodal obširno, z raznimi detajli poživ-Ijeno sliko družbenega, kulturnega in političnega življenja revolucijske dobe in prvih let reakcije po njej. Z naslednjo pomladjo pa je Trdina izletel kot metulj: hrano je sicer dmel še vedno pri Florijanki, aLi vezati se ni dal; če je bilo vreme ugodno, je šel na pot in je jedel in prenočeval, kjer je naneslo. Ob sla- bem vremenu pa se je spet vrnil v svojo kamrico. Začelo se je desetletje Trdinovega intenzivnega zbiranja narodopisnega gradiva o dolenjskem ljudstvu. Najprej je do kraja izčrpal svo-io najbližjo okolico: Bršlin in .sosednje vasi, samotni Zabjek, kjer so pasli pastirji obrobnih vasi Jablan, Daljni vrh, Kamilice, Hudo, Bršlin, Prečna. Na-:o je raztegnil svoja pota ob Krki navzgor do Sraže in Toplic in navzdol do Ločne in St. Petra, do Trške gore in Grčev-ja, pa tudi na njen desni breg v hribovito Podgorje in senčnate Gorjance, zlasti se mu je priljubila šentjernejska okolica, saj je imel na Tolstem vrhu pri svojem prijatelju, rodoljubnem graščaku Karlu Ru-dežu stalno prijetno zatočišče, svojo sobo s posteljo, pa žlico ter čašo pri skupni mizi; tudi preko Gorjancev v Belo krajino je pogosto krenil na obisk k prijateljema Antonu Alešu v Semič in Antonu Navratilu v Metliko. Na vseh teh potih je imel odprto oko za posebnosti narave in ljudi. Navezoval je pogovor z ljudmi vseh vrst in vseh starosti — ogovarjal je otroke sa-mosrajčnike, se menil s fanti in dekleti, modroval z ženami in možmi in poslušal sive starčke v kmečkih hišah in bornih bajtah, v krčmah, hramih in zidanicah, na polju, v vinogradih in gozdovih. Razgovarjal se je z učitelji, ustavljal berače, pri-sedal k ciganskim ognjem. Vse ga je zanimalo: beseda in poudarek, misel in pregovor, rečenica, prispodoba, vraža, vera in nevera, zgodovinsko ljudsko izročilo, pesem in kvanta. Raziskoval je odnos Dolenjca do graščakov, do svetne in duhovske gospode, do uradnika,'trgovca in krčmarja, njegovo družinsko in socialno življenje, odnose med gospodarji in hlapci ter deklami, odnos Dolenjca do dela, njegove dobre ter slabe lastnosti, njegove napake ter njihov izvor. Zanimalo ga je, kako se Dolenjec rodi in vzgaja, kako odrašča in se ženi, kako dela in se zgara do onemoglosti, koliko ima zemlje in kakšna je, kako obdeluje polje in vinograd, kako skrbi za živino in gozd; zapisoval si je, kaj Dolenjec je in koliko pije, kako se zabava in veseli, kako roma in potuje na sejme — kako boleha, kako se zdravi in kako umira. Skratka, ni ga bilo področja ljudskega žitja in bitja, kateremu ne bi bil Trdina posvetil pažnje. To delo je nadaljeval tudi po preselitvi v Novo mesto (1870). Tako se mu je nabralo v prvih desetih letih ogromno narodopisno gradivo v več kot tridesetih zapisnih knjižicah in beležnicah. Vse to zapisano gradivo in še obilnejše nezapisano, ki ga je obdržal v glavi, je neprestano obnavljal in premoz- gaval, da se je spojilo z njim; vsrkal ga je vase, sprejel v svojo kri in svoje možgane in je bilo poslej vse, kar je napisal, kot vzeto ljudstvu iz duše; po njem je v njegovih spisih, ki jih je začel oblikovati v teh letih, prihajalo na dan ljudsko mišljenje in čustvovanje, po njem so se izražale ljudske želje in težnje, vanje pa je Trdina vpletal svoja lastna prizadevanja za gmotni in prosvetni dvig zaostalega ljudstva, za njegovo ekonomsko in politično samostojnost, v njih je bojeval svoj boj proti surovosti in ne-zmernosti, proti praznoverju in mračnjaštvu, verskemu fanatizmu in nacionalni omahljivosti. Trdinovi spisi iz prvega desetletja njegovega dolenjskega življenja — del teh, doslej natisnjenih, prinaša nova knjiga — pa tudi njegove poznejše »Verske bajke« ter »Bajke in povesti o Gorjancih« so samo odlomek iz njegovega velikega pisateljskega zasnutka, a so vendarle še danes neizčrpen zaklad vsakomur, ki se hoče spoznati z mišljenjem in življenjem delovnega slovenskega človeka na Dolenjskem, kakršen je bil v 2. polovici 19. stoletja, in s prizadevanjem ljudstvu zvestega slovenskega izobraženca te dobe. Janez Logar JANEZ TRDINA Risba Ivana Vavpotiča (okoli 1900) Trdinova knjižnica in njeni načrti Okrajni odbor ljudske prosvete je leta 1953 sklenil, da bo v počastitev Janeza Trdine, zlasti še v počastitev Trdinovega jubileja v letu 1955 125-letnica pisateljevega rojstva in 50-let-nica smrti) začel izdajati knjižno zbirko, ki bo nosila naziv Trdinova knjižnica. Da bi tudi na zunaj utemeljil ta naslov, je odbor odločil, da bo prva knjiga Trd'nove knjižnice izvirno Trdinovo delo. Vendar je z izdajanjem začel takoj in sta dve knjigi, ki nosita številko 2 in 3 že izšli, s prvo knjigo, ki bo >mela številko 1, pa je zaradi Trdinovega jubileja počakal do letos. Tako je druga knjiga Trdinove knjižnice izšla že lani: Kronika Vajenske šole trgovinske stroke v Novem mestu 1873-1953. Prav tako je že izšla druga knjiga: mladinska pesnitev Zdravka Slamnika Tončkove sanje, z ilustracijami akad. slikarja Bogdana Borčiča. Tretja, oziroma po številki prva knjiga, pa izide konec julija: Janez Trdina Rože in trnje. Ta knjiga izdana v počastitev Trdinovega jubileja, ima tri dele: čudovito lepo zgodbo Popotnja, zgodbo Pri pastirjih na Zabjeku, ki se prepleta s pravljicami o kačah in z resničnimi zgodbami o nekaterih Dolenjkah — »kačah«, ki jih Trdini pripovedujejo pastirji, ter tretjo zgodbo, ki je dala tudi naslov zbirki, Rože in trnje; v nji je pisatelj okarakteriziral Dolenjce. Vse tri povesti se godijo v neposredni bližini Novega mesta in doslej niso bile objavljene (Popotnjo sedaj priopćuje v podlistku Dolenjski list v Trdinovo počastitev). Knjiga bo imela sedem ilustracij akad. slikarja Vlada Lamuta. Z njo bo okrajni odbor Ljudske prosvete počastil 125-letnico rojstva in 50-letnico smrti dolenjskega barda Trdine. Tudi za prihodnje ima Trdinova knjižnica lepe načrte in upamo, da bodo lahko uresničeni. Ce bo mogoče, bo še letos izšla Goran-Kovačičeva pesnitev Jama v prevodu Severina Šalija, ilustracije pa pripravlja Bogdan Borčič. Pisatelj Jože Dular je napisal zbirko novel Nemirni časi, ilustriral jo bo akad. slikar Izidor Mole. Iz svojih številnih spisov, raztresenih po raznih revijah, bo Novome-ščan univ. prof. Marjan Mušič zbral tiste, ki so še vedno aktualni glede asanacije naše vasi, urbanističnih problemov ali spomeniškega varstva, tem študijam bo pa priključil še oris novomeške mladine, ki je živela ob zlomu Avstrije in je revolucionarno posegla v umetnost (Cvelbar, Miran Jarc, Jakac, Podbevšek, Grum, Skalieky, Berus in drugi). Zbirka teh Študij in esejev bo opremljena z izvirnimi avtorjemi ilustracijami. Asistent za spomeniško varstvo Drago Komelj pripravlja knjigo o nekdanjih dolenjskih VLADO LAMUT: Gornje Ka mence in Daljni vrh — kraji Trdinovih opisov gradovih in dvorcih, kar bo velikega pomena za našo kulturno zgodovino. Knjiga bo dokumentirana s slikami. Važnega pomena bodo praktične knjige za ljudskoprosvet-no delo. Jože Zamljen je pripravil več knjižic s tega področja — razvoj obuvala, obleke, pričesk in stanovanjske opreme od najstarejših časov do danes, s posebnim ozirom na potrebe gledališč na deželi. Verjetno bodo začele izhajati tudi posamezne Trdinove bajke in pravljice v knjižicah do 16 strani, z ilustracijami. Zbirko otroških pesmi pripravlja Severin Sali. To je okvirni načrt za bližnje izdaje Trdinove knjižnice. Upamo, da bo knjižnica pri bralcih lepo sprejeta in da bo s tem omogočeno njeno redno izhajanje, saj je to res dolenjska knjižnica — sprejeto Je bilo namreč načelo, da mora imeti Trdinova knjižnica dolenjski značaj, razen priročnikov za ljudskoprosvetno delo. B. K. Trdinove nagraae V neposredni zvezi s Trdinovo knjižnico so Trdinove nagrade, osnovane 1954 v počastitev velikega slovenskega pisatelja, ki je pretežni del svojega življenja posvetil proučevanju Dolenjske. Nagrade podeljuje vsako leto na dan Trdinove smrti (14. julija) okrajni odbor Ljudske prosvete. Nagrada je namenjena kultvrnoprosvetnim delavcem za poživitev znanstvenega, umetniškega in Ijudskopro-svetnega dela na Dolenjskem. Razdeljena je na pet enakih delov in se podeli za literarno, likovno, pedagoško, znanstveno in ljudskoprosvetno delo. Pravico, da predložijo delo za nagrado, imajo vsi kulturno-prosvetni delavci Dolenjske, ne glede na vsebino ali motiv njihovega dela, kulturnopro-svetni delavci izven Dolenjske pa lahko predložijo le dela, ki obravnavajo Dolenjsko ali imajo dolenjske motive. Prve nagrade so bile podeljene lani, letos, 14. julija pa so bile podeljene drugič. «gw^ POPOTDJA Počasi se začno motati proč tudi dekleta. Svatje in mi smo si nekoliko oddahnili. Svatje pijo zdaj bolj hitro in po več. Ali iz vina ne prikrije veselje. Nihče ne nazdravi nevesti in ženinu, nihče ne trka s kupico. Sliši se malo govorjenja. Starešina vpraša soseda, če so že posejali ne vem kaj. »Se ne!« To je bil ves odgovor. Zopet molk in tišina. »Jože, pij, podaj naprej!« In zopet vse tiho kakor v grobu. Cula se je edina mušja godba, drugega nič. Starešina reče drugemu sosedu: »Vreme se je, hvala bogu, nekoliko ustanovilo.« Sosed pravi: »Mhm,« po-kima z glavo in umolkne. V hišo prikoroka hišni hlapec. Onegavil je ravno nekaj pri vodi, ko mu pove deklica, da imajo pri Matetovih svate in kake. »Ala smo pikale nevesto, pa se ni mogla ne braniti ne umakniti, začela se je cmeriti, me smo se ji pa smejale in ji kazale osle in fige, mrhi girdi. TLne, pojdi jo gledat še ti, pa si izmisli kaj prav zrelega in zasu-kanega, morebiti jo bomo venda/r napravili, da bo začela tuliti na glas. To je premalo, da samo joka, maramo jo žgačkati tako, da ji pridemo v živo meso, da bo malo potrepetala, kakor žaba, kadar jo nataknemo na žebelj ali na iglo. Ta hudoba v človeški podobi se ni rodila v kmečki hiši, tako zavržene niso nikoli proste dekline; bila je hči nekega gosposkega potepuha, ki je služil najprej za girajskega pisarja, potem zaporedoma za hostnega čuvaja, za oskrbnika, za ljubčka neke stare gospe, za babjega mešetarja pri pohotnem baronu, za biriča, učitelja, srenjskega tajnika (na Hrvaškem) In zopet za biriča, nazadnje za ustavo-vernega vohuna in ovaduha. Ime ji je Karolina, posnemaje očetov zgled, si služi tudi ona denar, kakor more; ker ne zna delati, kupčuje s svojo lepoto. In taka pošast se je predrzndla zasramovati nevesto zaradi greha! , Ko Izve Tine za svate, se mu zasveti lice od radosti, ali bogme ne »ato, <5a bo imel priliko žaliti nevest^ Fant je bil vinski bratec, je ta pravil dqJjco in tudi že celo letni zaslužek. Žc več tednov pa ga ni okusil ne kaplje več. Trpel je strašen post, zdaj se ga je sreča spet enkrat usmilila. Urno gre proti domu, si briše umazane roke ob hltače in premišljuje, kako bi se prikupil svatom, posebno pa očetu starešini. Stopivšn v hišo, se globoko prikloni vsem, najnižje pa starešini in jeclja: »Prišel sem, da pozdravim vso veselo družbo, vse svate, najbolj pa vas, oče starešina, ker slovi vaše pošteno ime daleč okoli. Ali sami veste, da se brez vina ne nazdravlj-a, zato prosim, da se mi da kupica, da jo morem izpiti na zdravje vseh, najbolj pa na vaše, visoko spoštovani oče starešina!« Stia.rešina se gotovo še nikdar v svojem življenju ni tako razveselil kakega prijatelja, kakor se je ta dan tega pijančka. Komaj Tine izpije, mu nalije drugo, tretjo in četrto kupico in ga sili, naj pije hitreje in več, saj ga je polna miza; ker se drže tako kislo drugii gostje, naj se veseli vsaj en človek. Tine je hvalil vino, druge, družice, ženina, nevesto, lepo vreme, brez blatne ceste, najbolj pa zmerom starešino. Ko ga je zvrnil kakih osem kupic, mu začne mešati glavo, začel je govoriti nespodobno in neumno. Razen drugih čenč je vprašal goste: »Zakaj pa nič ne pojete, to ste prekleto Čudni svetje! Ala, dajmo katero! Naj kdo začne, jaz sem vse pozabil — to vino je tako dobro, da ne vem nič drugega in ne znam ne peti in nič drugega kakor to, da je to vino dobro. Ala, drug, zaderi se, drugače si figa mož!« Starešina prosi z milim glasom in pogleda soseda na desni strani, da bi kaj zapeli. Sosed po migne z ramami in molči. Drugi svatje se spogledujejo in si dajejo znamenja pod mizo z nogami. En svat pa blekne tudi glasno: »Pri moji duši, ne bom pel.« Tine renči: »Ce nočete peti, je pa tudi prav zastiran mene; delajte, kar hočete, jaz som opravil svoje delo dobro. Bog plačaj pijačo!« Hlapec odide, na stopnicah pade in še dolgo se sliši v hišo njegovo vpitje in preklinjanje. Družica vzdihne čez mizo proti bratu toliko glasno, da som razumel, in je lahko čula cela družba: »To je popotnja! Kajne? CtganJ svatujejo bolje. Jaz neumnica, da sem se dala pre-prositi! Rajši bi se udri« precej v zemljo, kakor da trpim to sramoto.« Uboga nevesta se zajoka na ves glas ob teh besedah. Zdaj se odpro vrata, v hišo pristopka prav tiho in grozno Imenitno neka mestna gospa, katero smo poznali dobro jaz ln dijaki. Gospa nas še pogleda ne, gre kar naravnost k svatom, jih ogleduje dve. tri minute molče in praša potem, kje sta ženin in nevesta. Starešina v svoji zmešnjavi ne ve, kaj dela, in ju pokaže. Gospa stopi bliže ln -pregovori z nežnim, medenim glasom: »Ne zamerite, da vas nadlegujem. Prišla sem v to vas vino kupovat, pa sem slišala, da je bila poroka in rem hotela, kakor je spodobno, pozdraviti tebe, pošteno nevesto, in tebe, poštenega ženina. Oh, kako je lepo, da sta nastopila svoj zakonski stan v oblačilu bele nedolžnosti. Voščim srečo, veliko srečo! Venec in rože sta sicer zgubila gotovo kje med cerkvijo in tole krčmo...« V meni je zavrelo, babe nisem mogel poslušati Več, vstanem in za-kričim nad njo: »Molčite! Proč od tod! Kaj vi si upate zabavljati drugim, vi — Vi! Kaj mislite, da vas ne poznamo. Proti vam je nevesta bela kot golob.« Od jeze sem se stresel, da mi zmanjkuje saipe in besede. Ta gospa je bila nesramna nečistnica pred zakonom in prešuštnica v zakonu. Nihče je ni pogledal v mestu. Usmilil se je je reven rokodelec, ker je imela nekaj sto goldinarjev dote. Vzel jo je za ženo in se po-kesal večkrat, ko je imel las na glavi. AH rokodelec je gospodaril pridno in razumno. Pridobil si je lepo premoženje. Na Kranjskem velja denar več ko pošten glas. Radi bogiastva so častili razuzdanko prostaki in gospodje. Mož pa jo je zaničeval in klel še na smrtni postelji. 2e njena vTianja podoba je kazala zlobno srce. Gledala je izpod čela krivo in potuhnjeno kakor bodljivi voli. Od neveste in ženina skoči baba proti meni in začne rjoveti kakor besna. Ne jaz ne dijaki ji ne odgovarjamo ne besedice, marveč se jI na ves glas smejemo. Jezik se ji je tako mešal, da se ni moglo razumeti, kaj hoče. Nazadnje poči z nogo ob tla, se mi zagrozi s pestjo in odide kriče, da se bova videla pri sodbi. Tožila me ni nikoli, gotovo iz strahu, da ne postanejo že na pol 'pozabljeni grehi zopet očitni. Z dijaki se dogovorimo, da sprejmemo odslej vsak napad na svate za razžaljenje svoje in se ravno pomenkavamo, kako bi se dalo vdihniti celi tovarišiji kaj življenja in veselja. Naenkrat zagrmi pred oknom tak ropot, kakor da se podirajo streha, mostovž in stopnice. Skočimo na noge in gremo gledat. Na mostovžu se je zbrala silni drhal otrok, ki so razbijali na vso moč po tleh,' kablicah, držajih, stopnicah in vratih. Nekateri so piskali z grdo cvileČim glasom, zvečine pa so mijavkali, lajali in tulili. Zagledavši nas in naše palice, vpijejo: »Ne vam, ne vam! To delamo nevesti in ženinu.« Ko začnemo udrihati po glavah in hrbtih, se pobero in jokaje razbegnejo. Enega ulovim za lase in ga vprašam, kdo jih je našuntal. »Linica, kuharica in stric Jožek.« Karolino že poznamo. O kuharici pripovedujejo vrabci na strehi, kako je živela in a kom in zakaj Je popotovala večkrat v Ljubljano učit se kuhati. Zdaj je stara, pa je pustila greh, ker je greh njo. Stric Jožek pa je tudi tako svet, da mu je rodila ljubica še t to leto dvojčka. Pač je res, da graja človek na drugih ljudeh tiste napake najhuje, katerih je sam najbolj deležen. i