Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-. kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. "V" e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj p r e m o ž n e rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravnlštvu „Mira“ v Celovcu. Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se! Leto XIV. V Celovcu, 30. malega srpana 1895. Štev. 21. Vabilo X. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju v četrtek dné 8. vel. srpana (avgusta) 1895. 1. Vspored: I. Sv. maša v mestni dekanijski cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri v čitalnični dvorani. 1. Prvomestnikov nagovor. — 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. — 4. Nadzorništva poročilo. — 5. Volitev* jedne tretjine družbinega vodstva in pa še jed-nega vodstvenega uda mesto umrlega odbornika Mateja Močnika. (Po pravilih izstopijo letos naslednji udje druž-binega vodstva: 1. dr. Drag. Bleiweis pl. Trsteniški, 2. dr. Iv. Dečko, 3. Greg. Einspieler, 4. Ant. Žlogar.) — 6. Volitev* nadzorništva (5 članov). — 7. Volitev* raz-sodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dné 24. mal. srpana 1895. Prvomestnik : Podpredsednik : Tomo Zupan. Luka Svetec. Pristavek. a) Odhod iz Celovca v sredo dné 7. vel. srpana ob 8. uri 53 min. zvečer. Prihod v Kranj v četrtek dné 8. vel. srpana ob 4. uri 48 min. zjutraj. Naj se blagovolijo o tem času vožnje posluževati tudi vsi drugi zastopniki koroških podružnic, ki se bodo udeležili glavne skupščine. b) Odhod iz Ljubljane v dan zborovanja z navadnim vlakom ob 7. uri 10 min. zjutraj. c) Po zborovanju skupni obed in prosta veselica. Družba sv. Cirila in Metoda je tudi prosila ravnateljstvo državnih železnic za znižanje vožnje na polovico, a še ni dobila odgovora. Ako se ta prošnja ugodno reši, poslale se bodo takoj legitimacije vsem naznanjenim skupščinarjem. Kdor se še ni naznanil, naj to nemudoma stori. * Iz § 14. glavnih pravil : Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico . ... b) pokrovitelji; c) udje družbinega vodstva; d) udje družbinega nadzorništva in razsodništva in e) podružnični zastopniki. — Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsacih 50 družbenikov eden zastopnik; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti. — Iz § 15.: Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov. -—• Iz § 16.: Vsako leto izstopi ena tretjina družbinega vodstva. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novič. Vabilo. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi dva j nmn ilfei©dn in sicer: v nedeljo dné 4. vel. srpana t. 1. pri iori-ju na Ojstrici nad Spod. Dravogradom, začetek ob 2. uri popoludne, in ravno ta dan v nedeljo dné 4. vel. srpana t. 1. pri Ladiniku v Lipeji vesi pri Pokrčah nad Celovcem. Začetek popoludne po blagoslovu ob 3. url. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Govor o namenu društva. 3. Govor o političnem položaju, o šoli in volitvah. 4. Govor o gospodarskih stvareh. 5. Razni govori in nasveti. Po zborovanju bode prosta zabava. Slovenci! Udeležite se teh važnih shodov v prav obilnem številu ! Odbor. Poziv! Zgradba nove, slovenske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu veselo napreduje, in drugo leto že bodemo mogli s ponosom pokazati na lepo, dvonadstropno poslopje, češ: to je naša slovenska šola, ki smo si jo postavili sami z darovi dasi revnih, vendar za vero in rod vnetih, vedno radodarnih Slovencev! Da, dragi Slovenci, mile Slovenke Islovensko šolo z dvema nadstropjema bodemo imeli v Št. Rupertu pri Velikovcu. Krajevne razmere namreč odločno zahtevajo tudi prostora za d e-kliški zavod, v kterem bi se 12- do 16 letne deklice učile ne samo šolskih predmetov, ampak tudi tega, česar pozneje kot gospodinje najbolj potrebujejo: kuhati, šivati, plesti itd. V ta namen pa bode treba nove podpore, novih, izvanrednih darov. Ko se je družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani odločila nam zidati slovensko šolo v Št. Rupertu, izrekla je opravičeno upanje: „da bodo koroški rodoljubi s stavbinim gradivom prihiteli na pomoč1*, in družba se ni varala. Iz poročil »Mirovih** se vsakdo lahko prepriča, kako slovenski kmetje velikovške okolice, rekli bi, tekmujejo med seboj ter skušajo eden drugega prekositi s priva-žanjem lesa, kamenja in opeke, darujoč za slovensko šolo potrebni les i. dr. Hvala jim za tako radodarnost — plačilo pa jim bode dohajalo iz šole same ! Pa tudi drugi, ki ne moremo darovati lesa, kamenja ali kaj drugega, tudi mi se moramo ska-zati hvaležne in darežljive, ko se gre za tako vele-važno napravo, ki bode koristila v prvi vrsti nam Korošcem. Poglejmo vrle tržaške Slovence : že nad 10.000 goldinarjev so darovali za svoje slovenske zavode! Pomnimo dalje, da med ponesrečenci, ki jih je oškodoval letošnji potres, družba sv. Cirila in Metoda ni med zadnjimi. Veliko, veliko darov, ktere je sprejemala iz Kranjske, osobito pa iz Ljubljane, bode vsled potresa izostalo — a družbini stroški ostanejo. Ne bilo bi lepo, ko bi mi Korošci, kterih nas Bog ni obiskal s šibo potresa, zaostali in bi družbe sv. Cirila in Metoda ne podpirali prav obilno pri podjetji, ki bode najbolj koristilo ravno nam ! Podpisano načelništvo se je o načinu posvetovalo ter je sklenilo sledeče: 1. Razpošljejo naj se na vse podružnice sv. Cirila in Metoda na Koroškem posebne pole, na ktere naj se vsak, ki more in hoče, z lastnoročnim podpisom zaveže, v desetih letih v prid slovenski šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu vplačati 100 gld., reci: sto goldinarjev, in sicer v vsakoletnih obrokih po 10 goldinarjev. (Ako bi kdo mogel darovati več, ali pa obljubljeno svelto vplačati prej, mu bodemo tem bolj hvaležni.) 2. Prvi obrok naj se vplača vsaj do konca tekočega leta, ostali pa do konca meseca vinotoka (oktobra) vsakega leta. Žegnanje na Otoku leta 1615. in 1638. Ena najbolj starodavnih cerkva na Koroškem je cerkev Device Marije na Otoku. Prej so jo sploh cerkev sv. Primoža in Pelicijana imenovali, ker so ostanki teh mučenikov od leta 844. (?) do 1452. tukaj bili hranjeni. Dné 9. rožnika, na god teh» svetnikov, bil je na Otoku vselej velik cerkven shod, sešlo se je veliko duhovščine in romarjev, da bi svojo pobožnost opravili na kraju, kteremu so rekali „sveti Otok**. Pa kakor pregovor pravi: „kamor Bog cerkev pozida, tje tudi »Bog ga nas vari« svojo gostilno postavi". Prišlo jih je veliko ne k službi Božji, ampak k službi trebuha. Kramarji in gostirji, ki so smeli pod milim nebom točiti, in godci so vselej hvalili Št. Primožev dan. Plesali so ljudje pod lipo, ki še zdaj sred Otoka stoji, zraven pa se tudi večkrat pretepali, in tista šega se še današnje dni kjerbodi zvesto posnema. Nastala je zato splošna navada, postavljati na večjih ljudskih shodih, zlasti na žegnanje, stražo, ki bi »žegnanje varovala**. Iz take šege nastala je po malem pravica, in tako pravico za otoško žegnanje imeli so krški škofi, ker so ob enem bili oni tudi sodniki za Albek in okolico. Za tisto stražo, ktero so sodbo imenovali, dobivljali so krški škofi od Otoške proštnije vsako leto nekaj žita, smeli so na dan žegnanja v jezeru ribiti, in tudi pobirati pri kramarskih štantih svoje groše. Pravica varovanja ali sodba je dosegla čas od prvih večernic, t. j. od 2. ure popoludne pred praznikom do drugih večernic, na god popoludne; po- zgubila bi se pa, ako bi jo škofi le eno samokrat popustili iu zanemarali. Stopil bi potem po starih pravilih grajščak Leonštanjski uukraj jezera v škofovo pravico in dotične dohodke. Zato so škofovi uradniki po dokončanem že-gnanju svojo sodbo vselej kar mogoče slovesno končali iu drugim izročili. Med šumečo ljudstvo stopil je po .navadi Albeški „flegar“ (oskrbnik) ter tam pod lipo po svojem beriču na tri kraje oznanil, da je čas sodbe njegovega vzvišenega gospoda potekel in zato on zdaj odstopi; kdor pa meni, da ima pravico nadaljevati sodbo, naj bi pristopil. In grajščakovi iz Leonštajua so prijeli za orožje, pristopili na prostor, ter uredili kolo, in zopet začeli prenehani ples. — Taka bila je navada. — Dostikrat pa so grajščaki skušali škofovo sodbo zabraniti, in njih pravico podlezti po zvijači. Leta 1615. bil je Hektor pl. Ernav grajščak na Leonštajnu. Poslan je bil tistega leta za stra-ženje Otoškega žegnanja že prileten in slaboten oskrbnik Albeški, bilo mu je ime Grega Šlik. Tega so grajščakovi z vinom tako napojili, da je umrl precej tam za mizo v gostilni. Tudi so uro v zvoniku pomaknili precej naprej, le da bi škof čas prvih večernic zamudili. Zagnali so tudi silen hrup ter ljudi napadali in jim s sulicami pretili. — Škof so tedaj 1000 goldinarjev v zlatu odškodnine za tako nepostavno početje Leonštanjskih vojščakov tirjali. Se vé, da so taki prizori bili le izvanredni in so se Leonštajnarji, zlasti v poznejših letih, ko so očetje Jezuiti posedli z Millstatom vred ono graj-ščino, prav mirno obnašali ; večkrat jih na Otoškem žegnanju celo blizo ni bilo. — Vender so morali škofovi biti vedno pozorni, in na silne nakane pripravljeni. Prihajali so zato v obilnem številu na Otoško sodbo, tako da so sčasoma stroški prekosili vse dobrote, ki so jim prihajale iz obvarovanja Otoškega žegnanja, ter so svojo staro pravico pozneje prostovoljno popustili. Leta 1638. se je prigodilo, dani prišel noben Leonštajnarjev na Otoško žegnanje ; namreč je tisto leto Albeški oskrbnik Valentin Hoj navadno sodbo cesarskemu „fahnrichu“ (zastavonoscu ali prapor-niku) izročil. Valentin Hoj v svojem zapisniku, kteri se še zdaj v kn. škofijskem arhivu hrani, tako-le poroča : »Vsled ustmenega zaukaza svojega gospoda podal sem se z šesterimi možmi in dvema konjema za čas 7.—10. dné meseca rožnika na Otok, da bi tam po stari pravici varoval cerkveno žegnanje. K prvemu smo na jezeru štirikrat mreže potegnili, pa le malo, in le samo drobne ribice vjeli. Ni mi znano, je li v takem jezeru tako malo in le tako čemernih rib*) — ali pa je to lenoba in za-nikernost ribičeva. Jaz sem se pač silno čudil temu, in se tudi radi tega pritožil. K drugemu naznanim, daje med službo Božjo, ko sem jaz s svojimi bil v cerkvi, prišel mlad gospodič Mernik, prapornik visokega cesarja z obilnim spremstvom in pavkarji. Oni vojaki pa so dvema Lahoma, ki sta brusne kampe prodajala, štiri ali pet kamnov šiloma vzeli. Ko iz cerkve pridem, izvem krivično dejanje, se k gospodu Merniku podam, ki je s celim svojim krdelom pri mizi *) Meseca rožnika se le samo kleji lovijo, to so res le drobne in komaj 3 palce dolge ribice, kterih zdaj po cele škafe nalovijo in posušijo. 3. Doneske naj nabira eden izmed gg. odbornikov vsake podružnice ter naj jih odpošlje blagajniku podružnice sv. Cirila in Metoda v Celovcu. Vrle podružnice, dragi Slovenci in Slovenke! pomislimo, da gre za naš rod, za našo milo mladino ! Zanjo naj nam ne bodi noben dar prevelik, nobena žrtev pretežavna — ker ravno tukaj bode vsak dar donašal več kot stoterni sad! Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico, dné 5. mal. srpana 1895. Govor poslanca Kluna o koroškem šolstvu v državnem zboru dné 11. mal. srpana 1895. (Po s t e n og r af i 6 n e m zapisniku.) Ko je govornik potožil, kako se slovenščina zanemarja na učiteljski pripravnici v Mariboru, in kako vsled tega na spodnjem Štajerskem primanjkuje slovenščine zmožnih učiteljev, obrne se na Koroško in nadaljuje tako: „Iste razmere najdemo na učiteljski pripravnici v Celovcu. Tudi tukaj bi morali izgajati učitelje za slovenske šole; kajti znano je, da je Koroška jezikovno mešana dežela, da je tretjina prebivalcev slovenska, ktera tretjina ima pravico do slovenskih šol. To pravico so pa slovenskim sta-rišem do zdaj zabranili; s težkim naporom so dosegli komaj dvoje slovenskih šol, namreč pri Jezeru in v Št. Jakobu (Posl. Ghon: Tudi v Globasnici, Šmihelu in Žabnicah so slovenske šole!)* V izkazih ste samo dve slovenski šoli, Jezerska in Št. Jakobska. (Posl. Ghon: To ni resnično. Saj so tudi dvojezične šole!) To je res, so tudi dvojezične šole, pa to je vse kaj druzega; pa o teh zdaj nočem govoriti, ampak o tem, kakošni ste ti dve slovenski šoli. Kajti več takih šol, kakor ste v Št. Jakobu in pri Jezeru, ni v deželi; ljudstvo pač prosi za nje, pa jih ne dobi. Kako tedaj uspevate ti dve šoli? Sklicati se zamorem na pričo, ki je gotovo merodajna, namreč na deželnega šolskega nadzornika dr. Gobanca, ki je dné 22. prosinca t. 1. v koroškem deželnem zboru rekel: „Šolska občina Št. Jakob v Rožu, ki je do zdaj imela štirirazredno šolo, pa dobi v kratkem pet-razredno, si je pridobila slovenski učni jezik. Od tega časa so ljudje zadovoljni. Pa tudi nemščina se na tej šoli uči vsaj v toliki meri, kakor prej.“ Boljšega spričevala kaka šola ne more dobiti, kakor ga je tu dobila Št. Jakobska od strani deželnega šolskega nadzornika. Šola je dobra v pe-dagogičnem oziru, ker je materni jezik učni jezik v šoli. Dobra pa je šola tudi v tem oziru, ker se nemščina, na ktero se toliko drži, uči vsaj v toliki meri, ko prej. Glavna stvar je pa, kakor je naglašal tudi deželni šolski nadzornik, da so ljudje s šolo zadovoljni. Če hočete tedaj na Koroškem mir napraviti, imate tukaj najkrajši pripomoček : Dajte ljudem take šole, kakor je v Št. Jakobu, pa bodo zadovoljni. Le to zahtevajo koroški Slovenci. * O kaki slovenski šoli v Žabnicah nam nič ni znano. Op. uredn. posedal (ne da bi šli v cerkev). Ko se pritožim, se je sicer malo prestrašil, in se izgovarjal, da stran tega ničesar ni vedel, pa dobil sem od vojakov le dva brusa nazaj. Teh kamnov pa Lahom nazaj več nisem mogel vrniti, ker so vsi prestrašeni hitro pobegnili s svojo robo. Po južini je prišel prapornik k meni, spremljali so ga vojaki in dva trobentarja. V imenu cesarske svitlosti in deželne vlade je prosil dovoljenja godbe, ker bi ob. taki priložnosti rad nekaj novincev za vojake nabral. Ko njemu to dovolim, začnejo godci trobiti in tamburji nabijati, truma radovednih ljudij prileti, plesalci se vrtijo in vriskajo, — ko je bil vsega tega konec, gnali so vojaki enega močnega fanta za novinca seboj.*) K tretjemu, ko sem po stari šegi po dokončanem shodu sodbo drugim izročil, bil je drugokrat vselej dvorni sodnik iz Millstatta z 10—12 osebami navzoč, tokrat pa je le samega beriča poslal. Dasi-ravno je ta bil vina pijan, je vender sodbo od mene sprejeti zahteval. Temu sem se pa vendar vpiral, in beriču še roke podal nisem, zatrdivši ljudem, da ne odstopim prej od prostora, preden sposobna oseba sodbo od mene ne sprejme. Na to besedo prideta zgorej imenovani gospod prapornik in brat dvorskega sodnika, nek mlad gospod, tir-jaje od mene sodbo. Izročil sem jo potem tema dvema s pogojem, da se stara pravica mojemu gospodu in knezu zavoljo tega nikdar kratiti ne sme. V Strasburgu, dné 11. rožnika 1638. Valentin Hoj L r., sodnik Krški." *) Iz nemškega izvirnika ni jasno, so li fanta pri plesanju po sili vjeli in med vojake porinili, ali pa se je fant sam prodal, ter aro morebiti v pijanosti vzel ; pač so takrat dosti prostovoljcev nabrali ob takih priložnostih. (Posl. Ghon: Kaj hočete še več!) Želim le, naj bi se take šole naredile povsodi, ne samo pri Jezeru in v Št. Jakobu. (Posl. Steinwender: Povsodi, kjer občine tako želijo!) To si bom zapomnil, gospodje, da ste pri taki volji. Mi bomo prosili za take šole, in radoveden sem, ali jih bote res tako radi dovolili, kakor zdaj pravite. Če pa Slovencem res dovolite slovenske šole, potem morate sami priznati, da bo treba tudi skrbeti za take učitelje, ki bodo znali v slovenski besedi poučevati. In če bi šole prav take ostale, kakoršne so zdaj, vendar se mora slovenščina na celovški učiteljski pripravnici bolj pridno učiti, ko do zdaj. Tudi to je priznal deželni šolski nadzornik, ko je v omenjeni seji v deželnem zboru rekel: „Priznati moram, da trda gre za slovenske učitelje. Tega so krive razmere, ki jih tu ne bom omenjal, ker ne spadajo k stvari. Reči pa zamorem gospodom, da je na pripravnici 24 slovenskih gojencev in da se 72 nemških slovenščine uči. (Čujte! čujte!) To bo gotovo zadostno število, ke-dar ti mladi ljudje učiteljske izpite napravijo." To je vse prav lepo. Vprašanje pa je, ali se bodo učiteljski pripravniki zares tudi zadosti slovenščine naučili, če bo pouk tako uredjen, kakor je zdaj. Na učiteljski pripravnici je nastavljen učitelj, ki je iz slovenščine izprašan, pa on ne sme nič ukazovati, kako naj se slovenščina uči. Pripravnike četrtega leta poučuje še vedno učitelj Prešern, ki je izprašan le za vadnico, za slovenščino pa nič. Za slovenščino bi morala slovenščina učni jezik biti, pa ni; slovenščina se uči s pomočjo nemščine, to pa zavolj nemških učencev, kar je umljivo, ker ti ne znajo dovolj slovenščine, da bi slovensk pouk razumeli. Metodične izobrazbe čisto nič ni; pismenih vaj v slovenščini ni ne za slovenske, ne za tiste nemške gojence, ki si hočejo tudi za slovenske šole učno sposobnost pridobiti. Naučijo se torej le malo slovenščine, kakor tudi ne more drugače biti; slovenski gojenci pri taki uredbi še to pozabijo, kar so prej znali ; nemški pripravniki pa, ki pridejo pozneje na slovenske šole, ne vejo si kaj pomagati s to betvico slovenščine, kar so si je na pripravnici priučili. Vest-nejši izmed njih to sami priznavajo, kakor se je povedalo v zadnjem deželnem zboru. Tako je učitelj v Spodnjem Dravogradu sam priznal, da je dobil na pripravnici od učitelja Prešerna pač nekaj dobrohotnih opominov zastran slovenščine, da pa to za praktično poučevanje ne zadostuje, da mora torej v drugem razredu poučevati s pomočjo tolmača. (Čujte! čujte!) V § 64. pravilnega reda (statuta) se določuje, da se morajo tisti pripravniki, ki hočejo pridobiti sposobnost za slovenske šole, izprašati ne samo iz slovenske slovnice, ampak še iz kacega druzega predmeta v slovenski besedi. Tega ukaza se pa na celovški pripravnici ne držijo. Treba bo torej pouk v slovenščini razširiti; pomnožiti se morajo tedenske ure za slovenščino ; s teoretičnim poukom je treba zvezati praktične vaje ; slovenščine se morajo učiti Slovenci posebej, in Nemci posebej ; kdor hoče sposobnost za slovenske šole pridobiti, mora se izprašati iz slovenščine, to ne more zadostovati, da se je nekaj ur slovenščine učil, brez ozira na to, koliko se je je res naučil. Več o tem mislim spregovoriti o bolj ugodnem času.“ Govor poslanca Peitlerja v državnem zboru dné 17. mal. srpana 1895. (Po stenografičnem zapisniku.) „Oglasil sem se pri tej točki, da bi naznanil nektere hude pritožbe mojih volilcev visoki zbornici in vladi, da se jim odpomore. Ena teh pritožb je, da se z gozdno postavo preojstro postopa nasproti gorjanskim in planinskim kmetom, posebno tam, kjer imajo pravico do paše v cesarskih (državnih) in grajščinskih gozdih. S tem pa, da se jim paša zabranjuje, dela se jim velika škoda. Ali pride to ojstro obračanje postave od nižjih ali višjih uradnikov, tega ne bom preiskoval, jaz hočem le visoko ministerstvo prositi, naj zaukaže, da se bo bolj rahlo in prijazno postopalo nasproti gorjanskim kmetom, kterim se itak slaba godi, in kteri bi brez paše ne mogli shajati. (Klici : Tako je !) Posebno opozarjam na to, da se gozd nasaja tudi v krajih, kjer tega ni treba in ni nič koristi pričakovati, in da se ravno zavolj tega krčijo pašniki. Drevesca zasajajo v taki visočini (dobroklici), kjer že nič več ne raste, vsaj drevje ne več; v taki visočini še v sto letih ne bo zrastla smereka, ki bi bila za na prodaj. Trava pa še dobro raste, zato naj bi se tak svét za pašo prepustil. Druga pritožba je, da se vedno huje množi divjačina (zverina), posebno srne in jeleni, zlasti v našem Sovodenjskem okraju (Gmiind); tako da hoče zverina vso travo pojesti, in za kmetovo živino skoraj nič ne ostane. Vsak živinorejec bo vedel, kako je to žalostno, če vigredi živino na pla- nino žene in se nadeja, da bo lepo zrastla in se zredila, jeseni pa pride tista vsa medla in mršava nazaj, ker na planini ni imela kaj jesti. Zato je potrebno, da se zverina kar mogoče pokonča. Slednjič v imenu svojih volilcev nujno prosim, naj gospod predsednik moj predlog, ki sem ga stavil dné 4. mal. travna t. 1. gledé živinske soli, že jeseni predloži državnemu zboru. (Dobro ! klici.) Dopisi prijateljev. (Kronski darovi za velikovško šolo.) Darovali so: Vesela družba slovenskih kuharic v Št. Lenartu pri sedmih studencih 3 krone, na pastoralni konferenci v Rožeku zbrani čč. gg. župniki 11 kron, mlinar Andrej Oražem vMalepelsu pri Briksenu 2 kroni, župnik Fr. Katnik na Dholici 10 kron, župnik Jož. Fric v Dvoru ob Vrbi 10 kron, omizje na Malem Strmcu, razveseljeno po smešnicah gosp. prof. R. 10 kron. Skupaj 46 kron. Vsem presrčna hvala. Živeli nasledniki! iz Celovca. (Težave, ki se delajo našemu slovenskemu katoliško-politič-nemu in gospodarskemu društvu.) To društvo, kterega se, kakor vsa znamenja kažejo, posebno v Celovcu bojé, je hotelo dné 21. t. m. zborovati v Št. Jakobu pri cesti, eno pičlo uro od Celovca. Odbor je to naznanil pravočasno celovškemu okrajnemu glavarstvu, in sicer dné 18. t. m. dopoludne ob 10. uri z rekomandovauim pismom; dné 20. t. m. popoludne pa je dobil sledeči odlok : Št. 18374. Načelništvu katoliško-političnega društva za koroške Slovence v Celovcu. Po določbah § 2. postave z dné 15. listopada 1867, drž. zak. št. 135, o pravicah zborovanja se morajo ljudski shodi tri dni poprej naznaniti; vaše naznanilo z dné 18. mal. srpana 1895 pa je še le danes popoludne sèmkaj došlo, torej prepovem zborovanje pod milim nebom, ki bi se imelo vršiti v nedeljo dné 21. mal. srpana, naznanilo o nameravanem izletu se pa vzame na znanje. C. k. okr. glavarstvo v Celovcu dné 20. mal. srpana 1895. C. k. vladni svetovalec: baron Mac Nevin 1. r. Predsednikov namestnik je vsled tega poslal na pošto prašat, kako je to. da se priporočeno pismo, ki je oddano 18., dostavi še le 20. Na pošti pa se je povedalo, da je bilo pismo še tisti dan dostavljeno, to je že 18., popoludne ob 3. uri. Torej ali uradnik, ki je pismo sprejel, tistega ni precej izročil g. okr. glavarju, ali pa g. glavarja ni bilo do sobote doma. Naj bo eno ali drugo, to smo le navedli, da se vidi, kako se pri našem c. k. okr. glavarstvu postopa proti nam in kako se nas vedno draži. — Tudi je bil odlok v nemškem jeziku pisan; tukaj smo natisnili le prestavo, ki smo jo pri uredništvu napravili. Zavoljo tega je društvo uložilo priziv na c. k. deželno vlado. Dostaviti moramo, da društvo z drugimi okrajnimi glavarji prav lahko in dobro izhaja, samo pri celovškem glavarstvu so zmirom kake zapreke in sitnosti. Ko je gosp. podpredsednik svoj-čas poslal v imenu odbora v Glinje plakate v zadevi nekega shoda in tudi c. kr. okrajno glavarstvo o tem obvestil, je tisto podpredsednika vendar zatožilo pri c. k. državnem pravdniku, češ, da mora društvo za nabijanje plakatov imeti dovoljenje od dotične občine. Pravda se je štiri mesece vlekla, in vse ugovarjanje in dokazovanje ni nič izdalo. Obsojeni so bili zavoljo tega podpredsednik društva na 10 goldinarjev in trije udje, ki so plakate raznašali, vsak na 2 gld. Vsled tega je društvo za potrebno spoznalo, da je društvena pravila predrugačilo. Vprašamo pa: čemu je ta mržnja in vedna vojska proti lojalnemu društvu, ki hodi vselej po .postavnih potih in svojo lojalnost nasproti cesarju in avstrijski domovini pri vsaki priliki povdarja?! Avstrija bi se smela srečno šteti, ko bi jej bili vsi nàrodi tako zvesti, kakor Slovenci, in vse stranke tako nedolžne in lojalne, kakor je naša katoliško-politična stranka. Če smejo upiti in rogoviliti irredentovci, ki v blaženo Italijo škilijo; nemški nacijonalci, ki so romali v Fried-richsruhe k Bizmarku; Madjari, ki častijo Košuta, in socijalni demokrati, ki hočejo prestole in oltarje prekucniti in brezversko republiko napraviti, — čemu se tako srpo pazi na zveste, krotke, verne in poštene Slovence, od kterih ne preti nobena nevarnost za javni red, za pravico, za vero in domovino ? ! Politične oblastnije, tako mislimo mi, morale bi duhove le miriti, ne pa dražiti ; če se lojalnim strankam mečejo polena pod noge, to gotovo ni v korist države ; služiti zamore le v veselje kaki razposajeni nasprotni stranki, ktera se malo zmeni za splošno državno korist. Iz Otoka. (Lepšanje cerkve.) Y stransko kapelo naše cerkve je gospa F. Lemiš iz Poreč dala postaviti nov gotičen aitar. Oskrbela je tudi nov tlak, pečene stopnice in dvoje lepih oken z kamnitimi okviri vred. Stene in obok kapelice je dala pravilno popraviti in slikati. Na vse to je potrosila več kot 1600 gld. — Bog jej plati to veliko dobroto! Pretečeno nedeljo so domači gosp. župnik ta novi aitar blagoslovili in v svojem nagovoru omenili, da je ona kapela bila že blizo pred 400 letmi prejšnji cerkvi prizidana, in so leta 1506. petek po kresu Lavantinski škof Erhard prejšnji aitar na čast sv. Jožefu blagoslovili, ter so nas opominjali, da je zlasti današnje dni zelo treba pogostoma „iti k sv. Jožefu“. Politični pregled. Pri glasovanju o celjski slovenski gimnaziji sta tudi koroška poslanca Kirschner in Ghon, ki zastopata vendar po večini slovenske volilce, nasproti glasovala ter s tem pokazala svoje zagrizeno sovraštvo zoper vse, kar je slovenskega. Rainer in Moro sta od Nemcev voljena, pa sta pokazala menj sovraštva, ker sta se glasovanja zdržala. — Posl. Klun je v državnem zboru prosil za podporo občinam Litijskega glavarstva, ki so vsled vremenskih nezgod škodo trpele. — Spinčič in La-ginja povdarjala sta potrebo hrvatske gimnazije v Pazinu. — Dr. Scheicher je zahteval, naj se zniža prepisnina pri kmetskih posestvih. — Dr. L a-ginja je predlagal, naj se odpravijo mute na cesarskih cestah. — Novi civilni pravdni red se je potrdil. — Dr. Rainer je govoril za ljubeljsko železnico. — Zdaj so šli poslanci domov, dovolivši pobiranje davkov po predloženem proračunu. — Kranjski deželni zbor se je sklical za kratko časa, da se posvetuje, kaj je storiti, da se brž ko mogoče popravijo škode po potresu. — V Dalmaciji, na Goriškem in Tirolskem bodo letos volitve za deželni zbor. — Politični položaj je še vedno nejasen. Liberalci so potrti, in govorilo se je, da bota Chlumecky in grof Franc Coronini politiko na klin obesila ; Chlumeckyja so že pogovorili. Pa tudi za našo stranko je še čmerno vreme; Mlado-čehi se menda ne dajo pridobiti za oživljenje stare desnice, tako se še nič ne ve, kako in kje bodo večino iskali. Nekteri mislijo na to, da bi se liberalna stranka razdrla ter da bi se zmernejši med njimi, zlasti veleposestniki, zvezali z vlado in Poljaki. Ako se to zgodi, potem bodo Mladočehi na cedilu ostali in se morda še kesali, da niso hoteli porabiti ponujene jim lepe priložnosti. Veliko je zdaj govorjenja zavolj bivšega bolgarskega ministra Stambulova, kterega so nepoznani ljudje napadli in umorili. Eni pravijo, da so bili morilci najeti, drugi pa mislijo, da so se le maščevali za mnoge umore, ki jih je imel Stam-bulov navesti. — Bolgarska deputacija je bila v Petrogradu prijazno sprejeta. Sumljivo pa je, kaj ravno zdaj tam išče, ko se je začela us taja v Macedoniji. Najbrž prosijo pomoči za Ma-cedonce. Brez pomoči bo ta ustaja žalosten konec vzela; prvo pomoč so Bolgari sami dolžni svojim macedonskim rojakom. — Vojska na Kubi se nadaljuje, pa nič gotovega se ne zvé, kako se Španj-cem godi. — Pri volitvah na Angleškem so zmagali unionisti. To je slabo za uboge Irce ! Gospodarske stvari. Proti gosenicam na želji, ohrovtu itd. Kakor hitro zapaziš po leti frčati bele metulje po želji, ohrovtu, itd. naglo položi tu in tam po gredah vejice in listja od navadnega bezga. Duh bezgov prepodi metulje in zato delajo zalege v zelenjadi, prepodi pa tudi gosenice, ki bi se utegnile prikazati. Poskus z bezgovim listjem tako nič ne stoji, zato ga našim čitateljem prav zelo priporočamo, saj je vsakemu znano, koliko škode lahko gosenice naredé. »Vrt.“ Živinski sejmi meseca vel. srpana. Dné 3. vel. srpana v Wolfsbergu; 5. v Črni in v Blatnici na planini ; 12. v Beljaku ; 16. v Železni Kapli; 19. v Šmihelu nad Pliberkom; 24. v Labudu ; 26. v Trgu (Feldkirchen) ; 28. vel. srpana v Št. Andražu. N o v i č a r. Na Koroškem. Za zidanje novega zvonika v Št. Lenartu v labudski dolini so dali svitli cesar 500 gld. — Toča je pobila v Pustriški občini. Škode je okoli 20.000 gld. — Slovenske paralelke v Celju že mečejo svojo senco pred sebe. V mestnem zboru se je odbornik Haderer jezil nad ukazom , da gornji, večidel nemški Korošci ne smejo več študirati v Celovcu, ampak v Beljaku, češ, Nemce tiščijo v Beljak, v Celovec pa bo prišlo vedno več slovenskih dijakov, tako se bo celovška gimnazija poslovenila. Ali bi bila to kaka nesreča? — Pomočnika vzame v delo krojaški mojster Beguš v Borovljah. — V celovškem mestnem zboru je g. M. Rainer stavil nasvet, naj se ustanovi mestna hranilnica. Koroška hranilnica je sicer večidel svojih darov obračala za Celovec, pa to gospodom še ni dovolj ; hočejo imeti še lastno molzno kravo : tudi slovenskim kmetom bo dovoljeno pri novi hranilnici dolgove delati in obresti plačevati. — Na celovški realki je bilo to leto 218 učencev, med njimi samo 2 Slovenca! — Za ponenjčevanje na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem so poslali iz Berolina spet 5545 gld. Naj bi take denarje raje obračali za svoje lačne „vandrovce“, da ne bi tisti ljudij po cestah nadlegovali! — Hlod je ubil drvarja Janeza Dežmana v Bistri pri Črni. — Na nedeljo dné 21. t. m. oglašeni in po celovškem c. k. okr. glavarstvu zabranjeni shod v Št. Jakobu ob cesti (glej dopis iz Celovca) vršil se bo v n e-deljo dné 11. vel. srpana po že oglašenem vsporedu. Na Kranjskem. Za Ljubljano so nabrali celò v Belgiji 3245 gld. Belgija, ki je nekdaj pod Avstrijo spadala, se še vedno spominja svoje stare domovine in vladarske hiše. — Wolfovega slovarja je izišel 21. snopič. — Za vodnjak v Bistrici pri Črnomlju je dalo poljedelsko ministerstvo 150 gld. podpore. — „Izvestij“ kranjskega muzejskega društva je letos izišel 3. snopič. — V Ljubljani se je ustanovilo delavsko konsumno društvo. — V Čatežu pri Trebnem so napravili ugleden vinograd. — V Šenčurju je 9 leten deček z drevesa padel in se ubil. — V novomeških latinskih šolah je bilo 217 učencev, med njimi 204 Slovenci. Na Štajerskem. Tudi na Štajerskem so zanetili mnogo kresov na čast sv. Cirilu in Metodu. — Veliko veselje je bilo po vsej savinjski dolini, ko se je zvedelo, da je v državnem zboru potrjena slovenska gimnazija v Celju. Med posili-Nemci je bila pa velika žalost. — Pri shodu političnega društva v Ljutomeru je bilo 400 kmetov. Gospodje dr. Dečko, dr. Rozina, Hribar in drugi so izvrstno govorili. Vse kaže, da bo Ljutomer še enkrat slovensko mesto. — Hmelj letos v savinjski dolini dobro kaže. — Slovensko gasilno društvo snujejo pri sv. Tomažu poleg Velike Nedelje. — Zlato mašo bodo pojutranjem obhajali čast. g. Florijan Kleine v cerkvi sv. Jožefa v Celju. — Dva otroka, brat in sestra, sta utonila v Dravi pri Ptuju. Tako pride, če je otrokom vse dovoljeno, tudi v deročo Dravo se kopat hoditi. — Strela je užgala pri Rudolfu v Ključarovcu. Vse je zgorelo. — Pogorel je Bohov skedenj v Remšniku. — V Mariboru se je letos že četrti vojak ustrelil. Na Primorskem. Novo posojilnico so ustanovili v Pazinu. — Dné 21. t. m. je bil občni zbor tržaške kmetijske družbe. Po drugih deželah. Letos se praznuje 700-1 etni ca rojstva sv. Antona. V proslavo te godov-nice se je v Fuldi na Nemškem ustanovil nov koledar „St. Antonius-Kaleuder“. Prvi letnik za leto 1896. se je nam doposlal in se odlikuje z lepo barvano sliko sv. Antona. Cena je 40 beličev v nemškem denarju. — Na gori Ortler na Tirolskem je 5 Angležev zdrknilo v prepad. Vsi so močno ranjeni. — Za pogorelce v Glinjanah v Galiciji so dali svitli cesar 2000 gld. — Veliko škode je na južnem Tirolskem vsled toče in povodnji. — Na Moravskem so bile zadnji čas hude nevihte. — V Brotterodu na Nemškem je pogorelo 320 hiš. — V Mostah na Češkem se je več hiš v zemljo pogreznilo. — Podporno društvo za slovenske veliko-šolce na Dunaju je imelo lani 1565 gld. dohodkov in 1532 gld. stroškov. Raznoterosti. Cela vas na bobnu. V občinah Bučje in Podgorje na Hrvaškem je bilo prodanih nedavno 26 posestev zaradi zastankov pri davku. Ta posestva je kupil finančni erar. Dolg zarubljenih posestev je znašal 22.370 gld. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Faro Lipo pri Sachsenburgu je dobil čast. g. Matija Kandolf, do zdaj provizor v Rovtah. C. g. Jožef Gross, mestni kaplan v Sovodnju, je postal provizor v Treffiingu. V duhovno pastirstvo so stopili novomašniki: č. g. Lovrenc Franta kot mestni kaplan v Sovodnju; č. g. Vaclav Tesar kot mestni kaplan v št. Andražu ; č. g. J. P i k 1 kot kaplan v Št. Jakobu v Rožu in č. g. Jurij Trunk kot kaplan v Vetrinjah. — Faro Sirnico je dobil č. g. Norbert Marž, do zdaj župnik v Svinici (Zweinitz). — C. g. P. Kazimir Tuma iz reda servitov gre iz Logave (Luggau) v Gratzen; na njegovo mesto pride č. g. P. Viktor Schmidt iz Inomosta. Družba sv. Mohorja. I. Letošnje družbine knjige so do malega končane, le tiskanje zadnjih dveh in vezanje bo še nekaj časa trpelo. Iz imenika vidimo, da šteje družba sv. Mohorja letos 72.097 udov, torej se je njih število povišalo za 6145 proti lanskemu letu. Posamezne škofije izkazujejo to-le število : 1.) Goriška 7244, 2.) Krška 5562, 3.) Lavantinska 23.976, 4.) Ljubljanska 29.066, 5.) Tržaška 3423, 6.) Se- kovska 430, 7.) Somboteljska 312, 8.) Zagrebška 543, 9.) Senjska 193, 10.) Poreška 110, 11.) Videmska 157, 12.) Razni kraji 309, 13.) Amerika 555, 14.) Afrika 207 udov. Družbi nov pridobljen kraj je Afrika, kjer ji je goreč frančiškanski duhovnik v Aleksandriji, ki oskrbuje dušno pastirstvo med tamošnjimi Slovenci, že prvo leto nad 200 udov pridobil. Slava in zahvala njemu in udom! To je pač dokaz, da je vera tudi narodnosti najboljša oskrbovalka. II. Za razpisana darila je tekmovalo okrog 40 spisov, a večinoma so jih poslali za pisateljevanje nezreli pisalci, deloma tudi prepisalci že tiskanih stvarij ; nekteri pa tudi taki, ki se še le vadijo v pisateljevanju in smo jih že svarili, da naj ne pošiljajo, dokler se popolnoma ne izurijo. Ni čuda torej, da je izmed poslanih spisov jih odbor mogel le šest vsprejeti, nagraditi z darilom pa nobenega. Pravih pisateljev piše za družbo le malo, včasih pa se še ti ne potrudijo tako, kakor bi bilo želeti, da bi bili njih spisi vseskozi tehtni in dovršeni. Odbor družbe sv. Mohorja. Slovenci! Solze nam stopajo v oči, ko gledamo v podrtine naše ljube prestolnice, bele Ljubljane. Pomagajte, Slovenci, Ljubljani in ljubljanski okolici — poginjajočima ob velikonočnem potresu letošnjega leta. Kolikor le morete, pomagajte; posebno sedaj, ko ni še minula prva doba silne bede in silnih potréb. A po preteklih treh mesecih se polagoma vendar le že umirja zemlja pod nami — umirjate se torej Vi sami. Zato je zopet došel čas, da se v obihieji meri spominjate družbe sv. Cirila in Metoda — saj je tudi njo do živa pretresla velikonočna narodova nesreča. Skrčiti hočemo sicer za enkrat svoje potrebe. Toda svojega narodnega poslanja pa nočemo skrčiti niti za trenutek. Pomnite, rojaki, da duševno ohranjamo tisti Vaš rod, kojemu prvostoluje za sedaj nesrečno slovensko sredotočje: naša Ljubljana. Zato požrtvujoč se in polno desnico darujoč ljubi Ljubljani in nje mili nam okolici, delite ob enem vsaj svojo levico drobtinic družbi sv. Cirila in Metoda v pomoč. Slovenci! posebno Ve izvankranjske Slovenke in Vi izvankranjski Slovenci — tega si hodite svesti vsak čas, da kranjski potres naše vseslovenske družbe za stalno zrahljati ne sme. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dné 20. mal. srpana 1895. Prvomestnik : Podpredsednik: Tomo Zupan. Luka Svete c. Zahvala. Vsem dragim prebivalcem župnij Št. Jurij in Čače, ki so mi o priliki mojega odhoda in slovesa toliko ljubezni in udanosti skazali, izrekam svojo srčno zahvalo. Bog vas vse varuj na duši in telesu ! *T ožef v t kaplan v Št. Mohorju. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaro-ves in okolico napravi v nedeljo dné 11. vel. srpana 1895, ob 3. uripopoludne, v Knabrlovej gostilni vVelinjivesi svoj zbor po sledečem dnevnem redu : 1. Pozdrav predsednika. 2. Slučajni govori in nasveti. 3. Sprejem in vpisovanje udov. — Po zborovanju petje in prosta zabava. — Prijazno vabi vse ude in prijatelje te družbe k obilni udeležbi nacelništvo. Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Št. Šteben in okolico v Ziljski dolini bode imela v nedeljo dné 11. vel srpana 1895, ob ’/gL uri popoludne v gostilni „pri Kajšlerju“ v Št. Pavlu svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav načelnikov. 2. Razni govori. 3. Petje. 4. Volitev odbora. 5. Vpisovanje udov in pobiranje letnih doneskov. 6. Prosta zabava. — Prijazno vabi vse Slovence in Slovenke k obilni udeležbi odbor. Za po potresu poškodovane kranjske siromake je slovenski pomožni odbor v Celovcu prejel še sledeča darila: C. g. farni oskrbnik Vekoslav Hutter v Ettendorfu je daroval 5 gld., mlinar Andrej Oražem v Malepelsu pri Briksenu na Tirolskem 1 gld. in Jakob Struger v Judenburgu 1 gld., skupaj 7 gld. Prištevši temu znesku v 19. številki „Mira“ izkazano svòto 856 gld. 65 kr., znaša vsa do zdaj v ta namen nabrana zbirka 863 gld. 65 kr. V naslednjem podajemo izkaz, kako se je ta, v to dobrodelno svrho nabrani denar razdelil : Po bi. g. ravnatelju Iv. Hribarju se je poslalo slav. mestnemu magistratu v Ljubljani dné 24. mal. travna...............150 gld. — kr. „ 3. vel. travna...............100 , — „ 31. „ „ 100 „ - „ 20. rožnika ..................100 „ — „ 26. mal. srpana...............100 „ — Preč. gosp. dr. Fr. Lampetu za Marijanišče dné 11. vel. travna..................50 „ — Po bi. g. J. R. Hočevarju v Cerkljah dné 13. vel. travna za Vodice in Mengeš po 50 gld...............................100 „ — Preč. g. uredniku And. Kalanu v Ljubljani dné 31. vel. travna za poškodovane in bolj revne cerkve po deželi.............50 „ — Preč. frančiškanskemu samostanu v Ljubljani za popravo cerkve dné 20. vel. trav. 30 „ —- Preč. g. župniku Iv. Vrhovniku v Ljubljani za popravo Trnovske cerkve dné 20. vel. travna..................................30 „ — Sl. ,Glasbeni Matici" v Ljubljani mali donesek k velikim stroškom za zidanje družbine hiše dné 20. vel. travna . . 30 „ — Pomožnemu odseku po potresu oškodovanih obrtnikov v Ljubljani dné 26. mal. srpana.................................. 15 „ — Pisatelju Jak. Alešovcu vsled prošnje . . 5 , — Stroški za razpošiljanje poziva in poštnine 3 „ 65 skupaj 863 gl. 65 kr. iz česar se razvidi, da se dohodki povsem krijejo z izdatki. — Pomožni odbor koroških Slovencev si šteje torej s tem v posebno dolžnost, zahvaliti se prav presrčno vsem čč. gg. darova-teljem za obilno podporo. Vsakdo naj si bode svest, da je priskočil s svojim darom v hudi stiski svojim sorodnim bratom na pomoč in s tem storil dobro delo in svojo domoljubno dolžnost. Še enkrat iskrena, presrčna hvala vsem ! Za slovenski koroški pomožni odbor v Celovcu, dné 30. mal. srpana 1895. Gregor Einspieler, Vekoslav Legat, predsednik. blagajnik. Loterijske srečke od 20. mal. srpana. Trst 85 32 31 30 81 Line 29 7 82 73 84 Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gM. kr. gld. kr. pšenica 4 30 5 40 3 40 4 25 ječmen 3 35 4 20 oves 2 45 3 hejda 3 50 4 35 turšica (sirk) 4 25 5 30 pšeno 8 — 10 fižol repica (krompir) — — — deteljno seme — — — grah — — — Sladko seno je po 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 50 kr. kislo 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 50 kr., slama po 1 gld. 30 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 67 do 70 kr. kila. maslo in puter po 96 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent. m I*osestvo ob Vrbskem jezeru, v lepi legi, vse v dobrem stanu, se prodà s pohištvom vred, kdor plača 170 gld., za vsako oralo. Posredovalci (mešetarji) so izključeni. Več pové posestnik v Celovcu, Kanalgasse št. 16. Obrazne slike (portrete)____________ v oljnatih barvah in vsaki velikosti izdeljuje udano podpisani natančno po vsakoršni fotografiji. Take slike se lepo podajo y okvirih kot olepšava izb in so pripravne kot darila za poroke, godove, rojstvene dni in druge prilike. Za rajnimi so najlepši in večen spomin. Slike se naredijo po fotografijah tudi, če so tiste že nekoliko obledele, in celò po takih, kjer je več oseb skupaj fotografo-vanih. Fotografije se nepoškodovane vrnejo. — Za dobro podobnost (sličnost) se jamči. Tudi slikam podobe svetnikov v vsakoršni velikosti. M. Ogerčnik v Celovcu, kolodvorske ulice (Balmhofstrasse) štev. 35. Sadjarjem! Stiskalnice za sadje in grozdje po najnovejšem, izbornem načrtu, izviren izdelek s stanovitnim dvojnim pritiskom, kterega moč se dà poljubno uravnati. Jamčimo, da naša stiskalnica za 20 odstotkov več dela stori, ko vsaka druga. Siiti ili iu grozilni mlini, stroji za robkanje grozdja, popolne priprave za i/.deinvanjc mošta, stoječe in premakljive, mlini in stiskalnice za presale raznih jagod in pridobivanje sladkih sokov, sušilnice za sadje in prikuho, najnovejse, patentirane brizgalnice za grozdje in zelišča, „sifonije“ imenovane, ki se same gonijo, izdeljuje kot posebnost tvrdka KI. im, dr. C. kr. izključlj. privilegirana tovarna za kmetijske stroje, livarna železa in fužina na par, ___I Dunaj, II. Taborstrasse 76. Ceniki z mnogimi pohvalnimi pismi se delijo zastonj. — Zastopniki in prekupci strojev se sprejemajo. SldF" Svari se pred ponarejenimi izdelki. rFo\ ;vr-nu za kmetijske stroje. Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, v Celovcu, Adlergasse štev. 19. nasproti c. kr. kmetijske družbe, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki vodovodi, ki sami vodo ^ gonijo iz globoko ležečih studencev na zem-Ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.) aJfàmmrm Cenike pošilja zastonj. Laneno-oljnati firnež najbolje vrste prodaja aVcIoI 1' IIHIIJ>1111 mi 111, tovarna firneža v Ljubljani. Kazpošilja na zahtevanje brezplačno in franko svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, Arnežev, lakov, suhih kemičnih in mineralnih barv, diissel-dorfskih oljnatih in akvareinih barv za umetnike, barv za fotografe, emajl-, majolika- in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za obrtuijo, šole in domačo rabo. | Naloma vina, | 7 i dalmatinec, prav dober liter po 15 kr.; tirolec, Italijan, oger, rudeče po 18 do 24 kr. ; belo po 20 do 26 kr. ; istrijanec iz Umage po 22 kr., zelo priporočila vreden za take, ki imajo malo krvi, v sodih 56 litrov več. Za pristnost jamčim. Nadalje priporočam svojo zalogo moke iz I. parnega mlina v Budimpešti v vrečah po 85 kil ter vse drugo tržaško blago, mast, žgane pijače itd. Vse prav dober kup. Amand Prosen v Celovcu, kosarnske ulice štev. 24. § k i TTažiio za čevljarje, sedlarje, jermenarje in šivilje: najboljše in najcenejse šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste_ kakor tudi železne uiagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v Celovcu, Burggasse št. 12. jfPmRMSMtfl „pri zlati kroglji" m m stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino ^ v Celovcu, kosarnske ulice, ^ ^ priporoča svojo veliko zalogo najboljše D kave, sladkorja, petroleja itd. A Prodaja tudi dobra vina, rum in druge “ žgane pijače, barve, izvrstno moko A kat \\ Proč X\ *S‘? \v m i in južno sadje. Nadalje prodaja vsako- w v vrstno orodje in posodo iz železa, ^ pleka, bakra, eina itd. Za poštenost ^ m blagà se jamči; cene so nizke. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO* Lito zelerò, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje, Bogato ilustrovani 192 strani obsežni ceniki v slovenskem in nemškem Jeslko na zahtevanje takoj zastonj. IG. HELLEK, DUNAJ 8«- 2|2 PKATERSTRASSE J2 49.-WI Preprodajalci se iščejo. Malo posestvo s hišo, kletjo in hlevi za 3 krave in 4 svinje, njiv za 8 birnov posetve, travniki in gozd se dober kup trodà. Več pové posestnik Aleš Stuller v Incni vesi pri Galiciji (Galizieu, Karaten). v