n@l Ą sivi $uhn)i, Roman iz Napoleonove dobe. — AngleSki splsala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) Rov je nad pol kilometra dolg, pregledal Bem ga, kakor dalcC se je dalo. Naravnost v gradič pelje in drugi vhod je v vaši spalnici. Ernest ige moral precej 6asa iskati, da je našel škrinjo % zakladom. Pa pretežka Je bila, nl Je mogel ne»ti. Prijel Jo je za železni ročaj in jo vlekel za sefcoj. Ko je prišel blizu vhoda, je potegnil za vrv In dal dogovorjeno znamenje. Pa nobenega odgovora ni dobil —. Ves prestrašen J« klical ln klical, seveda zaman, In nazadnje se Je od strahu in g^oze onesvestil. In kaj se je zgodilo zunaj pri vhodu? Tam sta čakala Lavernay in gospodična Vaillant ter napenjala oči In ušesa, sklon}ena morebiti nad vhodom. In tedaj se je zgodila tisodna nesreča. Izpran od jesenskega dežja se ]e utrgal o'd itene velik kos zidu, težek klesanec se je zavalil med ruševine, zakopal pod seboj nesrečnega La_rernaya in zasul vhpd. Mislite sl, kaka groza Je spreletela gospo-' dlčno Valllant! Kako je napenjala svoje slabotne moči, da bi odvalila težki klesanec, pod katerim je bll zakopan revZek Ernest! Dekle gotovo ni trdega srca, misel, da bi radi nje moral otrok umreti od gladu spodaj v rovu, ta misel Jo Je tirala v obup. Na pomoč ni smela klicati, prisega jo je vezala, da ne sme ničesar izdati. In slepi nagon jo je končno napol blazno gnal na edino mesto, odkoder je mogla priti k otroku, v vašo spalnico, kjer je, stavim na to, kolikor hočete, ali skozl peč ali pa pod starinsko posteljo vhod v rov, ki pelje Iz gradiča ven v razvaline Saut-deBiche.« Mož v sivi suknji ]e prekinil svoje pripovedovanje in stopila sta s podprefektom v prvo nadstropje k vratom spalnice. »Povejte ubogemu dekletu,« je dejal podprefektu, »da- emo našli otroka ter da je živ in zdrav. Moreblti bo sama prišla ven. Škoda bi bilo vlomiti tale starinska vratal Res lepa so!« Ponovno je moral gospod Leblanc zatrditi skozi vrata, da je Ernest rešen, da je zdrav in v skrbnih materinih rokah, ponovno jo je moral vabiti, naj pride ven in da se ji ne bo nič hudega zgodilo. Končno je zaškrtal ključ, vrata-so se od- prla in med poboji se je pokazalo dekle. Njen pbraz je bil bled ko stena, oči so ji divje strmele, njena obleka je bila umazana, roke so ji krvavele. Vso kožo si je odrgnila na prstih in dlaneh, ko je zaman napenjala svoje slabotne moči, da bi odmaknila težko posteljo in prišla skozi skrivni rov otroku na pomoč. Pogledala je gospoda Leblanca, pogledala moža v sivi suknji, na njunih obrazih je brala več pomilovanja ko nevolje in jeze, zgrudila se je in zajokala. Solze so ji olajšale srce. Potolažili in pomirili so jo in ji zagotavljali, da se ji ni treba ničesar bati, da bo lahko mirno odpotovala. Gospod podprefekt ji je odpustil, saj je bil njegov sinček rešen in saj je videl, da je dekle že itak dovolj trpelo. Mož v sivi suknji pa je uredil zadevo s pollcijo, posebno glede smrti Lavernayeve, tako da gospodične Vaillant niso nič nadlegovali. Smaragdi gospodične Filipe. 1. ¦•:?*¦ Tfstikrat se je vrnila rodbina de Romaine iz Anglije In se naselila v razpadli pristavi blizu mesto St. L6. Pristava, obdana od majhnega vrta, je ležala na meji lepega, velikega, grofovskega posestva Torteron. Stoletja sem so bili grofi de Romalne lastniki posestva Torteron, pa kakor mnoge druge francoske plemenitaške rodbine je tudi nje revolucija pregnala z rodne grude. Izselili so se na Angleško in posestvo je zaplenila država. Grad Torteron so preuredili v javno bolnico, zelo prikladen je bil za to, ker je ležal čisto blizu mesta, polja in travnike pa so pokupili okoliški mali posestnild. Le pristava ob parku je ostala brez lastnika. Nihče je ni hotel, zanemarjena je bila in napol podrta. Ko je Napoleon dovolil političnim beguncem splošno amnestijo, se je rodbina de Romaine vrnila na Francosko in dobila pristavo nazaj. NI bila bogvedi kaj, pa streho vsaj jim je nudila in pismeno potrdilo so imeli od cesarske vlade, da je neoporekljivo njihova last. Glavar rodbine, grof de Romaine, je umrl na Angleškem od žalosti in tuge, pa deloma tudi, ker ni bil vajen nemirnega begunskega življenja. Vrnila se je le grofica-vdova in z njo je prišel iijen sin Jack, ki še nikdar ni stopil na francoska tla, ker je bil še dete, ko so odpotovali na Angleško in so ga v naročju nesli s seboj, in pa hčer- ka, komtesa Mariette, ki je bila rojena na Angleškem in Francije še nikdar ni videla. Ljudje, ki so od preje poznali grofico de Romaine, so trdili, da se je silno postarala, ne toliko po leiih ko po svoji zunanjosti. Mlada žena Iridesetfli let je bila ko je odšla v pregnanstvo, ,vsa vesela, lepa in zdrava. Devetnajst let pozneje Ła se je vrnila da je skoraj poznati ni bilo več. Protin ji je ohromil ude, vsa je bila zavita v volHena ogrinjala tudi v najhujši vročini, slabo je Blišala, hripavo je govorila. Skoraj genila se ni |z sobe, obiskov ni sprejemala, le hčerka ji je Bmela streči, molčeča, ponosna komtesa Mari»tte, ki je opravljala posle služkinje in kuharice, |>ostrežnice in tovarišice materi in bratu. Mladi grof de Romaine pa je bil čisto drugaten. Pravi salonski junak se je v kratkem razvil fcz njega. Pravzaprav se z nikakim poslom ni baJil, postopal je okrog, veseljačil in popival, vse kavarne In vsa zabavišča mesta L8 so ga bila polna tn ljudje so si vedeli mnogokaj pripovedo*eti o njegovem razigranem življenju. Gospod Moulin, prefekt mesta L6, je tistifcrat dobil strogo zaupno pismo od tajnega detckBva gospoda notranjega ministra, naj pazi na BoCenJanJe teB eDreobrnjenili becruncev. Pa gospod prefekt ni nič sumljivega opazil. Grofica in njena hči se vobče nista mnogo genili iz hiše, kvečjemu da sta šli tupatam v cerkev, naobisk nihče ni prihajal k njima, mladi grof Jack pa je vso svojo pozornost posvečal lepi gledališki igralki, gospodični Filipi, ki je razveseljevala meščane s svojo lepoto, svojimi krasnimi očmi, krasnimi toaletami ter s svo-jimi demanti h_ smaragdi. V svojem poročilu je gospod prefekt celo namignil, da lepa igralka morebiti čisto nič ne bi nasprotovala, če bi mogla pridjati svojemu imenu naslov grofice, ali pa če bi amela obnoviti prebledeli grb grofov de Romaine s svojim zlatom. Be3edice pa ni vedel poroCafi gospod prefekt o kaki zvezi med grofovsko rodbino in chouani, niti o kakih dvomljivih obiskih na pristavi. Tudi ni mogel. Saj o vsem tem ni prav ni.esar za3ledil. Zato se je gospod prefekt Moulin silno začudll, ko je tri dni po tem pismu dobil narofiilo, da se mora aiemudoma podati na številko 15 ulice Notre Dame k tajnemu zaupniku gospoda notranjega ministra. »Prišel sem Dred urami v L6 in sicer v nai- strožjem inkogniiu, moj dobri -gospod Moulin,« je pravil mož v sivi suknji, ko sta se pozdravila, »in pripeljal sem s seboj tri svoje ljudi, ki jirn lahko popoinoma zaupam. Nisem namreč zs.dovoljen z vami. Slabo ste izvršili moja naročila, gospod prefokt!« »Vaša naročila, gospod — eh — Fernand?« je nevedno in začudeno popraševal prefekt. »Da, moja naročila, tako ssm dejal,« je povedal mož v sivi suknji mirno. »Ali vam nisem naročil, da morate opazovati počenjanje rodbine de Romaine?« »Ampak, gospod Fernand —!« »Odslej bom jaz sam a svojimi možmi opazoval gospoda Jacka de Romaine,« ga je prekinil tajni agent s svojim suhim glasom, ki rii dopuščal nobenega ugovora. »Toda povsod ne moremo imeti svojih oči. Ženske moram prepustiti vam.« »Stara grofica ne gre drugam ko v cerkev, gospodična komtesa Mariette pa včasi na trg.« »Tembolje za vaa! Lahek posel bodete imeli.« »Ampak —!« »Prosim, nikar se ne prerekajva, moj dobri gospod Moulin! Komtesa Mariette je morebiti prav sedajle kje na t.r«ii!<' Kadar je povedal rnož v sivi suknji svoj »prosim vas«, je bil konec vsakršnemu ugovarjanju in vsakemu pogovoru vobče. Tisto popoldno sta gospod prefekt in gospod Cognard, policijski komisar mesta L6, hudo vlekla črez zobe tajnega detektiva gospoda notranjega mmistra. Tudi gospod Cognard je namreč dobil stroga naročila in hud ukor. Oba sta bila slabe volje. »Ta sitnl nebodigatreba,« je godrnjal gospod Moulin, »vidl zločince in zarotnike v vsakem nedolžne mmeščanu in ae vtiče v stvari, ki ga čisto nič ne brigajo. Mar bi bil ostal ˇ Parizu, me3to da zgagari tod okoli in nam dela sitnosti!« 2. In tedaj je sredi mirnega življenja mesta Ld udaril dan, ki se je obema teraa častivrednima gospodoma zdel najncmirnejši, kax sta jih kedaj v svoji službi doživela, Bil je dan po prihodu tajnega agenta ˇ IA Mož v sivi suknji je prišel zgodaj na policijiski komisarijat, z edinim namenom, tako je godel komisar Cognard, da razburja in vznemirja in vsakogar.