Trebnje S 903 TR KRFIJRN 352 9(497 4 Mirna) lili 007S540.2 £ Informator krajevne skupnosti Mirna • št. 2/2000 • junij 2000 • Izhaja po potrebi juniju, prazniku krajevne skupnosti Mirna, pm in krajankam iskreno čestitamo. Svet KS Mirna jij Osvežilne negazirane brezalkoholne pijače 'L s sadnim sokom t:*v -m-"j1 ,,4^f , f Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija d.d., <* Glavna cesta 34,8233 Mirna, Slovenija - v ^ ^ tel.: +386 73 462 200, fax; +386 73 462 210, e-mail: dana@dana.si ,. -M DANA MIRNA (dana,; Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Dana Mirna je bila ustanovljena leta 1952. Do razpada Jugoslavije je imela proizvodnja alkohola približno 40-odstotni delež v celotni proizvodnji. Po zakonu o lastninskem preoblikovanju so se spomladi leta 1998 preoblikovali v delniško družbo, leto kasneje pa so delnice podjetja začele kotirati na prostem trgu Ljubljanske borze. Dana Mirna, d. d., ima danes 170 zaposlenih in na slovenskem trgu proda 80 odstotkov proizvodnje, ostalo izvozi na trge bivše Jugoslavije (Hrvaško, Črno Goro, Bosno in Hercegovino), Avstrijo, Kanado in Združene države Amerike. V prihodnje želijo povečati svoj tržni delež na domačem in tujem trgu. Glavni proizvod podjetja Dana Mirna, d. d., je proizvodnja sokov, ki zavzema 50 odstotkov od celotne proizvodnje. Proizvodnja sirupov obsega 22 odstotkov proizvodnje, sledijo jim gazirane pijače (17 odstotkov), alkoholne pijače (5 odstotkov), ledeni čaj (4 odstotke) in ostali proizvodi. Del prihodkov redno namenijo za posodabljanje proizvodne opreme (polnilnica leta 1997) ter vodovodnega zajetja. Poslovanje podjetja in trgovanje na borzi Dana Mirna, d. d., je v lanskem poslovnem svetu ustvarila milijardo in pol tolarjev prihodkov, kar je skoraj 15 odstotkov več kot leto poprej. Dobiček je znašal 511 tisoč tolarjev, kar je ob izgubi, kije leta 1998 znašala 24 milijonov (predvsem zaradi odpisa terjatev in nižjih prodajnih cen, s katerimi trgovci pritiskajo na proizvajalce), lep uspeh. Za letošnje leto planirajo 20 odstotno povečanje prihodkov. Tržna kapitalizacija podjetja na dan 21.04.2000 je bila dobrih 605 milijonov tolarjev. Na borzo je uvrščenih 356.128 delnic, serije G, najvišji posel je bil sklenjen pri 1.752 tolarjih. Jože Pravne, direktor, Dana, d.d., Mirna: Poslovni rezultati v letu 1999 so bili zadovoljivi, saj smo poslovanje zaključili pozitivno. Beležili smo veliko fizično rast (preko 40%), žal pa finančni učinek ni sledil temu trendu, saj je bil le za 15% višji kot leto poprej. Vzrok za to nesorazmerje je v splošnem trendu padanja cen in bistveni spremembi strukture prodaje. Predvidevam, da bo letošnji trend podoben lanskemu in da bo razkorak med fizičnim povečanjem in finančnim učinkom bolj linearen. V skladu s tem bomo dosegli stabilnejše poslovanje. Menim, da bi bilo povezovanje podjetij sorodnih panog za vse koristno, dokončen odgovor na to vprašanje pa je v rokah lastnikov. Lastninska struktura Približno 53 odstotni delež v lastninski strukturi podjetja Dana Mirna, d. d., imajo mali delničarji. 22 odstotkov imajo pooblaščene investicijske družbe, 9,8 odstotka Slovenski odškodninski sklad, d. d., nekoliko manj ima Kapitalski sklad, d. d., Slovenska razvojna družba, d. d., pa ima dobre 4 odstotke; za sklad lastnih delnic je podjetje samo odkupilo 1,5 odstotka delnic. H'lIITITl'Mi-ry wmmma IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV 2. SEJA SVETA KS MIRNA je bila 23.03.2000 ob 19. uri Opravičeno odsotna: Srečko Križnik in Franc Gregorčič Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Sredstva za športna društva bomo razdelili po ključu, kije veljal do sedaj. 2. Raziskali bomo vzroke o tem, zakaj je bila lekarna na Mimi tako dolgo zaprta. 3. Organizirali bomo praznovanje krajevnega praznika in sicer: • pripravili bomo program praznovanja in vanj vključili ribiško razstavo, slikarsko razstavo, zabavni del prevzamejo gasilci • predloge naj člani pripravijo do naslednje seje 4. V komisijo za pripravo programa imenujemo: Veljka Kolenca, Eda Novaka, Pavla Drčarja, Tomaža Povšiča in Janeza Bračka ter predstavnika gasilskega društva Mirna 5. Sprejetje bil osnutek ureditve za naselje Mirna. 3. SEJA SVETA KS MIRNA je bila 04. 05. 2000 ob 20. uri Opravičeno odsoten: Pavel Drčar Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Sklicali bomo razširjeno sejo sveta krajevne skupnosti in povabili gospodarstvenike in politične delavce iz naše krajevne skupnosti. 2. Dopisnika “Vašega kanala” Janeza Janežiča angažiramo za pripravo TV prispevka o stanju ceste Mirna - Selo. 3. Na Občino Trebnje bomo posredovali oster protest s prošnjo, naj ukrepa pri pristojnih službah za ureditev ceste Mirna - Selo. V kolikor se zadeve ne bi uredile, bomo sodelovali s krajani pri zapori ceste. 4. O pojavu vandalizma mladih na Mirni bomo ponovno objavili članek v glasilu Krajan. 5. Lovski družini Mirna odobrimo finančno pomoč 50.000.00 SIT pri izvedbi čistilne akcije. 6. Sofinanciramo osrednjo prireditev ob 1. maju na Debencu z zneskom v višini 80.000.00 SIT. 7. Sofinanciramo delo na odseku ceste Mirna - Volčje njive v višini 30.000.00 SIT. 8. Športnim klubom in društvom razdelimo finančna sredstva po ključu iz leta 1999. 9. Odboru za izgradnjo ceste Sotla - Kot odobrimo finančno pomoč v višini 50.000.00 SIT. 10. Klubu študentov občine Trebnje odobrimo za otvoritev kolesarskih tur po občini znesek v višini 20.000.00 SIT. 11. Svet KS Mirna podpira vodstvo Komunale Trebnje, saj je naše sodelovanje vzorno, na visoki ravni in želimo si, da bi bilo tako tudi vnaprej. 12. PGD Ševnica odobrimo finančno pomoč pri nabavi gasilskega vozila in sicer 500.000.00 SIT kot finančno pomoč in 500.000.00 SIT iz programskega dela. 13. Za srečanje krajanov, ki imajo v imenu vasi besedico selo ali njeno izvedenko, odobrimo finančno pomoč. IZ ZAKLADA CITATOV Veliko Je poklicanih, a > ( N Kdor stopi v javnost, ne Skrivnost srečnega živi- malo izvoljenih. CMatej sme pričakovati obzirnosti jema je v odpovedovanju. 20.16J in je ne zahtevati. fMarie fMahatma GandhiJ j von Ebner-EschenbachJ L J i j PLAN INVESTICIJSKIH DEL V KS MIRNA V LETU 2000 Zap. št. Volilna enota Aktivnosti Vrednost Financiranje KS Občina krajani 1. BREZOVICA, GOMILA * hidrantno omrežje v vasi Gomila 800.000 400.000 400.000 * kanalizacija Globoko - Brezovica - Gomila - Mirna (izdelava projekta) 1,000.000 * ureditev odvodnjavanja in preplastitev vozišča v križišču na Brezovici 3,000.000 * sanacija vozišča na Brezovici v dolžini ca. 80 m 3,000.000 7,800.000 400.000 i 400.000 2. MIGOLICA, SAJENICE, SELO * javna razsvetljava na avtobusnih postajališčih Miqolica, Sajenice, Selo 900.000 800.000 100.000 * vgraditev regulatorja pritiska na vodovodu Selo 1,500.000 1,200.000 300.000 * nabava in vgraditev rezervne črpalke na vodovodu Selo - Sajenice 500.000 500.000 * izgradnja hidrantne mreže v Migolici v Selu 2,000.000 1,000.000 1,000.000 * sanacija vodovodnega cevovoda Kalce - Sajenice 1,000.000 1,000.000 5,900.000 4,500.000 i 1,400.000 3. SELSKA GORA, CIRNIK, RAVNE, ZAGORICA - del * asfalt Stoikečič 50 m 240.000 80.000 80.000 80.000 * asfaltiranje od qlavne ceste do Franca Greqorčiča 660.000 220.000 220.000 220.000 * sanacija makadamske ceste do Janeza Smrketa 180.000 100.000 80.000 * asfaltiranie dovozne poti do Rozmanovih - 50 m 240.000 80.000 80.000 80.000 * sanaciia dovozne poti do Povšeta - 30 m 144.000 100.000 44.000 * vodooskrba gospodinjstev, ki še nimajo pitne vode (Smrke, Kašič, Kralj) - 1000 m 1,000.000 350.000 650.000 2,464.000 930.000 1,110.000 424.000 4. STAN, DEBENEC, GLINEK VOLČJE NJIVE * sanacija ceste od Sv. Helene do Volčjih Njiv - 1400 m 4,320.000 1,440.000 1,440.000 1,440.000 * asfaltiranje Veliki Debenec do Bevc - 420 m, širine 2,5 m 2,700.000 900.000 900.000 900.000 7,020.000 2,340.000 2,340.000 2,340.000 5. ZABRDJE, PRAPROTNICA, STARA GORA * asfaltiranie Zabrdie - Mirna - ca. 660 m 3,300.000 1,100.000 1,100.000 1,100.000 * preplastitev Zabrdie - Praprotnica 11,000.000 4,000.000 5,000.000 2,000.000 * javna razsvetljava 900.000 600.000 300.000 15,200.000 5,700.000 6,100.000 3,400.000 6. ŠEVNICA, ŠKRJANCE, ZAGORICA, GORENJA VAS * razširitev ceste Sevnica - Brezovica 15,000.000 5,000.000 10,000.000 * izdelava asfaltnih prikliučkov v Zagorici 300m1 2,100.000 700.000 700.000 700.000 * Sevnica - sanacija makadamskih cest 1,200.000 18,300.000 5,700.000 10,700.000 700.000 7. MIRNA - L, II. in III. * preplastitev parkirišča 1,200.000 400.000 400.000 400.000 * razširitev parkirnega prostora(sp.bloki - Glavna ul.) 4,200.000 2,100.000 2,100.000 * sanacija ceste Sotla do meje s KS Šentrupert 7,000.000 4,000.000 3,000.000 drugi * ureditev signalizacije Roje I., II. in III. 1,200.000 1,200.000 * hidrantna mreža Roje I. in II. 1,500.000 * za razvoj turizma in kulture 2,000.000 * železniški prehod Zapuže 1,000.000 18,100.000 7,700.000 2,500.000 400.000 SKUPAJ: žic 74,784.00011 27,270.0001122,750.00011 9,064.000| OSTALA POTREBNA DELA V KS MIRNA, KI NISO OPREDELJENA S PROGRAMOM KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA IN TUDI NISO V PRISTOJNOSTI ZA IZVAJANJE S STRANI KS MIRNA: • most na Migolici preko reke Mirne, • odstavni pas ob cesti na Roje II., ureditev odvodnjavanja in izgradnja pločnikov, • izgradnja oziroma rekonstrukcija mostu čez Mirno in cesta mimo Mirne, • izgradnja pločnika od Jamske do bazena, POGOJI ZA REALIZACIJO POSAMEZNIH PLANSKIH POSTAVK: Posamezne naloge iz plana bomo vključevali tedaj, ko bodo krajani in uporabniki sposobni imenovati gradbene odbore, urediti vse v zvezi z zemljišči, izvesti vsa zemeljska in utrditvena dela v svojem imenu in za svoj račun ter predhodno pridobiti vse odstopne izjave in skleniti vse pogodbe z uporabniki. Sele po navedenih aktivnostih bo KS Mirna zagotavljala svoj delež v višini 1/3 vrednosti asfalta, to pa šele potem, ko bo 1/3 vrednosti asfalta zagotovila Občina in 1/3 uporabniki. Dodatnih želja posameznikov in večjega zneska od planiranega v planu krajevne skupnosti KS ne bo zagotavljala. Za realizacijo posameznih investicij po volilnih enotah so neposredno zadolženi in za izvedbo odgovorni izvoljeni člani iz posamezne volilne enote v svet krajevne skupnosti. Predsednik sveta KS Mirna: Janez BRAČKO • izgradnja športne dvorane na Mirni, • izgradnja obrtne cone na Mirni, • ureditev ceste od Sv. Helene do Glineka in • ureditev ceste Gomila - Račje selo preko Brezovice. Brv čez Mimo Naše bralce bi radi seznanili o tem, da še vedno potekajo prizadevanja za pridobitev dokumentacije za sanacijo mostu na Mirni in za izgradnjo brvi za pešce, o čemer smo v Krajanu že pisali. Družba Giri iz Ljubljane nas je prejšnji mesec zaprosila za soglasje k lokacijski dokumentaciji in k projektu za izvedbo sanacije mostu. Znano namreč je, daje most v slabem stanju, da so oboki na spodnjem delu poškodovani in da iz njih odpadajo kamni, kar je nujno potrebno sanirati. Krajevna skupnost je obravnavala prošnjo in dala soglasje k dokumentaciji. Družba Giri nas je zaprosila tudi za pridobitev odstopnih izjav lastnikov zemljišč, kjer naj bi se po izgradnji prišlo na brv čez Mirno. Obe soglasji smo pridobili, Dolenjka pa nas je ob izdaji soglasja obvestila, da MIRNA bo potrebno pridobiti tudi soglasje denacionalizacijskih upravičencev, saj sta objekt in pripadajoče parcele ob Mirni v denacionalizacijskem postopku. Direkcija za ceste je očitno trdno odločena most na Mirni sanirati in izdelati brv za pešce, problem pa je le v tem, ali bomo v stanju pridobiti potrebna soglasja. Za izvedbo del je v proračunu zagotovljen tudi potrebni denar. J. J. K. Reko Mirno bodo umirili Upravljavec vodotokov VGP iz Novega mesta na Mirni že nekaj časa izvaja vzdrževalna dela gorvodno od mostu. Izvedeni so očiščevalni posegi, ker pa nam jo je Mirna nekajkrat kot nemirna reka že zagodla in prestopila bregove ter poplavila center naselja, so se upravljavci odločili zgraditi in povišati obrambni nasip, ki bo v bodoče lahko uspešno preprečil, da bi se visoke vode ponovno razlile po naselju in povzročale škodo. J. J. K. Bazen na Mirni drevje in gradnja je v polnem razmahu. Izvajalec je nabavil armiranobetonske cevi fi 400 mm domačega dobavitelja in armiranobetonske cevi fi 600 mm avstrijskega dobavitelja. Prihajajoča poletna vročina je pripeljala na Mirno delavce VGP iz Novega mesta, ki bodo zgradili dovodni cevovod za bazen. Denar za izgradnjo bo zagotavljala Občina Trebnje v dveh delih. Letos se izvajalcu plača za celotno izvedbo 15 mio tolarjev, preostali znesek pa v letu 2001 po obrestni meri TOM + 3%. J. J. K. Investicija “športno-rekreacijski center na Mirni” je intenzivno v teku že od leta 1996. Zemljiško-knjižne zadeve so urejene, pridobljena so bila potrebna soglasja, gradbeno dovoljenje za izgradnjo cevovoda za dovod vode iz Mirne pa je bilo pridobljeno v marcu mesecu letos. Po opravljenem javnem natečaju smo izbrali najugodnejšega izvajalca del, to je Vodnogospodarsko podjetje iz Novega mesta. Z njim smo podpisali pogodbo za izvajanje objekta v dveh fazah: v prvi fazi gre za izgradnjo dovodnega cevovoda z objekti, v drugi fazi pa gre za ureditev struge reke Mirne. Pogodbena vrednost navedenih del znaša 28,307.742.00 SIT. Izvajalec seje zavezal dokončati dela do 20. junija letos, saj se v tem času dejansko pričenja tudi kopalna sezona. Že sedaj v teh vročih pred poletnih dneh naša mladina išče prostore za osvežitev. Na žalost bazen še ni pripravljen, trudili pa se bomo, da bo sveža voda v bazenu ob pričetku kopalne sezone. Na sami trasi cevovoda lahko ugotovimo, daje izvajalec z deli že pričel. Trasa je zakoličena, posekano je šibje in Kužno znamenje Kužno znamenje na izhodu z Mirne v smeri Mokronoga je dobilo prenovljeno in lepšo podobo Sredi zime je svet krajevne skupnosti Mirna sprejel sklep, da je potrebno obnoviti kužno znamenje, ki gaje že dodobra načel zob časa. Kapelica je bila namreč obnovljena v letu 1975. Poročali smo že, da je sanacijo izvedla Jožefina Kreuser iz Celovca. Šlo je za visoko strokovno restavratorsko delo. Freske Marije, Sv. Frančiška in Sv. Roka, ki so zavetniki obolelih za kugo, so bile precej načete. Da bi preprečili propadanje te znamenitosti, smo začeli z izvedbo celotne sanacije. Do kapelice je urejen prijazen dostop, urejeno je pročelje, skratka kapelica je sedaj lahko v ponos našemu prelepemu kraju. J. J. K. Delavci prenavljajo kapelico. Foto: N. Strel Sindikalist s srcem Ob vsakoletnem prvomajskem proslavljanju delavskega praznika na Debencu se vedno znova sprašujemo, kdo organizira to bogato druženje občanov. Vedno znova sindikat! Ja, kaj pa danes pomeni sindikat? Pustimo (za danes) ob strani namen in vlogo nekdaj elitne družbene organizacije, vendar pa ne moremo mimo osebe, ki je storila vse, da se je to praznovanje obdržalo. Seveda je to Miran Jurak, dolgoletni “sindikalist” in družbenopolitični delavec v občini Trebnje. Prijazno se je odzval povabilu na razgovor. Krajan: “Dvaindvajset let si že trebanjski občan. Kaj vse si počel ta leta?” Miran: Leta 1978 sem iz medvoškega Donita “presedlal” v takratni TOZD Donit na Veliko Loko in kot mlad ekonomski tehnik prevzel nabavno-skladiščno službo. Že kmalu so me izvolili za predsednika mladinske organizacije in nato v OK ZSMS Trebnje, kjer sem bil 4 leta neprofesionalni predsednik. Bil sem tudi član družbenopolitičnega zbora Skupščine občine. V letih 1987 do 1989 sem bil predsednik občinskega sindikalnega sveta, pred tem pa sem nekaj let vodil družbeni standard. Leta 1989 sem se kot vodja blagovnice zaposlil v novomeški Standard konfekciji, nato pa kot vodja prodajnega centra (PC) Mercator na Mirni. Sedaj sem že četrto leto zaposlen kot samostojni komercialist v Perutnini Pivka. Krajan: Res razgibana delovna pot mladega človeka. Kako pa, da še vedno delaš na sindikalnem področju? Miran: Konec prejšnjega desetletja so se občinski sindikalni sveti preoblikovali v Območno organizacijo ZSSS Novo mesto. Tudi po moji zaslugi je ostala sindikalna pisarna, ki jo je vodila izvoljena sekretarka območne organizacije. Delavcem smo tako nudili brezplačno strokovno pomoč kot tudi pravne nasvete in še kaj. V tem zadnjem mandatu, ko sem vodil občinski sindikalni svet, sem bil verjetno najuspešnejši, saj sem si “pridobil” še funkcije člana sveta občinske organizacije za Dolenjsko in člana republiškega sveta ZSSS. Sindikalno delo je bilo preprosto v meni in rad sem ga opravljal. Tudi danes, poleg dokaj naporne službe, z veseljem delam v sindikatu. Med drugim z nekaj sodelavci vsako leto organiziram osrednje delavsko srečanje na Debencu. Zato je zame 1. maj še bolj svečan praznik in izredno sem zadovoljen, ko je vsako leto več obiskovalcev. Letos jih je bilo po oceni že preko dva tisoč. Tudi najvidnejši državni funkcionarji radi pridejo na delavsko praznovanje in to ljudje cenijo. Jože Smole, Janez Stanovnik, Matjaž Kmecl, Milan Kučan, Ivan Bizjak, Etbin Kristan, Tone Hrovat, Dušan Semolič, občinski funkcionarji vseh ravni in drugi govorci so vsako leto posebej delavstvo in vse prisotne spodbujali k borbi za njihove pravice. Tudi kulturni program je vse bogatejši. Radi smo poslušali trebanjsko godbo, danes pihalni orkester z mažoretami, pevske zbore, harmonikarje, recitatorje, Jerco Mrzel, Sašo Pavček, Krjavlja, Sraufencigerja, Brajdimirja, Modro kroniko, mamo Manko in še bi lahko naštevali. Daje vzdušje na srečanju še boljše, poskrbimo tudi za “sindikalne” cene jedi in pijač, o čemer se dogovarjamo z gostinci. Eno pomembnejših opravil na teh prvomajskih srečanjih je tudi podeljevanje priznanj najboljšim sindikalnim delavcem in sindikalnim organizatorjem v podjetjih na Dolenjskem. Ja, kar precej mojega dela je vtkanega v sindikat in ni mi žal. Vedno sem naloge z veseljem opravljal. Tako, upam, bo tudi z organiziranjem dvajsetega jubilejnega srečanja na Debencu prihodnje leto. Že sedaj vabim vse občane. Pridite, ne bo vam žal! Izdali bomo zloženko in organizirali bogat kulturni program. Obljubim! Krajan: Prepričani smo, da bo tudi jubilejno srečanje “na višini”, seveda tudi s tvojo veliko nesebično pomočjo, za kar se ti Mirna - upam, da vsi občani - iskreno zahvaljujemo. Miran: Organizacija prvomajskih srečanj uspeva tudi zaradi izdatne pomoči sponzorjev, tudi Občine in Krajevne skupnosti Mirna. Vsem priznanje in iskrena zahvala. D. Z. Udeležencem prvomajskega srečanja je spregovoril Dušan Semolič, predsednik SSS. Prvi z leve je Miran Jurak. (Foto: D. Z.) Gradnja deponije Globoko gre h koncu Foto: N. Strel NatromejikrajevnihskupnostiMirna,Račje odloku iz smetarine, približno 250.00 SIT selo in Trebnje VGP iz Novega mesta že mesečno na gospodinjstvo. Se v letu 1999 je nekaj časa gradi deponijo komunalnih Občina planirala iz centra Trebnjega odpadkov za potrebe občanov trebanjske preseliti v Globoko tudi vso komunalno občine. Gradnja se financira deloma iz operativo, za katero naj bi zgradili ob cesti sredstev države, sicer pa zbiramo bodoči potrebne objekte in tehtnico za tehtanje uporabniki deponije denar po občinskem odpadkov, pa občinski svet te odločitve ni potrdil, saj ni sprejel ureditvenega načrta centra Trebnjega. Gradnja objektov komunalne baze se bo tako premaknila v prihodnost, nujno potrebno paje na vhodu že sedaj zgraditi mostno tehtnico. Taje namreč predpogoj, da deponija pridobi uporabno dovoljenje. Ker je za tehtnico potrebno električno napajanje, bo zagotovljena električna energija take moči, da bo v perspektivi zadoščala tudi za potrebe komunalne baze. Iz tega razloga bodo stroški tudi delno višji. Nadeponijskem dnu je že položena folija na glineni izolacijski sloj 3 x 25 cm. Na folijo bodo izvajalci vgradili geotekstil ter potrebne drenažne sloje, okrog deponije pa zgradili oziroma dokončali površinsko odvodnjavanje, manjša finalna in ureditvena dela in križišča, varovalne ograje okrog objektov prve faze in javno razsvetljavo. Izvajalci bodo našteta predvidena dela zaključili do septembra meseca letos, nato pa bo možno razpisati tehnični pregled za objekt, za tem pa bo že mogoče na deponijo pripeljati prve odpadke. KOMUNALA TREBNJE Lekarna... Lekarna obratuje po naslednjem urniku: PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK in PETEK od 7.30 do 13.30 ure od 15.00 do 17.00 ure SREDA od 12.30 do 18.30 ure SOBOTA od 8.00 do 12.00 ure Lekarna ima na razpolago celotni asortiman zdravil, nekaj zdravil v veterinarske namene, prav tako pa še raznovrstne pripomočke in preostale sanitetne materiale. O težavah z lekarno na Mirni smo vas skušali redno obveščati. Zaprta je bila skoraj leto dni zaradi objektivnih razlogov, sedaj pa je na veselje krajanov ponovno odprta. Z obratovanjem je pričela 10. aprila. Zadovoljstvo uporabnikov je izredno veliko. Nič več namreč ne bo potrebno hoditi po zdravila v Mokronog ali v Trebnje, kar je bilo doslej dodatno breme ljudi, ki se jih je lotila bolezen. Foto: N. Strel Gasilci na Mirni bogatejši za gasilski Leta 1998 smo si gasilci z Mirne v letni plan zastavili cilj zamenjati stari in dotrajani kombi IMV1600 za novega. Akcijo smo peljali izredno uspešno, saj smo lani prišli do novega vozila. Gre za Citroen Jumper, ki je za naše potrebe primeren. Cilj smo uresničili skupaj z Gasilsko zvezo Trebnje, ob pomoči Krajevne skupnosti Mirna, s prispevki posameznikov ter matičnega društva. Dejali smo si: “v slogi je moč”. To smo že večkrat dokazali in izkušnje so nas vodile v smeri uresničitve našega cilja. Verjetno si bo marsikdo zastavil vprašanje, zakaj novi kombi potrebujemo, če je le-ta parkiran v garaži gasilskega doma. krajanom krajevne skupnosti Mirna pa čestitam h krajevnemu prazniku in jim želim veselo praznovanje. Gasilci vas vabimo, da se naše prireditve v okviru praznovanja krajevnega praznika, 3. junija, udeležite v čim večjem številu. NA POMOČ! Predsednik PGD Mirna: Branko KOLENC Foto: N. Strel________________________________________________ Odgovor na to vprašanje je kot na dlani. Pred dvema letoma smo na pobudo Gasilske zveze Trebnje ustanovili v okviru gasilskega društva mladinsko sekcijo, ki skrbi za podmladek v društvu. V skupini so gasilci pionirji, ki so nam vsem v veliko veselje in ponos. Sekcijo vodi mentor Franci Novak ob sodelovanju poveljnika društva Kristijana Možine. Skupaj uresničujejo zastavljene naloge ter pri mladih krepijo duh prostovoljnega gasilstva. Naša skupna prizadevanja dokazujejo, da gasilci nismo aktivni le ob gašenju požarov, temveč da skrbimo za podmladek in za izobraževanje našega kadra. Ker je varnost naših najmlajših najpomembnejša, jo moramo zagotoviti tako pri vajah kot pri prevozih. V letnem planu imamo med drugim tudi udeležbo na tekmovanjih v organizaciji Gasilske zveze Trebnje. Naše društvo bodo zastopali pionirji, člani ter veterani. Rezultati so prav gotovo ob velikih prizadevanjih zagotovljeni. Kot se spodobi, bomo gasilci naše novo vozilo prevzeli na svečan način na prireditvi krajevnega praznika v soboto, 3. junija 2000. Začetek prireditve bo ob 14. uri na igrišču pri osnovni šoli Mirna. Organizirali bomo turnir v malem nogometu s sosednjimi gasilskimi društvi. Predvidoma ob 18. uri bo vrhunec prireditve pred PC Mercator Mirna, po končani prireditvi pa bomo za nadaljnje veselo druženje poskrbeli gasilci skupaj z ansamblom Mladi Dolenjci. Pripravili bomo tudi hrano in dobro rujno kaplico. Ob tej priložnosti izrekam globoko zahvalo vsem donatorjem, gospodarskim družbam, krajevni skupnosti in Gasilski zvezi Trebnje za njihovo pomoč pri nabavi novega gasilskega vozila, vsem Se sosedje dovolj poznamo? Tiho in neopazno je ga. Vera Plazar v mesecu marcu praznovala 80 let življenja. Po moževi smrti živi sama. Lepo pa zanjo skrbita hčerka Irena in sin Tomaž s svojimi. V življenju ji ni bilo z rožicami postlano. Zato pa sama toliko bolj skrbi za vse svoje rožice, ki cveto povsod okrog hiše. Čeprav ji zdravje večkrat ponagaja, ima vedno veder nasmeh in prijazno besedo za vsakega obiskovalca, ki želi z njo deliti urico prostega časa. Ob njenem visokem jubileju ji sosedje in prijatelji želimo še mnogo zadovoljnih let in veselja z njenimi rožicami! Cilka Zibert Gospa Plazar. Foto: Rudi Žibert ]un!]^000t‘JKf aja n mmmmmmmmsm Žal mi je! Letošnja pomlad ni prinesla le zvončkov in sonca, ampak tudi plodove. Naša dekleta z Mirne in okolice, ki so že v zrelih letih, so vse od jeseni pridno delala v likovni delavnici. Delavnica je bila v klubu upokojencev na Mirni. Pom lad je poleg sonca prinesla na dan sadove njihovega truda. Tako preprosto je narediti lepo rožico, le naučiti se je potrebno. Nasmejane učenke in njihove stvaritve. Ko sem videl izdelke iz preprostih in poceni materialov, priznam, da mi je bilo zares žal, ker nisem poiskal tudi sam vsaj nekaj izkušenj v njihovi delavnici. Poslikave na ploščicah, vaze, posode simpatičnih oblik, predmeti za dekoracijo daril in različno cvetje je delo njihovega uma in rok. Pokazale so še enkrat, da mora biti človek aktiven vse dni. Resje, daje preživetih veliko ur ob ustvarjalnem delu, toda kaj je lepšega kot take “proste” ure, ki nas bogatijo in osrečujejo v prijetni družbi. Šolsko leto je končano, jesen pa bo povabila nje in tudi vse ostale, ki žele ustvarjati, na prijetno in zabavno delo v hladnejših dneh. Tone z Okroga Zopet bo potrebna solidarnost krajanov Na prvi četrtek v maju je Rajerjevo -po domače Pakarjevo hišo - z Brezovice pri Mirni zajel požar. Prvi dim, ki se je zakadil iz oken, je zagledal eden od vaščanov, ki se je vračal zvečer iz službe. Obvestil je gasilce, ki so v rekordnem času prišli na pomoč. Ni manjkalo veliko, da nista v ognju ostala žena in mož, saj sta že spala. Strokovnjaki so ugotovili, daje prišlo do kratkega stika v električni omarici v veži stare hiše. Zgorela je skoraj vsa notranjost, ostalo je nekaj malega pohištva ter osebnega perila v dveh omarah. Takoj naslednji dan sta območna organizacija RK Trebnje in KORK Mirna odprli račun za prehrano v trgovini na Sevnici. Vaščanke smo oprale zadimljeno perilo in odeje, kar je še ostalo, skuhale pa smo tudi nekaj obrokov prehrane za prve dni po požaru - dokler ni bilo možno skuhati doma, v bivalnem kontejnerju, katerega je postavilo železniško podjetje Ljubljana, kjer je mož v službi. Plemenito in humano delo pa opravlja nekaj mož - vaščanov Brezovice. Najprej so pomagali odstraniti zgorelo in ožgano pohištvo, podreti ostrešje, notranje zidove, sedaj pa so že tik pred vlivanjem plošče. Nekaj finančnih sredstev so prizadeti že dobili od podjetja ŽTP, pričakujemo pa tudi pomoč Občine, KS Mirna in prispevke iz vse krajevne skupnosti. Zelja prizadete družine in krajanov Brezovice je ta, da bi do prve zime stala nova hiša - pa čeprav malo manjša. Kontejner je odlična začasna rešitev za poletne čase, zima pa je le zima. Tudi tokrat zaupamo krajanom Mirne, saj so nam že večkrat dokazali, kako znajo biti solidarni in prisluhniti klicu v sili. za RK Mirna Štefka Gregorčič Tretje življensko obdobje Ste opazili, da zarja danes ni bila taka kot včeraj? Če ste, potem ste bogatejši za novo spoznanje. Videli ste, da je vsak dan drugačen in lepši od prejšnjega, ker je nov. Niste tisti, ki bi hodili po sveti in ne bi videli poti, kaj šele rožice ali grmička ob njej. Vsak dan je nov list, ki naj bo popisan do konca, da bodo z njega črpali bogastvo tudi naši vnuki. Od nas se bodo naučili ceniti lepote sveta in življenja na njem. Več jih bomo naučili, bogatejši bomo mi sami. Da bi bilo naše spoznavanje hitrejše, se veliko ljudi v zrelih letih še vedno izobražuje in išče najboljše načine, kako prenesti svoja opažanja na mlajše rodove. Mladim ni potrebno kazati naših lovorik, ker jih bodo videli sami takrat, ko jih bomo popeljali v svet, v katerem bodo postali bogatejši od nas. Z veseljem lahko zapišem, da si precejšnje število Mirnčanov želi na predavanjih v UTŽO polepšati vsak dan zase in za svoje naslednike. Vse šolsko leto redno hodijo na splošna predavanja kako zadržati zdravje in obogatiti duha ter predvsem, kako vse to prenesti na mlajše rodove. Razen predavanj se udeležujejo vrste krožkov in delavnic. Obiskujejo računalniški tečaj, tečaje tujih jezikov, likovne delavnice, rekreacijo, plesne vaje in podobno. Vse koristno je potrebno okronati še s prijetnim. Letos je bila ob zaključku šolskega leta ekskurzija po Gorenjski. Prijazna in vešča spremljevalka nas je, kljub delno deževnemu vremenu, prijazno vodila skozi škofjeloške znamenitosti, nas V panju velikem nenehno brenči, oblak ga obdaja in kaplja drsi. Roj zdaj potuje v kraje iz sanj, da tam si nabere novih spoznanj. Matica skrbna jih vodi povsod, med podatki leti in riše jim pot. Natrese bogate in sladke jim bere, ki v mešičkih se željnih do roba nabere. Da satje do konca bi napolnili, se ob veselju bodo še z delom trudili, do rožce, ki sojo zamudili, pa po deželi prijazni Cvetki sledili. Po ogledu čebelarskega muzeja je bilo pripravljeno kosilo v prijetni domači gostilni. Pozneje je organizator pripravil še bogat srečelov in veselja ob dobri kapljici ni bilo konca. Na poti domov smo se ustavili še v lepi katedrali na Brezju. Zaključek je bil poln veselja in pesmi, brez popeljala do kroparskih kovačev in v katerih naj ne mine noben naš dan. radovljiški čebelarski muzej. Tone z Okroga Krajani smo normalni pacienti Obiskal sem Zdravstveno postajo. Tokrat v vlogi firbca. Čeprav sem tečnaril med delovnim časom zdravstvenega osebja, sta mi zobozdravnica in zdravnica prijazno odgovorili na nekaj vprašanj. Dobro voljo sem mimogrede opazil tudi na obrazu “lekarnarice”. Lansko leto so po nekaj mesecih uspešnega delovanja birokrati, inšpektorji in “fovšljivi kolegi” uspeli zapreti vrata lekarne, sedaj pa jo po težkih mukah s precejšnjim kupom papirjev in tolarjev ponovno odprli. Tako je zdravstvena ponudba, primerna naši krajevni skupnosti, zaokrožena. Dr. Mirjana Turčin - Tomažin je stomatologijo študirala v Zagrebu. Že leta 1978 se je zaposlila na Mirni, nato je deset let delala na Dobu, sedaj pa spet enajsto leto “ureja” zobovja našim krajanom. Posebno skrb za zdrave zobe posveča otrokom. Preventivno bi lahko veliko več storili njihovi starši, saj je karies pri otrocih le preveč razširjen. Dr. Tomažinova ima na seznamu 1500 pacientov. Med njimi je 330 otrok in marsikomu od njih je morala izpuliti stalen zob. Zato bo treba še marsikaj preurediti, da do tega ne bo prihajalo. Vse zahteve in poizkusi v tej smeri se največkrat končajo pri denarju. Zavod za zdravstveno zavarovanje in tudi druge zavarovalnice vse bolj škrtarijo. Prejšnji sistem je bil fenomenalen, danes pa si delavec z borimi “50 - 60 tisočaki mesečnega prihodka ne more privoščiti” generalno ureditev zobovja, ki stane nekaj stotisoč tolarjev. časa in vzpostavili samoplačniško razmerje (cenik imamo!), kar bi bilo za paciente cenejše kot v privatnih ambulantah, ni še zaživel, saj je organizacija dela slaba točka ZD Trebnje. Sicer dr. Tomažinova ni proti privatni praksi javnega zdravstva. S pridobljeno licenco naj zdravnik vzame v zakup ordinacijo, kjer je delal pred tem, saj je v veliki prednosti, če pozna svoje paciente in če mu le-ti zaupajo. Vendar pa mora “privatni” prevzeti tudi obveznosti, kot so dežurstvo, uskladiti mora delovni čas z drugimi in podobno. Terminal za potrjevanje zdravstvenih kartic bi moral biti tudi v mirnski Zdravstveni postaji. Nevzdržno je, da pacienti nimajo te možnosti, ko zaradi tega potujejo v Trebnje, pa velikokrat naletijo na pokvarjen aparat. Terminale bi morali nuditi na število prebivalcev, je končala dr. Tomažinova. Foto: D. Z. revmatizma in ogroženosti srčnožilnih bolezni ni opazila. zaradi Foto: D. Z. Kljub dokaj dotrajanim inštrumentom očitno v zobni ambulanti naredimo preveč, pravi dr. Tomažinova. Po planu ZD Trebnje oziroma Zavoda porabimo preveč materiala za protetiko. Pacienti so prikrajšani, upravičeno se jezijo, saj niso vsi v enakovrednem položaju. Tudi moj predlog, da bi protetiko izdelovali izven delovnega Dr. Bojana Tratar dela kot splošna zdravnica v mirnski Zdravstveni postaji že 15 let. Krajani in še posebej pacienti jo poznajo kot marljivo in prijazno zdravstveno delavko, ki je vedno pripravljena pomagati človeku v stiski. Na vprašanje o morebitnih posebnih karakterističnih boleznih je dejala, da le-teh, razen morda degenerativnega Seveda so pogoste bolezni, ki so povezane z alkoholizmom, previsoka pa je tudi samomorilnost. Z novim družbenim režimom (privatizacija) pa tudi s povečanim številom mlajših upokojencev se stalež bolniških dni zmanjšuje. Verjetno pa gre to dejstvo tudi na račun zdravja krajanov, razmišlja dr. Tratarjeva. Zadovoljna je z opremo, imajo tudi aparate za merjenje sladkorja in hemoglobina. Zelo je zadovoljna tudi s ponovnim odprtjem lekarne. Zdravnica je nejevoljna le zaradi manjkajočega terminala. Na Dolenjskem sta le dve ambulanti brez njih. To je nevzdržno. Zavod je treba prepričati o pomembnosti tega za naše paciente. O splošnem počutju ve največ vsak zase. Vendar priporoča vsem, da bolj opazujemo samega sebe, svoje telo, da bi vedeli, kdaj smo res bolni. Sladkor, debelost,... Vsak človek je najprej sam sebi zdravnik, je zaključila kratek pomenek naša mirn-ska zdravnica dr. Bojana Tratarjeva. D. Z. Akcija odvoza kosovnih odpadkov V marcu in aprilu mesecu je Komunala organizirala odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Tudi v letošnji akciji so količine teh odpadkov narasle, saj se gospodinjstva želijo znebiti raznovrstne odslužene krame, ki v domovih in pri objektih predstavljajo nepotrebno navlako. O akciji so bili krajani obveščeni v medijih in tudi v Krajanu. Hkrati ob tej akciji je potekala tudi očiščevalna akcija, ki jo je organizirala Lovska zveza Slovenije. V naši krajevni skupnosti so čistili gozdove in odstranjevali odložene odpadke lovci Lovske družine Mirna. Bili so izredno uspešni in prizadevni, kar kaže na dejstvo, daje še posebej pri zeleni bratovščini visoka ekološka zavest. Njihova prizadevanja smo na svetu krajevne skupnosti tudi materialno podprli. V občini Trebnje je bilo zbrano kosovnih odpadkov pri gospodinjstvih 2181 m3. V Krajevni skupnosti so gospodinjstva oddala 185 m3 kosovnih odpadkov, lovci pa so zbrali vseh odpadkov 84 m3. Med sekundarni surovine smo v naši krajevni skupnosti uvrstili 46 m3 zbranih odpadkov. Po uspešni akciji je bila izvedena analiza z naslednjimi zaključki: • akcijo odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev bo potrebno v bodoče vodili posebej; • očiščevalno akcijo lovskih družin in ostalih ekološko usmerjenih asociacij civilne družbe moramo organizirati tako, da bodo zbrane odpadke skupaj z organiziranimi prevozniki takoj naložili in odpeljali na deponijo komunalnih odpadkov; • prisiliti bo potrebno lastnike odsluženih avtomobilov in kmetijskih strojev, da le-te sami izročijo in peljejo na Surovino in ne na skupna zbirna mesta, saj s takim načinom lastniki stroške prevalijo na breme Občine ali izvajalcev; • nabaviti bo potrebno ustrezno opremo za odvoz kosovnih odpadkov (ustrezno dvigalno napravo); • urediti bo potrebno v občini Trebnje ustrezno ravnanje s sekundarnimi surovinami, kar je z odlokom določeno, pa se ne izvaja in zaradi tega vse sekundarne surovine pridejo na deponijo komunalnih odpadkov. EKOLOŠKI KOTIČEK Gozd ni koš za smeti S tem naslovom je v soboto, 8. aprila 2000, že drugič potekala vseslovenska akcija čiščenja gozdov. Po vsej državi se je te akcije udeležila večina lovcev, ribičev in veliko prostovoljcev - naravovarstvenikov, vsega skupaj več kot 31.000 udeležencev. ter jih tako pripravila za odvoz. Komunalno podjetje Trebnje kljub dogovoru ni moglo na hitro odpeljati vseh odpadkov, zbranih po vsej občini. Zato menimo, da so bile kritike in negodovanje posameznikov, češ da nismo poskrbeli za odvoz, po našem mnenju neutemeljene. LD Mirna je pri tem solidarno in odgovorno sodelovala ter pobrala iz gozdov skupaj 11 traktorskih prikolic raznih odpadkov in jih pripeljala na dogovorjena zbirna mesta Velja omeniti, da je bilo med to akcijo najdenih tudi veliko strupenih odpadkov, kot so akumulatorji, barve in škropiva. Ni namen teh množičnih čiščenj le v tem, da poberemo iz gozdov nemarno odvržene odpadke, ampak želimo, da bi pri vseh prebivalcih vzbudili in razvili zavest, da smo vsi skupaj odgovorni tudi za čistost okolja, kajti sicer se nam vsem skupaj slabo piše. Na koncu se zahvaljujemo svetu krajevne skupnosti Mirna za denarno pomoč. Znano je, da je izvedba tako obsežne akcije povezana tudi s stroški, saj samo prostovoljno delo ne zadostuje. Naša največja želja pa je, da bi take akcije nekoč v čim bližji prihodnosti postale nepotrebne, ko bi v naših gozdovih ne bilo več odpadkov, ki ne sodijo tja. "Smeti’’, še posebej take, kot so na fotografiji, niso za v gozd. Za LD Mirna: Rudi Žibert tk mm OBVESTILA - OGLASI Program praznovanja krajevnega praznika petek, 2. junija, od 19. do 24. ure glasbena skupina The Trolls Mirna in Don Mentony band -pod gradom na Mirni sobota in nedelja, 3. in 4. junija, od 9. do 16. ure odprta vrata gradu Mirna - dr. Marin bo sprejemal obiskovalce na vsaki dve uri od 9. do 16. ure ter jim razkazal opravljena dela pri obnavljanju sobota, 3. junija, ob 14. uri turnir v malem nogometu s sosednjimi gasilskimi društvi - na igrišču pred osnovno šolo Mirna nedelja, 4. junija, od 10. do 14. ure dolenjsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe v organizaciji LD Mirna - na lovskem strelišču LD Mirna (pri koči) sobota, 3. junija, od 18. do 02. ure slavnostna parada gasilcev ob prevzemu novega kombi vozila, slavnostni nagovori, žegnanje novega vozila, prevzem vozila, podelitev priznanj in diplom na dvorišču pred PC Mercator na Mirni in gasilska veselica ob zvokih ansambla MLADI DOLENJCI. torek, 6. junija, ob 20.30 uri VEZILO ZA PRAZNIK - Ženski pevski zbor Svoboda Mirna (zborovodja Stane Peček) in Mešani pevski zbor društva upokojencev Mirna (zborovodja Valerija Rančigaj) - v domu Partizan Mirna sobota, 3. junija, ob 10. uri otvoritev razstave slikarja Janeza Koželja -v OS Mirna (razstava bo odprta do konca meseca junija) petek, 9. junija, ob 20. uri gledališka predstava - v domu Partizan Mirna sobota, 3. junija, ob 11. uri otvoritev razstave “Ribištvo na Slovenskem” s pomočjo Tehničnega muzeja Bistra - v OS Mirna (razstava bo odprta do sobote, 10. 06. 2000) VLJUDNO VABLJENI! Organizacijski odbor sveta KS Mirna Kaj delamo taborniki? Pomladanski dnevi prinašajo nam tabornikom kar precej aktivnosti, ki jih izvajamo predvsem v naravi. Stekle so tudi priprave na taborjenje, ki bo v Marindolu ob Kolpi od 6. do 16. julija 2000. Poleg tabornikov se lahko prijavijo tudi ostali otroci, ki obiskujejo OŠ Mirna. Starši, če želijo vaši otroci na taborjenje, nas obiščite na vodovih srečanjih, ki potekajo ob petkih ob 16. uri na igrišču OŠ Mirna, kjer boste izvedeli vse o taborjenju. Za informacije glede taborjenja pa lahko pokličete na telefon 47-235 (Andrej). OBVESTILA - OGLASI In kaj smo še počenjali? Zadnji vikend v marcu smo se grče in grčice odpravili na nočno orientacijsko tekmovanje (N OT), kije letos potekalo v Vidmu na Dobrepolju. Kakih 500 tabornikov se nas je zbralo iz vse Slovenije. Glavna značilnost tekmovanja je bila, da je potekala orientacija ponoči. Posebnost letošnjega tekmovanja pa je bila, daje potekalo na področju, kjer živi veliko število “kosmatincev”. Pa tudi vreme je poskrbelo za “humano” tekmovanje, saj smo bili navajeni v preteklih letih na dež, sneg, meglo in polno blata. Proga ni bila fizično zahtevna, zato pa je bila toliko bolj orientacijsko izredno zahtevna. Pa kaj bi “nakladal”, pojdimo rajši k rezultatom. Štartalo je 84 ekip v vsej konkurenci. Zasedli pa smo 6. mesto med grčami in 14. mesto med grčicami. V vsej konkurenci je nastopalo 46 rodov, mi pa smo zasedli 14. mesto. Šestega maja pa se nas je zbralo okrog 100 medvedkov in čebelic na področnem mnogoboju na Mirni. Naši dve ekipi sta pokazali največ znanja in se uvrstili v državni mnogoboj, ki bo 10. in 11. junija na Otočcu. Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU! Andrej Tratar POLICIJA SVETUJE in OPOZARJA Na območju občine Trebnje smo v mesecu aprilu policisti obravnavali 19 (v enakem lanskem obdobju 14) prometnih nesreč. Pripetila se je tudi ena nesreča s smrtnim izidom in sicer na hitri cesti H/l. Na območju KS Mirna pa smo v mesecu aprilu obravnavali 2 prometni nesreči, v kateri je nastala le materialna škoda. Vzroki nesreč so nepravilna stran in smer vožnje, neustrezna varnostna razdalja, nepravilen premik z vozilom in prevelika hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti, itd. Policisti so v mesecu aprilu na območju občine Trebnje obravnavali 310 kršitev cestno-prometnih predpisov. Sedemnajst voznikov pa so policisti predlagali sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Zaradi velike stopnje alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč, smo tudi v mesecu aprilu organizirali poostrene kontrole psihofizičnega stanja voznikov motornih vozil na območju cele občine. Ravno tako bodo v naslednjem mesecu organizirane poostrene kontrole kršitev cestno-prometnih predpisov pešcev, voznikov dvokoles in ostalih udeležencev v cestnem prometu. V mesecu marcu so policijsko postajo Trebnje obiskali tudi šolarji OŠ Mirna, ki so si ogledali prostore policijske postaje, vozila in opremo, ki jo uporabljajo policisti pri svojem delu.___________________________________ Doslednobomoizvajalikontrolovoznikovenoslednihvozil (kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa), predvsem tehnično brezhibnost, uporabo zaščitnih čelad, psihofizično stanje voznikov. Tistim, ki bodo kršitve vztrajno ponavljali, bomo v skladu z Zakonom o prekrških, sredstvo, s katerim kršijo predpise (OA, KZM ali MK), tudi začasno zasegli. N a področju kriminalitete smo v mesecu aprilu obravnavali 37 kaznivih dejanj. Na območju celotne občine Trebnje se v mesecu maju pojavljajo velike tatvine - vlomi v objekte, pisarne, itd., kjer si storilci prilaščajo predvsem tehnične predmete. V samem mestu Trebnje pa se v zadnjem času zopet pojavlja vandalizem (poškodovanja stvari). Glede na prihod gobarske sezone ter del v vinogradih opozarjamo občane na zaklepanje vozil, shranjevanje vrednejših predmetov, torbic, denarnic, ipd. Vsako sumljivo zadrževanje ali gibanje neznancev pa si zabeležite ali pokličite na telefon št. 113 ali 44-002. Edvard FIŠTER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE nižji inšpektor ■BnamBHBHBH SPORT Smučarsko društvo Trebnje ponovno aktivno Ker je smučanje v občini Trebnje v preteklosti imelo precej privržencev in med drugim celo, za tiste čase zelo sodobno smučišče v Trebnjem, je privržencev tega športa še vedno kar precej. Stagnacija v delu bivšega Smučarskega kluba TRIMO Trebnje je bila verjetno predvsem posledica obdobja “zelenih zim ” in določene menjave generacij v začetku osemdesetih let. Po mnenju nekaterih želja po aktivnem in organiziranem delu še vedno ni čisto zamrla, saj je konec koncev smučanje pri nas še vedno naš nacionalni šport. Seveda je čas prinesel tudi potrebo po novem pristopu k organiziranju društva in načinu dela. Tako je bilo na občnem zboru društva, ki je bil 17. 04. 2000 v kulturnem domu v Trebnjem sprejetih kar nekaj sprememb statuta društva, ki bodo omogočile učinkovitejše delo v bodoče. Kot že omenjeno program dela društva temelji na aktivnostih, ki vzpodbujajo množičnost in popularizacijo smučanja v občini, ustvarjajo bazo mladih smučarjev in jih pripravljajo na vstop v tekmovalne vrste. Za organizirano izvajanje smučarskih aktivnosti namenjenih množičnosti oziroma rekreativcem bodo skrbeli lokalni smučarski kadri. Cilj teh aktivnosti je popularizacija smučanja v širši skupnosti. Tu gre predvsem za organiziranje rekreacijskih aktivnosti ter raznih tekmovanj v organizaciji kluba, kot tudi tekmovanj za razna podjetja in organizacije. Organiziranje smučarskih izletov, zimovanj, poletnih pohodov ali kolesarjenj, družabnih večerov ob sklenitvi sezone, itd. bodo le nekatere izmed aktivnosti, katere želi društvo oživeti v okviru celotne občine. Za začetek je bil med velikonočnimi prazniki že organiziran smučarski izlet na Vogel. Za najmlajše, to je za predšolske otroke, bodo decembra, januarja in februarja organizirani smučarski tečaji. Pretežno se bodo tečaji izvajali po lokalnih občinskih centrih in z lokalnimi kadri, to je v Trebnjem, na Mirni, v Mokronogu in v Velikem Gabru. Udeleženci tečaja bodo glede na smučarsko znanje razporejeni v različne skupine. Izmed njih bodo najboljši predlagani v alpsko šolo, ki je predpriprava za tekmovalno vrsto. Smučanje alpske šole bo organizirano na smučiščih po Sloveniji in to predvsem ob vikendih in med počitnicami. Člani alpske šole se bodo v sezoni udeleževali tekmovanj, ki so namenjeni najmlajšim, kot so Zmajčkov pokal, Pokal NAMA, Hervis pokal, tekmovanja v okviru Ski-open pokala. Izmed otrok, ki so v okviru drugih klubov v regiji že doslej sodelovali na tekmovanjih SZS za kategorizirane tekmovalce in so rangirani po Biltenu SZS, bo formirana tekmovalna vrsta. V letošnji sezoni bodo to cicibani letnika 1990 in mlajši, naslednje leto pa tudi že mlajši dečki in deklice. Najboljši med temi tekmovalci so že v preteklih sezonah dosegali rezultate med najboljšimi 5-imi v državi v okviru svojega letnika, kar bo vzpodbuda tudi za vse ostale otroke, ki se bodo pridružili tekmovalni skupini. Trenutno skupino sestavlja 17 otrok, morebitni ostali zainteresirani otroci te starosti pa naj se pozanimajo za sodelovanje pri učiteljih športne vzgoje v svojih šolah. Delo prve tekmovalne vrste namreč poteka praktično skozi vse leto, prekinemo ga le v juliju in avgustu. S kondicijskimi pripravami so začeli 10.05.2000, vadba pa bo potekala izmenično v Trebnjem in Mokronogu in bo obsegala atletiko, gimnastiko, kolesarjenje ter vožnjo na rolerjih. Za treniranje tekmovalne skupine je klub podpisal pogodbo s poklicnim trenerjem, ki bo zagotovil dovolj visok, strokoven nivo dela s tekmovalci. Za izvedbo programa dela je potrebno v začetku predvsem zagotoviti najnujnejšo tehnično opremo, kot so vozila, koli, telekomunikacije in podobno. V ta namen člani izvršnega odbora intenzivno obiskujejo sponzorje med podjetji in obrtniki v občini, kjer so doslej naleteli na zelo dober odziv. Želja, da bi društvo delovalo v okviru celotne občine in povezalo vse ljubitelje tega športa v bližnji okolici je vodilo novega predsedstva društva in zato tudi s tem prispevkom pozivamo vse ljubitelje zimskih radosti, da se obrnejo na novo vodstvo s svojimi pobudami in morebitnimi željami po sodelovanju, kot tudi s sponzorskimi prispevki. za Smučarsko društvo TRIMO Trebnje Andrej Lazar ... TAM GORI, KJER VINOGRAD IMAM Varstvo vinske trte v letošnjem letu Leto 1999 je bilo za vinogradnike preizkusno leto, saj takšne peronospore ni bilo vsaj že 30 let. Bilo je veliko težav in nekateri vinogradniki so utrpeli veliko škodo. Leto 1999 pa ni bilo posebej nevarno za oidij in za sivo grozdno plesen. Letošnje leto je s svojimi nadpovprečnimi temperaturami poskrbelo za zelo zgodnjo vegetacijo, zato bo treba opraviti prvo škropljenje prej (mladike dolge 60 cm). Prvo škropljenje bomo opravili s kontaktnimi herbicidi (Antra-col, Dithane, Cosan, Sulfopin,...)- Žalostni so naši hrami dolgočasijo se sami; huda suša je povsodi, votel glas imajo sodi. Suhe pipe, prazni vrči -lepi časi so minili ko smo peli: bratec trči! in smo ga veselo pili. Ko so srca nam potrta nas tolaži vinska trta: “Kmalu bom vam spet rodila, prazne sode napolnila; jagode se že rdečijo drobni črički jih medijo. Kmalu boste spet veseli kakor angeljci zapeli kar brez knjige in brez not, čuda dela poln sod!” Gorenja vas, 3. VIII. 1950 Naslednji dve škropljenji bomo opravili s sistemičnimi fungicidi (Ridomil gold, Mikal, Folicur, Rubigan, Systhane, Topas 100 EC,...). Za naslednja škropljenja lahko uporabimo Antracol combi, bakreni antracol, bakreni dithane, bakreni euparen in cosan, sabithane, karathane. Lahko pa uporabimo nov mezosistemični fungicid ECLAIR 49 WG, ki deluje proti peronospori in proti oidiju (0,5 kg/ha v presledkih 7 -14 dni). Primeren čas za prvo uporabo je, ko so jagode v velikosti graha. Za zadnje škropljenje pa lahko uporabimo tudi bakrena sredstva z dodatkom žveplenih sredstev ali karathana proti oidiju. Paziti moramo, da letno ne vnesemo več kot 3 kg bakra na hektar. Ludvik JERMAN, dipl. ing. agr. RAZVEDRILO ČAR SULTANOV PISNI UKAZ KRAJ V SLOVENIJI NADA LAVRIČ ALPINI- STIČNI ODSEK ‘ •žjfL I? Ny 'M afij ' ■mmm Uin ijggP 1 1 1 PRIPOMO- ČEK ZA OTIRANJE NARODNA BANKA LJUDSKO GLASBILO PRIPOMO- ČEK ZA ZASEKO VAN J E GLAVNO MESTO ESTONSKE SSR KRAJ NA NOTRANJ- SKEM NIZOZEM- SKA NEKDANJA DAJATEV PISATELJ ZORMAN NARODNA ZAŠČITA ORGAN VOHA Caplinova ŽENA ZBIRATELJ STARIN SPODOBEN PRAVILEN VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŽALNI TRAK TRETJI SAMOGLASNIK VRSTA GLASBE JAPONSKI DROBIŽ NATRIJ VRSTA PECIVA RADIJ LJUDSKI IZRAZ ZA BOLEČINO POMIRJE- VALNO SREDSTVO PINTAR ANDREJ IRIDIJ IGRALNA KARTA MORSKA RIBA GOSPOD PO ČEŠKO SVETNIŠKI SIJ VELIKA SKALA REKA V FRANCIJI SKANDIN. LETALSKA DRUŽBA AVSTRIJA STAVKA PRIPADNIK ALEMANOV LADO CIUHA RIBIŠKA MREŽA URALSKO LJUDSTVO SAMOJEDI BREST VIDA HRUP GERMANSK OREL INDUSTR. RASTLINA ORANJE BRANE OBLAK 25. IN 19. ČRKA J ImleC.izdeleh MESTO V BRAZILIJI SKRAJŠANC AMERIŠKA KUKAVICA PIJAČA STARIH SLOVANOV ITALIJA IZVRTINA SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA Geslo križanke pošljite na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA, Glavna cesta 28,8233 Mirna, najkasneje do 20.06.2000. Nagradili bomo tri pravilno rešene križanke: 1 nagrada: nedeljsko kosilo za dve osebi v gostilni “Pri Francki” na Mirni 2. nagrada: večerja za dve osebi v gostilni Kolenc Jože na Mirni 3. nagrada: dve pici v Pizzeriji Carmen na Mirni IZ ZAKLADA CITATOV Ko boš v težavah, ne išči pomoči od tistih, ki jim nikdar nisi roke podal. fToneJ Ponosen človek zahteva od sebe izjemne sposobnosti, domišUavec si jih pripiše. (“Marie von Eb-ner-EschenbachJ Porazi nas ojeklenijo, a le tedaj, če niso prepogosti. (“Willy BrandtJ Kdor se preobrazi v črva, pozneje ne sme tožiti, da so ga pohodili. (“Immanuel KantJ Kdor drugemu drži zrcalo, se mu ni treba gledati vanj. fJohannes GrossJ Preveč zaupanja je pogosto neumnost, preveč nezaupanja je vedno nesreča. TJohann NestrovJ Kdor se čuti prevelikega za izpolnjevanje majhnih nalog, je premajhen, da bi mu zaupali velike. (“Jaques TatiJ Je v Komunali res vse narobe? V Glasilu občanov je v zadnji številki (3) objavljen članek izpod peresa F. H. o nepravilnostih v Komunali Trebnje. Ker to podjetje nudi storitve tudi krajanom naše KS, nam ni vseeno, kako poslujejo. Trditev v članku o nepravilnem in nezakonitem poslovanju Komunale me je privedla do direktorja, ki je na mojo željo podal mnenje k članku. Na moje vprašanje, ali res nimajo veljavnega statuta in sprejetega letnega gospodarskega plana, je direktor ing. Pavel Jarc dejal: “Statut je sprejel ustanovitelj podjetja Komunale, to je izvršni svet Občine Trebnje dne 02.12.1994, katerega je overil tudi notar. Navedeni dokument je bil osnova za registracijo podjetja na registrskem sodišču v Novem mestu, kot tudi za izdelavo ostalih internih aktov. Vsi akti veljajo še danes in bodo veljali dokler jih ne bomo nadomestili z drugimi. Letne plane izdelamo v Komunali v mesecu decembru za prihodnje leto. Posredujemo ga v obravnavo in sprejem Občini in nadzornemu svetu. To smo storiti tudi za leto 1999. Zupan gaje uvrstil na dnevni red 5. in 7. redne seje občinskega sveta, vendar sta g. M. Pavlin in g. F. Hribar, občinska svetnika, zahtevala umaknitev plana z dnevnega reda. Zakaj sta vztrajala na tem, morata pojasniti sama.” Kako pa to, da (po trditvi pisca članka v Glasilu občanov) v Komunali nimate nadzornega sveta? “Po letu 1996 je občinski svet sprejel sklep, da izvaja nadzor v Komunali nadzorni svet, ki spremlja poslovanje občinskega proračuna. Vsako leto je nadzorni svet obravnaval poslovanje Komunale, v preteklem letu celo na petih sejah. Občinski svet je v letu 1999 imenoval nov nadzorni svet v sestavi: Alojz Kastelic, predsednik, člani: dr. Marjan Pavlin, Justina Pančur in Majda Gazvoda. S sklepom se pa župan ni strinjal, zato gaje zadržal do ponovnega glasovanja na svetu. Do izdaje sklepa o imenovanju sedanjega nadzornega sveta je opravljal nadzor nad poslovanjem legalno občinski nadzorni svet proračuna. Na tiskovni konferenci, ki je bila sklicana 12. 04. 2000 je bila Komunala predstavljena kot podjetje z zelo visokimi cenami svojih storitev. Po izdelanih analizah za štiričlansko družino s porabo vode 4 m3 na osebo mesečno plačujejo občani Trebnjega in sosednjih občin komunalne storitve: •Trebnje •Novo mesto •Črnomelj ■Sevnici •Grosuplje •Ivančna Gorica 2.551.80 SIT 3.966.10 SIT 3.988.50 SIT 3.394.20 SIT 3.465.90 SIT 3.805.60 SIT Ob navedenih cenah, pregledih poslovanja s strani nadzornega sveta, računskega sodišča (po sklepu občinskega sveta) in revizije bilance za leto 1999 s strani zunanje institucije, se za pravilno in korektno poslovanje v našem podjetju ne bojim.” Pavel Jarc je direktor Komunale že 12 let. Do sedaj je tudi po izjavah velikega števila vplivnih občanov podjetje vodil uspešno. Komunala Trebnje je ena redkih tovrstnih podjetij v Sloveniji, ki bo v kratkem pridobilo priznanje za kakovost, to je ISO 9001. Prav zato si zastavljam vprašanje, čemu služi tendenciozno in kot kaže enostransko pisanje v Glasilu občanov, že pred tem pa tudi v nekaterih drugih časopisih in TV. Kdo in kaj bo s takim načinom pridobil? So po sredi bližajoče se volitve? So vmes strankarske razprtije? Komu diši direktorski stolček? Kaj lahko storimo Mirnčani v tem primeru, saj je direktor naš krajan? Več o tej “aferi” bomo verjetno prebrali v naslednjem Glasilu občanov, saj pričakujemo odgovor Komunale. DUŠAN ZAKRAJŠEK