Celje - skladišče glasilo rudarsko elektroenergetske^ kombinata zasavje D-Per 539/1979 1119790844,3 marec 1979 leto XV COBISS o srečno Potek proizvodnje premoga v skladu z letnim programom izkoriščanja premoga za leto 1979 V vseh jamah odkopavamo v odkopnih poljih, kot je predvideno z letnim programom izkoriščanja premoga za leto 1979. Pri planiranju proizvodnje smo upoštevali naslednje: od-kopne kapacitete, obstoječi sitalež delovne sile in obstoječe stanje jamske mehanizacije. Odkopavanje poteka v posameznih premogovnikih na naslednjih poljih: Hrastnik: v C polju k. 95, kjer je široko čelo podgrajeno s podporjem Salzgitter, bo etaža odkopana v aprilu. V A-po-lju odkopavamo etažo na k. 95, tudi tu je vgrajeno Salzgitter podporje. Ker znaša višina etaže le 5.0 m, so odkopne storitve precej nizke. Zaradi večjega števila jalovinskih vložkov na južni strani, v tem območju zaenkrat ne odkopavamo. V Talnem skladu odkopavamo na k. 95, na širokem čelu je vgrajeno podporje Marrel-Hydro. Ta etaža je bila pripravljena za odkopavanje preje, kot je bilo predvideno s programom. V jami Dol odkopavamo v Srednjem sektorju na etaži k. 180. Po programu je bilo predvideno, da se odkopavanje v marcu začasno opusti, moštvo pa premesti v jamo Hrastnik in v jamo Ojstro. Ker pa je Srednji sektor odprt do k. 160 in zaradi izboljšanih odkopnih pogojev, bomo ta sektor odkopali do omenjene višine predvidoma v mesecu juniju. Ojstro: V tej jami so se pogoji odkopavanja proti pričakovanju občutno poslabšali, zaito proizvodni plan v prvih dveh mesecih ni bil dosežen. Odkopavamo v Terezija II. polju na etaži k. 180 od severa proti jugu. Tu je široko čelo podgrajeno s klasičnim podporjem. Pridobivanje premoga iz nadkopnega dela ovira debelejša j alovinska plast, ki se nahaja skoraj po vsej dolžini čela. Normalno odkopavanje ovira tudi večji dotok vode. Otežko-čeno je tudi odkopavanje v Javor sloju k. 160, kjer teče voda po vsej površini čela. Ker je premog zaradi tektonike močno razdrobljen, nastopajo težave pri podpiranju (klasično pod-porje) širokega čela. Trbovlje: V tej jami odkopavamo v Zg. VII. polju, in sicer na etaži k. 302 s podporjem Becoriit, kjer so bile v zadnjem času dosežene ugodne odkopne storitve, kar je bilo predvideno tudi s programom. Na k. 312 v istem polju je eno široko čelo podgrajeno s klasičnim podporjem, drugo čelo pa z Marrel-Hydro. Kotredež: Odkopavamo v P-74, P-75 in P-76. Široka čela so podgrajena s Salzgiitter podporjem. Zaradi relativno visokih etaž, so tu odkopne izgube občutno velike. Iz omenjenega razloga, kakor tudi prevelike koncentracije metana, ki se je na širokem čelu pojavljal predvsem v februarju (onemogočeno odstreljevanje v nadkopnem delu), ta jama v prvih dveh mesecih ni dosegla proizvodnega plana. Kisovec: Tu odkopavamo v P-52 s splavnim zasipom, zato so odkopne storitve nizke, kot je bilo predvideno s programom. Odkopavali bomo še do konca leta, nato pa bomo pristopili k zapiranju jame. V prvih dveh mesecih (brez prostih sobot z normalnim obratovanjem) je bila dosežena naslednja proizvodnja: TOZD Plan I—II t/dan I—II Hr. 42.600 991 44.074 Oj. 40.900 951 39.311 Trb. 96.600 2.247 98.776 Ki. 17.180 400 17.069 Ko. 28.330 659 25.981 RŠC 8.200 191 7.259 ZPT 231.810 5.391 232.470 Iz tabele doseganja proizvodnje v prvih dveh mesecih je razvidno, da je bil proizvodni plan dosežen, oziroma malenkostno presežen. Povprečna dnevna proizvodnja je znašala 3.406 ton/dan. Po planu za vse leto 1979 pa znaša 5.390 t/dan. Po letnem programu izkoriščanja premoga za leto 1979, je v poletnih mesecih, ko se odsotnost z dela poveča (dopusti), Dne 2. marca 1979 je bila podpisana v pisarni generalnega direktorja SOZD REK Zasavje, pogodba o oddaji oziroma prevzemu izvajanja del investitor-skega inženiringa za izvedbo pripravljalnih del in graditve TE - TO (150 MW + 75 MW) Trbovlje III, z vsemi spremljajočimi objekti, ki bodo opredeljeni v dokončnem investicijskem programu. Z naše strani sta pogodbo podpisala mag. Srečko Klenovšek, dipl. inž. rud., generalni direktor SOZD REK Zasavje in Miro Florjane, inž. str., direktor DO Termoelektrarna Trbovlje, za izvajalca pa Dušan Janežič, dipl. inž. el., direktor DO Termoelektrarne Šoštanj, ki deluje v sestavu od dela Doseženo t/dan — ton prostih % sobot I—II — 4 1/3 sob. 1.025 + 1.474 103.5 4.506 914 — 1.589 96.1 3.949 2.297 + 4.176 102.3 9.064 397 — 111 99.4 2.001 604 —, 2.349 91.7 2.549 169 — 941 88.5 1.161 5.406 + 660 102.3 23.230 predvidena dnevna proizvodnja ca. 5.000 t/dan, v jesenskih mesecih pa 5320 t/dan. Iz navedenega sledi, da je mogoče proizvodni plan v okviru ZPT ne samo doseči ampak tudi preseči. Odstopanja od proizvodnega plana pa bodo nastopala v posameznih TOZD, tj. nekateri bodo pod, drugi pa nad planom. Alojz Pavčnik SOZD REK Velenje in Franc Potočnik, dipl. inž., vodja TOZD Inženiring v Šoštanju. Obe podpisnici pogodbe sta ugotovili, da je REK Zasavje po sklepu 14. seje delavskega sveta SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije z dne 19. 5. 1978, nosilec priprav in predvideni investitor TO - Trbovlje III. Izgradnja le-te je predvidena po planu izgradnje elektroenergetskih objektov v Sloveniji s strani ISE, v času od leta 1981—1985. Po tej pogodbi bo investitor-ski inženiring opravil vrsto pripravljalnih del, od proučitve obstoječega investicijskega programa, do usmerjanja in skrbi za predelavo tega progra- TE — TO Trbovlje III, podpisana je pogodba Dne 2. marca 1979 je bila podpisana v pisarni generalnega direktorja SOZD REK Zasavje, pogodba med REKV, DO TE Šoštanj - TOZD Inženiring in REK Zasavje - DO Termoelektrarna Trbovlje za prevzem izvajanja del investitorskega inženiringa za izvedbo pripravljalnih del in graditve TET III, oziroma TE - TO z vsemi spremljajočimi objekti. Od leve proti desni: Dušan Janežič, Srečko Klenovšek, Miro Florjane in Franc Potočnik. (Foto A. Bregant) ma in povečanja toplotne moči, sodelovanja vseh sektorjev za razvoj in razširjeno reprodukcijo EGS, usmerjanja in skrbi za izdelavo in kontrolo, izdelave lokacijske dokumentacije, priprave in izdelave projektnih nalog, itd. Nadalje se je Šoštanj ski inženiring obvezal po pogodbi izpeljati vrsto del, ki so povezana direktno z izgradnjo objektov. Gre predvsem za usmerjanje in skrb za izdelavo, revizijo in sprejetje dokončnega investicijskega programa in druge investicijsko tehnične dokumentacije, izdelavo projektov za razpis, za projektiranje, za izvedbo del, dobavo opreme, itd., vodenje evidence ponudb in izvajalcev del, dobaviteljev opreme, vodenje izdelave projektne dokumentacije, reviziranje in dajanje soglasij za projektne rešitve, sodelovanje z ustrezno službo pri SOZD EGS, priprave in izdelave projektov nalog, pridobitev potrebnih soglasij in dovoljenj, skrb za izdelavo globalnih terminskih planov iter usmerjanje operativnih planov graditve, sklepanje pogodb z izvajalci, dobavitelji in financerji, izvajanje del v zvezi z upravnim postopkom pri raznih organih in skupnostih, izvajanje oziroma opravljanje pravnih poslov in zastopanje investitorja, kontrola cen in spremljanje obeh, itd. Pogodba pa nadalje govori še o delu, ki ga bo investitorski inženiring opravljal na gradbišču ster o nadzoru nad gradnjo objekta: (kvaliteta materiala, izdelana oprema, atesti, količinski nadzor opravljenih del v zvezi s standardi, normativi, itd.), priprava in organizacija poskusnega obratovanja in predaja objekta v obratovanje ter sodelovanje pri pridobitvi uporabnega dovoljenja, nadalje uveljavljanje reklamacij, organiziranje in šolanje obratovalnega in strokovnega osebja iter vrsto drugih del, ki sodelujejo na gradbišču in sodijo v okvir investitorskega inženiringa. Vrsto obveznosti pa pogodba določa tudi za REK Zasavje kot investitorja. Investicijski stroški za gradnjo novega objekta bodo znašali predvidoma 4 milijarde 67 milijonov din. Izvajalec te pogodbe bo or-niziral celotne priprave na izgradnjo, razen tistih, ki jih mora investitor opraviti sam, tako da bodo končane do januarja 1981, izgradnja objekta pa v 48 mesecih po odobritvi izgradnje. Izpolnjevanje delovnega načrta od 1.1. do 15.111.1979 DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI Proizvodnja premoga Delov, organiz. načrt doseženo + — % ob dela TOZD ton ton ton prostih sobotah P. Hrastnik 55.200 55.702 + 502 100,9 4.506 P. Ojstro 51.700 49.179 —2.521 95,1 3.949 P. Trbovlje 121.720 125.022 + 3.302 102,7 9.064 P. Kisovec 21.740 22.662 + 922 104,2 2.001 P. Kotredež 36.130 34.328 —1.802 95,0 2.549 RŠC, jama Trb. 10.000 9.407 — 593 94,1 1.161 Skupaj 296.490 296.300 — 190 99,9 23.230 sep. prem. Trb. 238.620 239.310 + 690 100,3 18.680 Zag. 57.870 56.990 — 880 98,5 4.550 Proizvodnja gradbenega materiala Hrastnik letni načrt doseženo °/o — betonarna (kos) 9.875 — kamnolom (m3) 1.737,5 Zagorje — kamnolom (m3) 120.000 29.425,5 Storitve RESD Hrastnik (din) 41,567.900 RESD Trbovlje (din) 30,251.400 RESD Zagorje (din) 32,854.700 Pred. jam. lesa (din) Toplotna 10,930.200 energija (Gcal) Hr. 15.680 5.047 32,2 DO TERMOELEKTRARNA Prizv. el. energije načrt doseženo % MWh MWh PE 1 — 19.286 — PE 2 131.610 140.913 107,1 Kombi el. 4.975 412 8,3 Skupaj Ostalo — storitve 136.585 160.611 117,6 Vzdrževanje naprav (din) 77,696.000 Trasport goriva (din) 510,744.000 DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST TOZD letni načrt doseženo % RIG (din) do 28. II. 147,595.800 26,935.117 18,2 ESMD (din) do 28. II. 32,433.000 5,644.950 17,4 Avtoprevoz Zasavje (t/km) 1,291.461 GRAMAT (kos) opeka 9,500.000 1,970.000 20,7 kamnolom (m3) 35.000 4.279 12,2 DO INDUSTRIJE MONTAŽNE DELAVNICE SIMD (din) do 28. II. 39,169.800 4,721.636,50 12,1 EIMD (din) do 28. II. 20,060.000 2,378.252,70 11,9 KET Gcal) 24.100 7.800 32,4 Erika Kavčič Kakšna investicijska dela in nabave smo opravili v letu 1978. V letu 1978 smo proizvodne kapacitete in modernizacijo proizvodnje premoga v REK Zasavje izvedli naslednja investicijska vlaganja: Za TOZD RP Hrastnik so bila razpoložljiva naslednja sredstva: din — amortizacija TOZD 19,753.000 — združena sredstva amortizacije ZPT 20,820.000 — investicijski kredit iz leta 1972 7,028.926 — krediti domačih in tujih proizv. opr. 10,302.019 Skupaj: 57,903.945 Iz navedenih sredstev so bila izvršena naslednja investicijska dela: — vezna proga k nadkopu in nadkop k presipnemu bunkerju na 7. obzorju; —■ zračilni jašek iz 5. na 4. obzorje za Kotno polje in Talni sklad; — presipni jašek iz 7. na 5. obzorje na or d. 5100 vrh. Talni sklad; — razširitev enotirne proge v dvotirno —- polnišče pri bunkerju na zveznem obzorju; — oskrbovalna zračilna proga do vpadnika na 5. obzorju za vrh. Talni sklad; —■ dostavna in transportna proga proti jugu na ord. 4770; — prečna proga proti jugu na ord. 5100 na 7. obzorju; —• črpališče II. na 7. obzorju; — transportni hodnik na koti 150 jama Ojstro; Dobavljena je bila naslednja strojna in elektro oprema: — gumijasti transporterji GT- 1, GT-2, GT-4 in GT - 5 Doseganje in delitev prihodka TOZD in DS SS REKZ za leto 1978 (plan — doseženo) TOZD RP HRASTNIK Besedilo Rebalans Doseženo Indeks • plana 1978 1978 254.399.540,05 100,6 1. Celotni prihodek 2. Materialni stroški 252.612.500 + 18.751.730,00 273.151.270,05 94.164.042,65 str. separacije 73.583.400 — 18.751.730,00 75.412.312,65 102,5 3. Družbeni proizvod 179.229.100 178.987.227,40 99,9 4. Amortizacija 16.003.500 18.393.122,75 114,9 5. Dohodek . 163.225.600 160.594.104,65 98,4 6. Obveznosti 28.492.400 29.183.446,70 102,4 7. Čisti dohodek 134.733.200 131.410.657,95 97,5 8. Del ČD za OD 100.854.100 111.293.493,35 111,4 9. Del ČD za stan. grad. 9.076.900 9.192.278,15 101,3 10. Akumulacija 24.802.200 10.924.886,45 44,0 Delitev: 8 : 7 74,9 84,7 9 + 10 : 7 TOZD RP TRBOVLJE 25,1 15,3 197.936.598,60 + 15.956.270,00 91,1 1. Celotni prihodek 217.172.000 213.892.868,60 80.265.702,70 2. Materialni stroški 67.478.000 — 15.956.270,00 64.309.432,70 95,3 3. Družb, proizvod 149.694,000 133.627.165,90 89,3 4. Amortizacija 8.996.200 10.120.022,95 112,5 5. Dohodek 140.697.800 123.507.142,95 87,8 6. Obveznosti 24.185.700 22.211.053,15 91,8 7. Čisti dohodek 116.512.100 101.296.089,80 86,9 8. Del ČD za OD 87.862.600 87.156.841,20 99,2 9. Del ČD za stan. gr. 7.907.700 7.372.448,50 93,2 10. Akumulacija 20.741.800 6.766.800,10 32,6 9 + 10 : 7 24,6 14,0 Delitev: 8 : 7 75,4 86,0 TOZD RP ZAGORJE L Celotni prihodek 247.982.700 262.449.693,75 105,8 2. Materialni stroški 75.969.000 94.261.367,95 124,1 3. Družb, proizvod 172.013.700 168.188.325,80 97,8 4. Amortizacija 8.158.800 8.434.089,00 103,4 5. Dohodek 163.854.900 159.754.236,80 97,5 6. Obveznosti 28.269.000 28.892.525,00 102,2 7. Čisti dohodek 135.585.900 130.861.711,80 96,5 8. Del ČD za OD 100.938.700 111.720.228,10 110,7 9. Del ČD za stan. grad. 9.084.500 9.334.735,05 102,8 10. Akumulacija 25.562.700 9.806.748,65 38,4 Delitev: 8 : 7 74,4 85,4 9+10:7 25,6 14,6 za transport premaga od pre-sipnih jaškov na 7. obzorju do bunkerja na zveznem obzorju; — verižni transporterji ZET -31 in LOT-22; —• hidravlično odkopno pod-porje Salzgitter; —• stranska nakladalca Salzgitter za nakladanje premoga na odkopu; —■ drsni stropniki izvedbe STT; —• ostala oprema: vrtalni strojčki, pnevmatske žage, pnevmatski ključi, pnevmatski škripci, itd.; —• suhi transformator 315 KVA; —• cevni ventilatorji v (S +)Z; — elektromotorji različnih moči in kabli različnih presekov; , . — avtomatska telefonska centrala; —■ strelni strojčki, merilni instrumenti, itd. Skupna vrednost izvršenih investicijskih del in nabavljena oprema znaša 47,813.426.— din. Razlika porabljenih sredstev napram razpoložljivim znaša 10,090.519.— din. Od \teti sredstev je angažiranih za investicijska dela 5,632.450.— din, ostali del pa se nanaša na neiz-dobavljeno opremo, ki jo nismo uspeli v celoti izdobaviti zaradi dolgih dobavnih rokov dobaviteljev, za uvozno opremo pa smo imeli težave pri pridobivanju uvoznih dovoljenj. Za TOZD RP Trbovlje so bila razpoložljivi naslednja sredstva: din — amortizacija TOZD 6,752.777 —• združena amortizacija ZPT 5,910.000 —• investicijski kredit iz leta 1972 1,056.000 — krediti domačih in tujih proiz. opreme 14,071.114 SKUPAJ: 27,789.891 Iz navedenih sredstev je bil izdelan transportni nadkop za TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE Besedilo 1. Celotni prihodek 2. Materialni stroški 3. Družbeni proizvod 4. Amortizacija 5. Dohodek 6. Obveznosti 7. Čisti dohodek 8. Del CD za OD 9. Del CD za stan. grad. 10. Akumulacija Delitev: 8 : 7 9 + 10 : 7 TOZD TET TRBOVLJE 1. Celotni prihodek 2. Materialni stroški 3. Družbeni proizvod 4. Amortizacija 5. Dohodek 6. Obveznosti 7. Čisti dohodek 8. Del CD za OD 9. Del ČD za stan.grad. 10. Akumulacija Delitev: 8 : 7 9 + 10 : 7 Rebalans plana 1978 89.354.800 25.412.300 63.942.500 8.009.300 55.933.200 9.364.300 46.568.900 34.141.100 3.072.600 9.355.200 73,3 26,7 694.430.000 483.939.000 210.491.000 63.757.000 146.734.000 65.246.000 81.488.000 64.003.000 3.728.000 13.757.000 78.5 21.5 TOZD RGD 1. Celotni prihodek 2. Materialni stroški 3. Družbeni proizvod 4. Amortizacija 5. Dohodek 6. Obveznosti 7. Čisti dohodek 8. Del CD za OD 9. Del ČD za stan. grad. 10. Akumulacija Delitev: 8 : 7 9 + 10 : 7 TOZD ESD 1. Celotni prihodek 2. Materialni stroški 3. Družbeni proizvod 4. Amortizacija 5. Dohodek 6. Obveznosti 7. Čisti dohodek 8. Del ČD za OD 9. Del ČD za stan. grad. 10. Akumulacija Delitev: 8 : 7 9 + 10 : 7 148.627.500 59.915.700 88.711.800 7.036.200 81.675.600 7.208.400 74.467.200 58.556.400 4.810.800 11.100.000 78,6 21,4 54.573.500 29.581.500 24.992.000 3.342.000 21.650.000 2.444.000 19.206.000 16.558.000 1.376.300 L271.700 86,2 13,8 Doseženo Indeks 1978 90.165.098,20 100,9 25.396.336,00 99,9 64.768.762,20 101,3 8.225.380,85 102,7 56.543.381,35 101,1 12.308.403,05 131,4 44.234.978,30 95,0 36.513.568,70 106,9 3.128.085,25 101,8 4.593.324,35 49,1 82,5 17,5 604.727.696,00 87,1 400.018.197,60 82,7 204.709.498,40 97,3 63.146.849,55 99,0 141.562.648,85 96,5 68.126.842,55 104,4 73.435.806,30 90,1 64.899.691,85 101,4 5.661.858,15 151,9 2.874.256,30 20,9 88,4 11,6 155.822.020,45 104,8 44.132.295,25 73,7 111.689.725,20 125,9 6.575.177,65 93,4 105.114.547,55 125,7 12.442.255,60 172,6 92.672.291,95 124,4 70.523.318,20 120,4 5.970.045,95 124,1 16.178.927,80 145,8 76,1 23,9 57.878.103,45 106,1 25.656.612,90 86,7 32.221.490,55 128,9 3.328.393,45 99,6 28.893.097,10 133,5 3.537.027,65 144,7 25.356.069,45 132,0 21.032.689,65 127,0 1.803.493,55 131,0 2.519.886,25 198,2 82,9 17,1 A-B in Pasetti polje od kote 275 do kote 330. Nabavljena pa je bila naslednja sitrojna in elektro oprema: —• samohodno hidravlično podporje Becorit in SHP Mar-rell Hydro; — rezalno nakladalni stroj Revageuse; — verižni transporterji ZET in LOT; — pnevmaitski topovi, vgrajeni v bunkerju premoga na savskem obzorju; —• pnevmatski izvijači, meta-nometri, reševalni aparati, itd.; — suhi transformator 315 kVA, elektromotorji različnih moči, stikala, kabli različnih presekov, strelni strojčki, iitd. Skupna vrednost izvršenih investicijskih del in nabavljene opreme znaša 24,988.390.— din. Iz pregleda je razvidno, da je 2,801.501.— din ostalo neizkoriščenih. Del teh sredstev je angažiranih po sklenjeni pogodbi za investicijska dela, ostali del pa gre na račun neizdobavljene opreme, ki jo nismo uspeli v celoti izdobaviti; vzrok temu so dobavni roki dobaviteljev opreme. Za TOZD RP Zagorje so bila razpoložljiva naslednja sredstva: din — amortizacija TOZD 3,186.888 — združena amortizacija ZPT 855.000 — investicijski kredit iz leta 1972 — tranša za lato 1978 — odpiranje jame Kotredež med 6. in 9. obzorjem Skupaj: 5,811.299 28,500.000 38,353.187 Iz teh sredstev so bila izvršena naslednja investicijska dela: —■ transportni vpadnik V-75; —• zračilni dostavni prekop P-65; TOZD GRAMAT Besedilo Rebalans plana 1978 Doseženo 1978 Indeks 1. Celotni prihodek 17.667.700 18.458.302,40 104,5 2. Materialni stroški 7.626.400 7.946.389,30 104,2 3. Družbeni proizvod 10.041.300 10.511.913,10 104,7 4. Amortizacija 1.190.000 1.219.388,95 102,5 5. Dohodek • 8.851.300 9.292.524,15 105,0 6. Obveznosti 2.415.600 2.487.605,15 103,0 7. Čisti dohodek 6.435.700 6.804.919,00 105,7 8. Del ČD za OD 5.701.900 6.192.396,15 108,6 9. Del ČD za stan. grad. 470.900 526.847,65 111,9 10. Akumulacija 262.900 85.675,20 32,6 Delitev: 8 : 7 88,6 91,0 9 + 10 : 7 11,4 9,0 TOZD AVTOPREVOZ ZASAVJE 1. Celotni prihodek 25.000.000 29.179.254,90 116,7 2. Materialni stroški 8.700.000 9.261.346,55 106,5 3. Družbeni proizvod 16.300.000 19.917.908,35 122,2 4. Amortizacija 4.000.000 3.856.678,45 96,4 5. Dohodek 12.300.000 16.061.229,90 130,6 6. Obveznosti 1.527.500 2.490.557,50 163,0 7. Čisti dohodek 10.772.500 13.570.672,40 126,0 8. Del ČD za OD 9.200.000 10.578.277,80 115,0 9. Del ČD za stan. grad. 772.500 900.566,65 116,6 10. Akumulacija 800.000 2.091.827,95 261,5 Delitev: 8 : 7 85,4 77,9 9 + 10 : 7 14,6 22,1 TOZD RŠC 1. Celotni prihodek 27.360.400 34.487.689.85 + 1.477.410,00 35.965.099.85 126,0 2. Materialni stroški 5.361.900 8.943.314,25 — 1.477.410,00 3. Družbeni proizvod 21.998.500 7.465.904,25 27.021.785,60 139,2 122,8 4. Amortizacija 449.700 453.591,95 100,9 5. Dohodek 21.548.800 26.568.193,65 123,3 6. Obveznosti 1.821.500 5.969.180,50 327,7 7. Čisti dohodek 19.727.300 20.599.013,15 104,4 8. Del ČD za OD 15.411.100 11.015.182,65 71,5 9. Del ČD za stan. grad. 1.387.000 910.940,00 65,7 10. Akumulacija 2.929.200 8.672.890,50 296,1 Delitev: 8 : 7 78,1 53,5 9 + 10 : 7 21,9 46,5 DS SS 1. Celotni prihodek 36.886.700 39.722.629,65 107,7 2. Materialni stroški 11.066.400 11.775.517,05 106,4 3. Družbeni proizvod 25.820.300 27.947.112,60 108,2 — transportni vpadnik V-74; — smerni hodnik H - 74 na 7. obzorju. V gradnji so naslednji investicijski objekti, ki se financirajo iz energetskih sredstev od 1. novembra 1978 dalje: — dostopni prekop P - 60 k vpadniku V - 80; — smerni hodnik H - 73 na 7. obzorju; — transportni vpadnik V-85; —• črpališče na 7. obzorju. Nabavljena je bila naslednja strojna in elektro oprema: —• hidravlično odkopno pod-porje Salzgitter; — visokotlačna hidravlična črpalka Hauhinco; —• verižni transporter ZET -31; — centrifugalna črpalka, Trika kotel; — oprema za ventilatorsko postajo v Potoški vasi; — kabli različnih presekov; — reševalni aparati, metano-metri, interferometri, elektromotorji različnih moči, itd. Skupna vrednost izvršenih investicijskih del in nabavljene opreme znaša 14,656.392.— din. Iz pregleda je razvidno, da znaša razlika med razpoložljivimi in porabljenimi sredstvi 23,696.795,— din. Ta sredsitva so v celoti angažirana z že sklenjenimi pogodbami za investicijska dela in naročili nabave elektrostrojne opreme. Za TOZD Separacija premoga Trbovlje so bila razpoložljiva naslednja sredstva: din — amortizacija TOZD 5,544.197 — investicijski kredit iz leta 1972 2,464.634 Skupaj: 8,088.831 Iz navedenih sredstev so bila izvršena naslednja investicijska dela: — preureditev zvračališča A in C z zavorno-pospeševalnimi enotami firme PHB; Besedilo Rebalans Doseženo Indeks plana 1978 1978 4. Amortizacija 916.600 827.307,55 90,3 5. Dohodek 24.903.700 27.119.805,05 108,9 6. Obveznosti 2.291.000 1.598.220,15 69,8 7. Čisti dohodek 22.612.700 25.521.584,90 112,9 8. Del CD za OD 19.091.800 21.103.511,65 110,5 9. Del ČD za stan. grad. 1.718.200 1.843.476,50 107,3 10. Akumulacija 1.802.700 2.574.596,75 142,8 Delitev: 8 : 7 84,4 82,7 9 + 10 : 7 15,6 17,3 REK ZASAVJE 1,745.226.627,30 + 36.185.410,00 96,3 1. Celotni prihodek 1,811.867.800 1,781.412.037,30 801.821.122,20 2. Materialni stroški 848.633.600 — 36.185.410,00 765.635.712,20 90,2 3. Družbeni proizvod 963.234.200 979.590.915,10 101,7 4. Amortizacija 121.859.300 124.580.003,10 102,2 5. Dohodek 841.374.900 855.010.912,00 101,6 6. Obveznosti 173.265.400 189.247.117,00 109,2 7. Čisti dohodek 668.109.500 665.763.795,00 99,6 8. Del CD za OD 512.318.700 552.029.199,30 107,8 9. Del CD za stan. grad. 43.405.400 46.644.775,40 107,5 10. Akumulacija 112.385.400 67.089.820,30 59,7 Delitev: 8 : 7 76,7 82,9 9 + 10 : 7 23,3 17,1 v ■ Geološki zavod Ljubljana je pričel z vrtalnimi deli v Zagorju. Priprave na izdelavo vrtine Kz-6/79 na Vinah. Vrtajo na premog. (Foto A. Bregant) — pretvorniška postaja v Dolski prqgi; —• skladišče maziv in goriv; — cesta od Cementarne do Separacije je še v gradnji. Nabavljena je bila naslednja in elektro oprema: — oprema preureditve zvra-čališča A in C z zavorno-pospe-ševalnimi enotami firme PHB; — diesel lokomotive Jen-bach; —- verižni škripci, reduktor STT, Binder sita, dvigalo VEDA, itd.; — elektro oprema za pre-tvorniško postajo; —• oprema za avtomatske kretnice v savskem rovu; — initerfonska naprava; — elektro motor typ ZL -160, malo oljno stikalo, črpalka Flvght, itd. Skupna vrednost izvršenih investicijskih del in nabavljene opreme znaša 5,859.697 din. Neizkoriščena sredstva v višini 2,149.134 din so pretežno angažirana in se nanašajo na neizdobavljeno opremo. Vzrok temu so dobavni roki oz. kasni tve dobaviteljev opreme. V vednost, TOZD Separacija premoga Trbovlje je imela v letu 1978 amortizacijo v višini 20,818.725.— din. Glede na nujno potrebna investicijska dela je delavski svet TOZD Separacije sprejel sklep, da se 15,272.900.— din amortizacije združi v okviru ZPT, in sicer za financiranje rudarsko gradbenih del na odpiranju premogovnih rezerv v premogovnikih REK Zasavje. Dušan Avbelj Primerjava izplačanih bruto osebnih dohodkov TOZD la DS REK-Zasavje v letu 1977 in 1978 TOZD LETO 1977 LETO 1978 INDEKS RPH 7.673,50 9.919,21 129,3 RPT 8.108,99 9.736,02 120,1 RPZ 7.226,78 9.208,72 127,4 SPT 6.784,59 8.336,43 122,9 TET 8.064,42 9.729,70 120,6 RGD 8.302,49 10.328,55 124,4 ESD 6.480,84 8.763,62 135,2 GRAMAT 5.841,34 7.371,90 126,2 Avtoprevoz Zasavje 7.083,84 8.558,48 120,8 RŠC 8.767,50 10.927,76 124,6 DS 7.768,22 9.716,17 125,1 SKUPAJ: 7.679,87 9.546,05 124,3 OPOMBA: : Primerjava izplačanih bruto osebnih dohodkov kaže, da so osebni dohodki hitreje naraščali kot je bilo opredeljeno s planom za leto 1978. Jože Majcen in Roman Sloka sodelujeta pri montaži presipnega bunkerja nad vpadni kom zvezno — 7. obzorje v jami Hrastnik. (Foto A. Bregant) Smo načrtovane količine premoga predali za leto 1979? Glede na dejstvo, da se iz leta v leto povečuje uvajanje tekočih in plinastih goriv, poseb- no za potrebe industrije in tudi splošne potrošnje, se seveda temu ustrezno spreminjajo tudi prilike na premogovnem tržišču. Za leto 1979 nam je, kljub napeljavi plinovoda iz ZSSR, za komercialne vrste premoga uspelo zbrati skoraj enako višino naročil kot za preteklo leto 1978, edino v posameznih vrstah se naročila razlikujejo. Primerjava naročil z letom 1978 je naslednja: za 1978 za 1979 Indeks (1978=100, kosi 150.350 147.920 98,38 kocke 209.280 206.255 98,55 oreh 112.735 103.785 92,06 grah 69.460 76.570 110,24 zdrob 104.820 113.530 108,31 2 649.545 650.260 100,11 Ob upoštevanju planirane proizvodnje 1,400.000 ton v letu 1979 in predvidenem odstotku udeležbe posameznih asortimentov v tej proizvodnji, so naročila debelih vrst presegla naš plan, in sicer v kosih za 66.555 ton in kockah za 124.630 ton. V orehu je ostalo zopet nepokrito ca. 8.200 ton. Naročila graha in zdroba so letos s strani še preostalih kupcev industrije nekoliko povečana, vendar v zdrobu še vedno ne pokrivajo plansko predvidene proizvodnje. Viške oreha in zdroba smo predvideli za oddajo v TE Šoštanj (oreh) in v Toplarno Ljubljana (zdrob). Prah pa je že vsa zadnia leta skoraj v celoti predviden za elektrogospodarstvo. Prijavljene potrebe s strani naše DO Termoelektrarna Trbovlje v skupni količini ton 720.000 so v celoti pokrite, in sicer predvidoma v naslednjih asortimentih in količinah: prah — 33.000 ton vse kvaliteta separacija Trbovlje medprodukti — 72.000 ton vse kvaliteta seperacija Trbovlje kotlovni — 615.000 ton vse kvaliteta separacija Trbovlje Enako smo v celoti oskrbeli tudi potrebne (po prijavi) količine premoga 150.000 ton za Toplarno Ljubljana, in sicer: kvaliteta separacija Trbovlje: zdrob 37.630 ton prah 54.330 ton kvaliteta separacija Zagorje: prah 58.040 ton 150.000 ton Nerazporejeni presežki oreha in prahu pa so dogovorjeni za oddajo v TE Šoštanj, in sicer oreh večinoma v drugem in tretjem trimesečju, prah pa v enakomernih dobavah do decembra t.l. Predvideni presežki (glede na plan proizvodnje in prodaje) za oddajo v TE Šoštanj znašajo: oreh 8.200 ton prah 67.720 ton 75.920 ton Načrtovana proizvodnja za leto 1979 je torej razporejena takole: komercialni premog 454.080 ton energetski premog 945.920 ton skupaj: 1,400.000 ton Po planu predvidena proizvodnja v DO ZPT za leto 1979 je torej v celoti razporejena. Dolžnost vseh naših TOZD je v tem, da načrtovano proizvodnjo tudi dosežemo in s tem Zadnja leta opažamo, da se stanje varstva pri delu, kakor tudi zdravstvenega stanja delavcev, sodeč po evidentiranih primerih poškodb pri delu in boleznin v delovnih organizacijah REK Zasavje (brez DO TET), polagoma, vendar stalno poslabšuje. Kljub velikim vlaganjem v sodobno opremo, ki mora imeti svoj pozitiven rezultat tudi v večji stopnji varnosti, saj zmanjšuje delovni napor, opažamo nekatere negativne pojave, ki jih lahko pripi- zadostimo prevzetim obveznostim do naših kupcev in tudi ustvarimo planirani prihodek. S. K. Razširitev proge za pogon GT 4 na 7. obzoru jame Hrastnik. Pri delu so angažirani Stane Denovnik, Ivan Žagar, Roman Slokan in Marko Holcer. (Foto A. Bregant) šemo le golemu odnosu do varstva pri delu, pa naj bo ta odnos pasivnost nas vseh do sprememb delovnega okolja, ki nastajajo z novo tehnologijo in opremo ali pa odpor do nujnega reda, kadar že aktivno posegamo z ukrepi v te spremembe. Te pojave so opazile že tudi družbenopolitične organizacije in v svojih akcijskih programih zahtevale od pristojnih služb ustrezne predloge oziroma u-krepanja. Naj navedemo neka- tere značilne primere, na katere smo bili opozorjeni in kateri so nam v teku zadnjih let skoraj neopazno prešli v vsakdanjost. Dolgo je že, odkar smo prvič namenili sredstva s katerimi naj se delavcem zagotovi topli obrok. Različna podjetja in med njimi tudi rudniki, so dokaj hitro, sorazmerno pogojem dela organizirali način priprave in delitve toplega obroka ter pri tem imeli srečno roko, če so čas za toplo malico lahko uskladili z delovnim procesom. Tak poizkus je zato brez težav stekel v obratih tovarniškega tipa, težave so se pa pojavile v rudnikih — jamah, kjer je nemogoče na tako številnih dislociranih deloviščih istočasno deliti topli obrok, posebno še ker je v jami težko zagotoviti najosnovnejše higienske razmere. Spominjamo se, kako so v nekem bosanskem rudniku delitev tople malice rešili tako, da so v hermetično zaprtih posodah (kantah) nosili v jamo takoj po prvi polovici izmene enolončnico, v košarah pa še kruh in jedilni pribor. In ko je tako postrežba prišla do prvega delovišča skupnpga prevoza, so le-tega ustavili, dokler odvozači pač niso pomalicali. Potem so malico delili na naslednjem delovnem mesu, zaradi česar se je zopet ustavil celoten prevoz. In tako so malico delili do kraja izmene, pri tem pa je seveda počival celoten prevoz in z njim vsa odkopna delovišča. Delitev toplega obroka v jami iz teh razlogov že v vsem začetku ni bila izvedljiva, zato so povsod v Jugoslaviji uvedli delitev toplega obroka le zunaj in za jamske delavce v začetku ali na kraju delovne izmene. Seveda pa ta vrsta delitve toplega obroka ne more nadomestiti toplega obroka nekako v sredini izmene, kakor je bil tudi osnovni namen. V naših jamah so se s ito organizacijo intenzivno bavili 1. 1965 in jo skušali rešiti na ta način, da bi Topli obrok delili pred vstopom v jamo. Rudarji bi nato malicali izmenično, in sicer ne v določenem času, temveč priložnostno brez ustavlja- Naše obnašanje do osebne zaščite pri delu nja proizvodnje, kot to delajo običajno pri suhi malici. Topli obrok bi pa v tem primeru moral biti v »termos« posodi, ki se v šestih urah ne ohladi pod 50" C. Te posode smo pa na tržišču dobili le steklene, ki so se zaradi krhkosti po par dneh že razbile. Vsi vzorci »termos« posod, izdelani po drugem principu toplotne izolacije, so vzdržali zahtevano temperaturo le dve uri. (Poizkusi so potekali vse leto v jamah Hrastnik in Ojstro). Tako se je tudi v naših rudnikih ustalil način toplih malic le za zunanje delavce. Tudi ti v naših rudnikih različno koristijo to možnost. Menza v Hrastniku skuha dnevno približno 200 obrokov toplih malic. Od tega jih koristijo naši delavci le pičlo 25, vse ostalo konzumirajo delavci sosednjih podjetij. V Zagorju skuhajo 380 obrokov, od tega za lastne delavce le 150. V Trbovljah se kuha po 360 obrokov na dan in to pretežno (300 malic) za delavce REK Zasavje. Naši rudarji v jamah in ostali zunaj pa jemljejo še vedno po 1600 porcij suhih malic na dan, pripravljenih v okrepčevalnicah in za 1300 obrokov suhe hrane, iz katere si pripravljajo malice sami doma. Ni potreben poseben komentar, da tu nismo dosegli želje-ni namen. Na vprašanje, ki ga postavljajo DP organizacije, da nakažemo možnosti za smotrnejše izkoriščanje toplih obrokov, bi lahko po naštetih poizkusih rekli, da iz opravičljivih, tehničnih razlogov nismo mogli, niti ne moremo doseči s toplimi obroki pravi namen za jamske delavce, priznati pa moramo, da se nismo potrudili dovolj, da s tem dosežemo vsaj delno korist in napredek. V nekem manjšem slovenskem rudniku, kjer je v jami na vseh treh izmenah zaposlenih okoli 230 rudarjev (110 in 110 in 10) prejema toplo malico 180 rudarjev, in sicer dopoldanska in nočna izmena pred pričetkom šihta, popoldanska pa po končanem šihtu. Toplega obroka ne prejemajo le tisti rudarji, ki imajo predpisano dietno hrano. Vsem pa je poleg itoplega obroka, ki se ne plača, na voljo za gotovino tudi hladna malica. Res je, da ta način še ne rešuje problema pravilne prehrane fizičnih delavcev, oblažuje pa ga v tej meri, da zagotavlja delavcu pred. delom izdatnejši topli obrok in končno navaja človeka v sodobni družini na tak sistem prehrane, ki najbolj ustreza obliki družbenega življenja. Najbrž je spričo vse češčih nevarnih obolenj prebavnega trakta v Zasavju tu premalo storjeno. Že ves čas po osvoboditvi smo v naših okrepčevalnicah pripravljali za napitek grenko kavo, kasneje tudi čaj, kar vse so rudarji v posebnih butaricah nosili prav radi v jamo. Ves ta čas se je ob nekaterih pomanjkljivostih ter pri pripravi napitkov, uporaba začela opuščati in danes recimo v Hrastniku čaja sploh več ne pripravljajo, v Trbovljah in Zagorju pa le še v manjših količinah. Vprašali smo rudarje, zakaj ne marajo čaja ali kave pa so večinoma odgovarjali, da ne ustreza niti ukus niti kvaliteta. Da bi bil napitek zaradi izboljšanih delovnih pogojev (mikroklima) v jami sedaj nepotreben, ne moremo trditi, saj sta čaj in kava danes v polni meri zamenjana z radensko, ki jo ru- darji seveda uvažajo v jame v originalnih steklenicah in na svoj strošek. Čeprav je ta vrsta pijače že precej dolgo v navadi, se lahko čudimo, da spričo če-sto razbitih steklenic pri hoji, kakor tudi na deloviščih še nismo imeli poškodb. Vsekakor pa tudi gazirana pijača sama-itako trdi medicina dela, ni primerna za uživanje na toplih deloviščih. Torej tudi tu smo se prepustili stihiji in stvari ne znamo uskladiti z varnostjo in potrebo. Kakor zdravniki gaziramo pijačo na toplih deloviščih ne priporočajo (študija v Steklarni Hrastnik), tako steklenice ne sodijo v rudarske žepe in na delovišča, še manj pa čepe v plitkih žepih na verige v kopalnicah. Mislim, da je bilo pri pripravi primerne kave ali čaja premalo kontrole in preveč zaprtih ušes za tedaj, ko se je v jami pojavila prva steklenica z radensko. Poseben primer izjalovljenja ukrepov takrat, ko je v zvezi z izvajanjem potrebna tudi manjša disciplina, smo imeli z delitvijo svežih obuj kov (flanelaste krpe namesto nogavic). Pri naših rudarjih smo namreč dolga leta opažali trdovratno glivično bolezen stopala, ki jo v veliki meri povzroča zaenkrat še najustreznejša obutev-gumijasti škornji. Ta vrsta obuvala Gabrijel Bončina in Roman Lazar montirata usmernik DU 6 ob zvezni progi proti Dolu. Foto A. Bregant) je sicer primerna za mokra delovišča, je pa zelo neugodna zaradi slabe ventilacije, kar povzroča potenje nog in s tem ugodne pogoje za glivično obolenje. Proti tej nadlogi smo lahko ukrenili samo to, da smo skušali rudarjem nuditi vsak dan sveže oprane obujke. Delavski svati TOZD so ta ukrep potrdili in odobrili nabavo, dobili smo obujke v količini, ki bi morale zadoščati za redno izmenjavo. No in tu se je znašala težava. Nikakor nismo mogli ljudi pripraviti, da bi uporabljene obujke kraj izmene predali v pranje in .tako naslednji dan dvignili zopet sveže. Nove obujke so izginjale in če so se vrnile, so bile to že naslednji dan stare raztrgane krpe. Nekajkratno celotno nadomestilo obuj k je narekovalo, da se s to To vprašanje si postavljamo delavci TOZD GRAMAT, kakor tudi potrošniki gramoza iz na-šega kamnoloma. Vprašanje ni aktualno le na obratovanje v letošnjem letu, temveč tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Dejstvo je, da so potrebe po gramozu spričo intenzivne stanovanjske in druge družbeno usmerjene gradnje zelo velike in se bo ta trend verjetno nadaljeval tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. To nas zavezuje, da organiziramo delo v kamnolomu tako, da bo varno in učinkovito. Pri tem pa se soočamo z najrazličnejšimi težavami, katerih delavci TOZD GRAMAT brez pomoči SOZD REKZ in Sob Trbovlje nismo v stanju rešiti. Za bolj varno in rentabilno delo v kamnolomu smo v skladu s projektom »Odkopna metoda in eksplozatijski načrt pridobivanja dolomitkega kamna prakso prekine in obujke smo razdelili ljudem s tem, da jih sami nosijo v pranje pač po potrebi. In rezultat — te potrebe so zelo majhne (?), saj rudarji v nekih jamah dajejo obujke v pranje le še enkrat tedensko kljub temu, da smo prav v ta namen nabavili tudi nove pralne stroje. Tudi tu se je moral koristen ukrep umakniti napačnemu razumevanju discipline. Ti primeri dovolj jasno potrjujejo nujnost, da pri stalnih spremembah načina našega življenja in dela obvezno najdemo tudi varsto pri delu in da od tega zaradi občasnih težav ne bi smeli odstopati posebno ne, če gre le za odnos v obliki minimalne discipline. Služba za varstvo pri delu v kamnolomu Vode« že v letu 1975 izdelali cesto po pobočju hriba Ostri vrh do etaže na k. 375 v dolžini 400 m, da je bilo možno pripeljati nakladalca na etažo. V letu 1976 smo začeli z izdelavo etaže na K. 375 s pomočjo nakladalca. Izdelali smo 30 m etaže, širine 4,20 m. Pri delu nakladalca na etaži smo ugotovili, da delo ni varno, ker zaradi nevidnih razpok in drsnih ploskev v pobočju kamnoloma obstoja nevarost, da se etaža pod težo nakladanja poruši. Zaradi tega se etaža pod težo nakladalca poruši. Zaradi tega smo nardaljevanje del na etaži ustavili. Da je bila takšna odločitev pravilna se je pokazalo v začeku leta 1977, ko se je etaža v celoti zrušila zaradi gladke drsne ploskve v glo-iglobini 4 m, ki prej ni bila vidna. Na srečo ni bilo takrat na etaži nobenega delavca, niti nau. kladalca, ker smo že prej iz varnostnih razlogov prepovedali delo na etaži in izravnavali previsne dele na nasprotni strani kamnoloma. Ker je bilo praktično dokazano, da delo na etaži dejansko ni bilo varno, smo pristopili k izdelavi aneksa »Sanacija previsnih delov kamnoloma« k osnovnemu projektu. Na osnovi projekta in aneksa k projektu, zahtevanih soglasij in pla1-čila prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, smo 14. 4. 1977 dobili od oddelka za gospodarstvo, finance in komunalne zadeve Skupščine občine Trbovlje — upravni organ pristojen za rudarstvo, dovoljenje za izkori-ščenje dolomitnega gramoza v kamnolomu »Vode« Trbovlje. Na osnovi tega dovoljenja in aneksa k osnovnemu projektu, smo pričeli s sanacijo previsnih delov kamnoloma in izravnavanje pobočja na predpisani 40° naklon pobočja. Pri delu v kamnolomu imamo velike težave s kadri, ki odhajajo na delo v druge TOZD in delovne skupnosti, kjer so višji osebni dohodki. Z odhodom tehniškega vodje kamnoloma na delo v delovno skupnost TSO REKZ, je nastal problem zaposlitve novega tehničnega vodje, kjer se na pismene objave in objave v Radiu Trbovlje ni nihče prijavil. Zaradi tega smo bili primorani z 2. 11. 1978 ustaviti dela v kamnolomu, ker po zakonu ne smemo delati brez tehniškega vodje v kamnolomu. V trimesečenem odpovednem roku nismo uspeli dobiti drugega itehničnega vodje, kljub temu, da je v naši SOZD REKZ veliko število strokovnjakov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za tehničnega vodjo kamoloma in veliko od teh jih opravlja dela, za katere ni potrebno izpolnjevati zakonskih pogojev za tehniškega vodjo. Pri rešitvi tega kadrovskega problema so popolnoma odpovedale skupne strokovne službe SOZD REKZ, iz česar upravičeno sklepamo o nezainteresiranosti teh služb za tovrstno dejavnost. Skupne strokovne službe bi se morale zavedati, da se z ustanovitvijo Kako bo obratoval kamnolom ”Vode„ v letošnjem letu? del v kamnolomu takoj zmanjša dohodek TOZD, s tem pa bi se moral zmanjšati tudi delež TOZD za financiranje skupnih služb. Dejansko pa je tako, da skupne službe dobijo ravno toliko sredstev, če kamnolom obratuje ali ne, kar prav gotovo ni pravilno. Pri rešitvi problema namestitve tehniškega vodje smo naleteli na razumevanje samo v DO RGD, ki je iz skupnih služb začasno razporedila strokovnjaka za tehniškega vodjo kamnoloma in ga prijavila na republiškem rudarskem inšpektoratu. Skupščina občine Trbovlje, oddelek za gospodarstvo, finance in komunalne zadeve, nas je z dopisom št. 310-2/76-3/2 z dne 21. 2. 1979, opozorila na Ugotovljene nepravilnosti pri delu v kamnolomu in predlagala republiškemu rudarskemu inšpektoratu, da v okviru svojih pristojnosti čimprej opravi pregled nad eksploatacijo v kamnolomu »Vode« Trbovlje. Na ta dopis smo napisali ugovor, ker so ugotovitve neresnične in predlagali, da se organizira razgovor med predstavniki SOb Trbovlje in predstavniki TOZD GRAMAT, kjer naj bi razčistili odnose in navedene probleme. Mislimo, da postopek in odnos pristojnega organa za rudarstvo SOb Trbovlje do naše TOZD ni pravilen, kar je razvidno iz sedaj nega in tudi iz prejšnjih postopkov. Pri tem posebej izpostavljamo postopek za pridobitev dovoljenja za izkoriščanje dolomita v kamnolomu in za izkoriščanje gline v glinokopu, s posebnim poudarkom na obračun in plačilo prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ki je presegel vse meje. Z izdajo soglasja Kmetijske zemljiške skupnosti SOb Trbovlje, št. 320-R/76-3/6 z dne 1. 12. 1976, nam je bila naložena obveznost plačila prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča 30,00 din/m2 in vodni prispevek 2,00 din/m2, kar znaša za 4000 m2 odkrite z grmovjem zaraščene površine kamnoloma 128.000,00 dinarjev! T$l znesek smo morali plačati pred izdajo dovoljenja za izkoriščanje dolomitnega gramoza v enkratnem znesku. Za primerjavo navajamo določila dogovora o višini in načinu plačila prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča za kamnolom rudnika Hrastnik, ki je bil sklenjen 9. 9. 1976 med TOZD Rudnik Hrastnik in Kmetijsko zemljiško skupnostjo Hrastnik. V tem dogovoru je določen prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča 2.00 din m2 oz. 16.000,00 din za 8.000 m2 za dobo 20 let, TOZD rudnik Hrastnik pa je dolžan ta znesek odplačevati v enakih letnih obrokih po 800,00 din! Nerazumljivo nam je, zakaj tako ogromna razlika v prispevku za isto dejavnost v dveh sosednjih občinah. Z dopisom št. 156/77-PM/DO z dne 19. 5. 1977, je naša pravna služba zahtevala od Kmetijske zemljiške skupnosti Trbovlje povračilo preveč zaračunanega in plačanega prispevka, ker ni bil izračunan v skladu z določili 4. člena odloka o prispevku in višini prispevka za primere, ko se spremeni namembnost kmetijskega, gozdnega in nezazidanega stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/74) in 1. člena o spremembi odloka o prispevku in višini prispevka za primere, ko se spremeni namembnost kmetijskega, gozdnega in nezazidanega stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Zasavja, št. 10/74). Očitno je bilo, da je v tem primeru šlo za napako, katero je predstavnik Kmetijske zemljiške skupnosti tudi priznal. Dogovorjeno je bilo, da nam preveč zaračunanega prispevka ne morejo vrniti, pač pa ga bodo upoštevali pri plačilu prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča za glino-kop »Neža«, ki je bil v tem času v postopku. Na žalost ta dogovor ni držal in smo bili po odločbi št. 351-72/77-3/7 z dne 20. 9. 1977, ki jo je izdal oddelek za gospodarstvo, finance in komunalne zadeve Skupščine občine Trbovlje, dolžni plačati za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča za glino-kop »Neža«, prav tako po 30,00 din/m2 in vodni prispevek 2,00 din/m2, kar znaša za 3165 m2 odkrite površine glino-kopa 101.280,00 din! Tudi ta znesek smo morali plačati pred izdajo dovoljenja za odkopavanje gline v enkratnem znesku. Nehote se nam vsiljuje misel, da smo napravili napako, ko je naša pravna služba napisala zahtevek za povrnitev preveč zaračunanega prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča za kamnolom »Vode«. Ne le da nismo dobili vrnjenega preveč plačanega prispevka, temveč se nam je celo maščevalo pri plačilu tega prispevka za glinokop, ker nekatere službe nikakor ne morejo priznati svoje napake. Takšni in podobni prispevki zelo obremenjujejo že tako težak finančni položaj naše TOZD, ki posluje na meji rentabilnosti in s precej nižjimi osebnimi dohodki od republiškega; poprečja. Z dopisom službe varstva pri delu DO ZPT št. 87/79 z dne 7. 3. 1979, je v skladu z zakonom o varstvu pri delu ustavljeno delo v kamnolomu »Vode« v Trbovljah, ker so po mnenju varnostnega 'tehnika ogrožena življenja tam zaposlenih delavcev. V dopisu varnostni tehnik poleg ostalega ugotavlja, da mestoma previsne strmine v kamnolomu predstavljajo stalno nevarnost ob-ruševanja, ki se bo spomladi v času temperaturnih razlik in vplivov atmosferilij še povečala, kar predstavlja nenehno nevarnost za poškodbe in življenja delavcev. Mislimo, da z u-staviitvijo del v kamnolomu, varnostna služba ni napravila vsega, kar smo od nje pričakovali, ker če v kamnolomu ne bo nihče delal, ne bodo nikoli posnete strmine, ki predstavljajo nevarnost za delavce. Menimo, da bi varnostna služba morala dati strokovna navodila, kako sanirati nevarne previse in izvajanje teh del tudi nadzirati, ne pa po liniji najmanjšega odpora ustaviti dela. Jasno nam je, da se ne more zgoditi nesreča pri delu če ne delamo, vendar poudarjamo, da bi morali delo organizirati tako, da bo čimbolj varno in da bomo z varnim delom ustvarjali dohodek za osebno, skupno in splošno porabo, kajti če dohodka ne bo, tudi skupne službe ne bodo dobile sredstev za svoje delo. Kamnolom je v okviru TOZD GRAMAT najbolj rentabilna dejavnost saj s svojim ostankom dohodka pokriva izgubo na opekarni, ki ima petkrat več zaposlenih. Zato se nikakor ne moremo strinjati z ustavitvijo del v kamnolomu in pričakujemo itakojšnje ukrepe tako službe varstva pri delu kot ostalih tehniških služb SOZD in DO v cilju takojšnjega nadaljevanja del, ki bo varno za delavce in da se nadaljuje s sanacijo previsnih delov kamnoloma, ki dejansko predstavljajo nevarnost za delavce. Ustavitev del v kamnolomu predstavlja velik izpad dohodka za našo TOZD, poleg tega pa imamo izredne težave s kupci gramoza, s katerimi imamo sklenjene pogodbe za dobavo gramoza, da ne omenjamo sankcij za neizdobavljanje pogodbeno dogovorjenih količin gramoza. Ustavitev del v kamnolomu pa bo vplivalo tudi na povišanje cen stanovanjske in druge družbeno usmerjene izgradnje v Trbovljah, ker bo gramoz, pripeljan od drugod bistveno dražji. Največji potrošniki našega gramoza so TOZD v občini Trbovlje, ki bodo s tem, da ne bodo dobile gramoza v Trbovljah, tudi precej prizadete. Zaradi vsega naštetega se pojavlja tudi problem realnega planiranja tako kratkoročnega, še bolj pa srednjeročnega za naslednje obdobje, ker je v takem stanju nemogoče realno planiranje in investiranje, ker ne vemo, kdaj nam bo kdo u-stavil dela v kamnolomu. Poleg vsega naštetega pa je to še dodatni problem s katerim se srečuje le TOZD GRAMAT. O teh problemih je razpravljala samoupravna delavska kontrola in delavski svet TOZD GRAMAT ter delavski svet DO RGD in sprejeli ustrezne sklepe, ki jih bodo posredovali pristojnim službam. Ivan Slanšek Pripis uredništva V zvezi z ustavitvijo del v kamnolomu Vode smo prosili SVD DO ZPT za pojasnilo, ki ga v celoti objavljamo. Popolnoma se strinjamo s piscem članka, ki ugotavlja, da ne bodo nikoli posnete strmine (previsi op. ur.), ki predstavljajo nevarnost za delavce, če v kamnolomu ne bo nihče delal. In dalje meni, da bi vrnostna služba (SVD) morala dati strokovna navodila, kako sanirati nevarne previse in izvajanje teh del tudi nadzirati. Prav zaradi tega je sledila namreč prepoved dela v kam- nolomu. Sanacijo kamnoloma je s prehodom na ustrezno metodo pridobivanja gramoza in s tem tudi obvezno izravnavo previsov, obravnaval projekt. Služba varstva pri delu je pa pri »nadzorovanju« ugotovila, da se dela ne izvajajo po projektu, ker je dne 6. 3. 1979 ugotovila, da dela na pridobivanju potekajo v vznožju kamnoloma, kar strmino še povečuje. Že sama situacija delovišč v vznožju oziroma pod previsi pa posebno v pomladanskih dneh predstavlja nevarnost, zaradi katere smo bili dolžni postopati kot določa zakon. Aktivnost samoupravnih organov 12. seja izvršilnega odbora DO Zasavski premogovniki je bila 5. marca t.l. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: —• na znanje je sprejel informacijo o poslovanju TOZD in delovnih skupnosti za leto 1978; sklenil je predložiti zaključni račun v potrditev delavskemu svetu DO ZPT; —■ v skladu s sklepom delavskega svata SOZD EGS je bil predložen le tej zahtevek za pokritje izpadlega dela dohodka za sklad skupne porabe in to za področje bivšega TOZD RP Hrastnik v znesku 14,785.000,00 din, za bivši TOZD RP Trbovlje 12,690.000,00, za bivši TOZD RP Zagorje 18,466.000,00 in za TOZD Separacija premoga Trbovlje 3,867.000,00 din; —• sklenil je predlagati delavskemu svetu DO ZPT, da sprejme postopek za pripravo srednjeročnega načrta za naslednje obdobje; —• na znanje je sprejel informacijo o poteku proizvodnje oziroma izpolnjevanje proizvodnega načrta v februarju; —• sklenil je, da je treba delovni proces pri pridobivanju premoga in pri drugih delih organizirati tako, da bo možno uresničiti program obsega nadurnega dela in ga omejiti največ do 5 % v primerjavi s številom redno opravljenih delavnikov; — mnenja je bil, da je treba predlagane spremembe k pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD za leto bliških sindikatov. Na podlagi 1979 uskladiti s stališči repu-tako usklajenih stališč, je treba predlagane spremembe predložiti v potrditev delavskemu svetu DO ZPT; — v razpravi o delu komisije za izdelavo osnutka pravilnika o osnovah in merilih delitve sredstev za OD je sklenil, da je treba oceniti izdelavo kataloga del in opravil in ugotoviti njih pravilno razvrstitev, dalje je treba opredeliti enoto enostavnega dela, ter da je itre- ba še pred razpravo o osnutku tega pravilnika uskladiti in poenotiti stališča na ravni SOZD REKZ. To akcijo naj bi opravila konferenca sindikata. DELAVSKI SVET DO ZPT 10. seja. delavskega sveta DO ZPT je bila 12. 3. popoldan v poslovni stavbi na Trgu Franca Kozarja v Hrastniku. — potrdil je zaključni račun za leto 1978; — sklenil je predložiti zahtevek za pokritje izpadlega dela dohodka za sklad skupne porabe na naslov EGS za skupni znesek 49,808.000,00 din; —• sklenil je, da naj strokovni kolegij DO ZPT v zvezi z nadurnim delom v TOZD RESD sprejme ustrezno stališče. Gre za učinkovitejše izkoriščanje delovnih dni, morda celo z zamikom delovnega časa; — sprejel je predlog sprememb prejemkov k pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD z veljavnostjo od 1. marca 1979 dalje, razen nadomestila za kilometrino in jamski dodatek, ki sta že v u-porabi in za prevoz na delo in z dela, ki je bil sprejet s 1. 2. 1979 dalje; — o poračuni regresa med delom bo sklepal naknadno; — sklenil je opozoriti osnovne organizacije sindikata, da so se v akciji v zvezi z usklajevanjem stališč glede teh prejemkov premalo angažirali ali pa se sploh niso, tako da sindikati v tem primeru niso odigrali svoje vloge; — sprejel je delovni program za pripravo in sprejem plana delovne organizacije ZPT za dobo od leta 1981—1985. Rok za. predložitev predloga plana je 31. 9. 1979; —• sprejel je spremembe in dopolnitve treh pravilnikov in to: pravilnika o oblikovanju cen in pogojev za prodajo proizvodov in opravljanje storitev, pravilnika o reklamacijah kupcev proizvodov in naročnikov storitev, ter pravilnika o obsegu podatkov v evidenčnih knjigah, ki se vodijo na maloprodajnih mestih premoga in gramoza; — pooblastil je direktorja DO ZPT za imenovanje strokovne komisije, ki bo v sodelovanju s skupno komisijo za izdelavo pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD dopolnila osnutek pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD ter s tem, da izdelajo dokončni katalog del in opravil. V komisijo je imenovanih 27 članov iz vseh TOZD in delovnih skupnosti. Komisija je bila dolžna z delom pričeti 'takoj, tako da naj bi dali do 23. marca osnutek v razpravo. Referendum o sprejetju tega pravilnika naj bi bil v začetku maja t.l.; — pooblastil je izvršilni odbor DO ZPT, da dokončno odloči o načinu obratovanja v aprilu ter da pri sestavljanju načrta obratovalnih dni upošteva , da se delo na dan 30. aprila eventualno nadomesti z rednim obratovanjem na dela prosto soboto v aprilu; — finančna služba DO ZPT je dobila nalogo, da napravi za naslednjo sejo poročilo o tem, kako so izdajale posamezne TOZD bone za prehrano med delom. DELAVSKI SVET SOZD EGS 1. seja delavskega sveta SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije v tej mandatni ddbi, je bila 22. januarja 1979 v Mariboru. Seji je prisostvovalo tudi 8 delegatov iz REK Zasavje. — zasedanje je bilo sklepčno, ker je bilo na seji navzočih več kot polovica delegatov; — glede na to, da ima REK Zasavje v delavskem svetu SOZD EGS 8 delegatskih mest, izvoljenih pa je 13 delegatov, je delavski svet sklenil, da naj REK Zasavje določi osem stalnih delegatov za seje delavskega sveta SOZD EGS, ostali pa bodo namestniki; —■ za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Ivan Kralj, dipl. ek., iz Dravskih elektrarn Maribor, za namestnika DS pa Peter Jaklič iz REK Velenje; — izvolil je v naslednje kolektivne izvršilne organe: odbor za razvoj ima 9 članov; REK Zasavje zastopa Anton Urankar odbor za ekonomsko finančne zadeve ima 9 članov; REK Zasavje zastopa Janko Lapornik V februarju in marcu tega leta so potekali v organizaciji TOZD Revirska delavska univerza Trbovlje in Kluba s amoupr avl j alcev Trbovlje, seminarji za delegate, člane splošnih delegacij v TOZD in delovnih skupnostih našega kombinata. Predavanja so potekala v predavalnici Delavskega doma in v sejni sobi REK Zasavje. Predavali so znani družbenopolitični delavci na aktualne teme. (Foto A. Bregant) odbor za itehnične zadeve ima 9 članov; REK Zasavje zastopa Ivan Berger odbor za organizacijsko pravne zadeve ima 9 članov; REK Zasavje zastopa Elvira Korošec odbor za splošni ljudski odpor ima 9 članov; REK Zasavje zastopa Srečko Klenovšek v samoupravni delavski kontroli SOZD EGS je 8 članov; REK Zasavje zastopa Alojz Hočevar — sprejel je program aktivnosti za uresničitev sprejetih osnov družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti EGS; —• sprejel je predloženo dolgoročno prognozo razvoja porabe električne energije in delovne moči v okviru 5 oskrbovalnih območij SR Slovenije in sprejemnih mestih distribucije do leta 2000, z vsemi spremembami in dopolnitvami. V Zasavju deluje za potrebe gospodarstva vrsta poklicnih in srednjih šol, v katerih se izobražujejo učenci za različne poklice. Kljub tej mreži šol pa poklicne šole ne zadostijo potrebam, ki jih izkazuje združeno delo, zato bo morala organiziranost usmerjenega izobraževanja v Zasavju temeljiti na zahtevah in potrebah združenega dela. Vemo, da se gospodarstvo in družbene dejavnosti v Zasavju povezujejo v organizacijskem, tehničnem, programskem in splošnem poslovnem pogledu. Tem procesom bo moralo slediti tudi usmerjeno izobraževanje, ki bo razvijalo takšne odnose in oblike dela, ki bodo omogočale tesno povezovanje z uporabniki kadrov. Se pravi, vzgajati in — na predlog delegata REK Velenje je sprejel plan sistemskih študij za leto 1979 v skupnem znesku 16,654.000,00 din; —■ sprejel je samoupravni sporazum proizvajalcev in u-porabnikov sistema za mrežno ton/frekvenčno komando; —■ imenoval je v. d. vodjo delovne skupnosti za počitniško rekreacijsko dejavnost. Dela in naloge bo izvajal Berhard Klugler, dosedanji vodja službe počitniških domov; —• na znanje je sprejel pojasnilo predsedstva KO OOS SOZD EGS z dne 6. 2. 1979, v zvezi z dodatnim izpadom skupnega dohodka v letu 1979, zaradi nepravočasne uveljavitve zvišanja cene električne energije. Sklenil je opozoriti ISE, da sklep DS SOZD EGS z dne 11. 1. 1979 predloži oziroma vključi v dnevni red za naslednjo sejo skupščine ISE. izobraževati bo treba tiste kadre, ki so v zasavskem združenem delu deficitarni, to pa je tudi temeljna orientacija za preobrazbo srednjega šolstva v zasavski regiji v usmerjeno izobraževanje. Osnova za oblikovanje modela usmerjenega izobraževanja v Zasavju je koncept preobrazbe vzgojno izobraževalnega sistema v SR Sloveniji. Če upoštevamo osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju, ki določa vertikalno povezovanje in združevanje vzgojno izobraževalnih organizacij, mora model omogočiti zlasti vertikalno povezovanje in združevanje vzgojno izobraževalnih organizacij v Zasavju (v predlogu modela je zaslediti možnost organiziranja dveh centrov, in sicer: elektro-kovinarski in blagov-no-denami). Na kakršnokoli zgradbo modela bo vplivalo še vrsta čini-teljev, od potreb združenega dela po določenih kadrih, do finančno materialnih pogojev. V Zasavju so podane možnosti, da model usmerjenega izobraževanja vključi v izobraževanje nekatere poklice do določenih stopenj zahtevnosti in to za: kovinarje, rudarje, električarje, gostince ter poklice za blagovni in denarni promet ter administracijo. Koliko in kateri bodo zajeti v izobraževanje ter v kakšnem zaporedju se bodo vključevali pa moramo sproti ugotavljati z analizo potreb združenega dela. Za nekatere poklice se bo pokazala potreba, da se finalni del izobraževanja — praktični del opravi v delovnih organizacijah ali v drugih centrih usmerjenega izobraževanja izven regije. Zato bo moral zasavski model usmerjenega izobraževanja računati na tesno povezavo tako s centri kot kadrovskimi službami delovnih organizacij. Zahteva usmerjenega izobraževanja terja tudi večjo povezanost vzgojno izobraževalnega dela in življenja v šoli, z delom in življenjem v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Vse to pa zahteva od vzgojno izobraževalnih organizacij polno odgovornost za realizacijo ciljev reforme. Za dosego teh ciljev pa se bodo morale šole ustrezno organizirati in mobilizirati učitelje, samoupravne organe šole, učence in družbenopolitične organizacije, da bi bili pravočasno pripravljeni na preobrazbo. Oblikovanje nekaterih možnih organizacijskih rešitev združevanja in povezovanja vzgojno izobraževalnih organizacij v Zasavju, tj. centra strokovnih šol — poklicna kovinarska in elek-tro šola, gostinske šole, rudarske šole, izobraževalnega centra STT Trbovlje, tehnična šole Trbovlje, gimnazije in ekonomske šole Trbovlje, bo v veliki meri pogojeno z družbeno dogovorjeno mrežo šol v SR Sloveniji in v revirjih ter od- Smo sredi razprav o usmerjenem izobraževanju ločitvami združenega dela v savju pripada odločilna vloga obrazbe srednjih šol v usmer-regiji. Združenem delu v Za- pri pripravi in izvedbi pre- j eno izobraževanje. Jože Omahne Jernej Kreže: Prevoz na delo v jamo premogovnika Trbovlje, linorez, 1978 Gospodarska zbornica Slovenije se je preobrazila Dosedanja organizacija, cilji in nameni GZS, so nam v glavnem znani. Vendar se je tudi ta v splošnem procesu preobrazbe v zadnjih mesecih bistveno reorganizirala,. Poleg GZS imamo odslej tudi splošna gospodarska združenja in medobčinske zbornice. GZS se je na svoji prvi seji zbornice, dne 20. marca, na novo konstituirala. S tem pa je bil končan proces preobrazbe zborničnega sistema v naši republiki. Delo zbornice se ni prilagodilo le organizacijsko, pač pa tudi vsebinsko in po načinu delovanja potrebam združenega dela. Preoblikovana zbornica postaja »samoupravni kanal, ki omogoča združenemu delu, da preko njega tvorno deluje od TOZD do najvišjih zveznih organov.« Za predsednika Gospodarske zbornice so delegati izvolili Andreja Verbiča, za poklicne podpredsednike Lojzeta Fortuno, Rudija Sepiča in Borisa Zidar-ča, za nepoklicne podpredsednike Ivana Atelška,, Rada Dvoršaka in Tatjano Kosovel, za tajnika zbornice pa Milana Šterbana Za člane izvršilnega odbora skupščine pa so izvolili: Franca Kragelja, Borisa Lasiča, Marka Stokina Petra Vujeca, Slavka Beznika, Dušana Burnika, Antona Debevca, Stanislava Dolenca, Jožeta Eržena, Slavka Glinška, Mirana Goslarja, Milana Kojca, Milana Krajnika, Ivana Kukovca,, Milico Muitič, Marjana Planinca, Janeza Pograjca, Toneta Potočnika, Antona Rou-sa, Milivoja Samarja, Antona Stipaniča, Jožeta Slokarja in Andreja Železnika. Slednji bo zastopal pri izvršnem odboru revirje oziroma revirsko medobčinsko zbornico. Medobčinska gospodarska zbornica ustanovljena 28. februarja t.l. je bila v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah ustanovna skupščina Medobčinske gospodarske zbornice revirskih občin Trbovlje. Udeležili so se je številni delegati iz raznih organizacij združenega dela ter druigih organizacij. Pričel jo je namestnik predsednika medobčinskega odbora GZS za Zasavje, Aleksej Us. Za delovnega predsednika je bil izvoljen Dušan Kolenc. Na prvi skupščini so sprejeli poslovnik o delu skupščine, poslušali so poročilo o delu medobčinskega odbora GZS za Zasavje v preteklem mandatnem obdobju in razrešili ta odbor, ker je prenehal z delom. Delegati so poslušali poročilo o delu iniciativnega odbora za ustanovitev medobčinske gospodarske zbornice revirskih občin, sprejeli so statut, delovni program, finančni načrt in prispevne stopnje za letošnje leto, sprejeli pa so tudi sklep o ustanovitvi MGZ revirskih občin. Ob zaključku so še izvolili delegate v organe in telesa zbornice ter Gospodarske zbornice Slovenije. Ustanovljena je bila torej Medobčinska gospodarska zbornica revirskih občin; takšno je odslej tudi njeno ime. Sedež ima v Trbovljah, Cesta oktobrske revolucije 31. Sredstva potrebna za začetek dela zbornice bo zagotovila Gospodarska zbornica Slovenije. Rudi Kovačič je bil izvoljen za sekretarja zbornice, ki jo bo zastopal tudi v premoženjskih in drugih pravnih poslih. Izvršni odbor MZG revirskih občin tvorijo naslednji člani: Ivan Srebot— STT, Evald Pušnik — Varnost, Janko Lapornik — SOZD REKZ, Jože Vidmar — REKZ DO ZPT — TOZD P. Ojstro, Branko Mili-novič — Steklarna, Karel Šmuc —• Svea, Nikola Bojovič — Zasavska kmetijska zadruga, Milan Babič — STP Hrastnik, Janez Pušnik — KOP Zagorje, Marjan Šinkovec — Zavaroval- na skupnost Triglav, ROS Trbovlje, Andrej Železnik —- IBT, Peter Kovač — MGZ, Rudi Kavčič — MGZ, Boris Fele — Lisca, TOZD Zagorje in Jože Herman — Cementarna. Za predsednika izvršnega odbora in hkrati Medobčinske gospodarske zbornice revirskih občin je bil izvoljen Peter Kovač, za podpredsednika Andrej Železnik (neprofesionalno). Predsednik odbora za napredek gospodarstva in plan je Ivan Srebot, predsednik odbora za razvoj dohodkovnih odnosov, trga in cene Janko Lapornik, predsednik odbora za izobraževanje kadra v gospodarstvu Boris Fele, predsednik odbora za samoupravljanje in pravna vprašanja, Branko Milinovič; nadzorni odbor tvorijo Anton Pikš (predsednik) — REKZ — DO ZPT, TOZD P. Trbovlje, Veber Franc — DELOZA Zagorje in Ivan Surina — Jutranjka TOZD Dol. Komisijo za, organizacijska in kadrovska vprašanja (tvorijo: Marjan Šinkovec (predsednik) — ZS Triglav, Jože Kandolf — REKZ — DO ZPT, TOZD P. Hrastnik in Albin Pražnikar — Siporeks Zagorje. Za možne člane organov in teles Gospodarske zbornice Slovenije so bili predlagani: — v skupščino GZS Slavko Jelen — RUDIS in Branko Milinovič — Steklarna; — v KO za razvoj in ekonomsko politiko Leopold Ravnikar -— STT; — v KO za tržišče iter za u-stvarjanje in delitev dohodka Franc Zupan — Varnost; — v KO za ekonomske odnose s tujino Cveto Majdič — RUDIS. Skupščina pa je predlagala GZS, da vključi v razne organe GZS še Andrejia Železnika, Janeza Pušnika, Mirka Kovača in Jožeta Zorčiča. Svet Medobčinske gospodarske zbornice revirskih občin tvorijo: — trije delegati Medobčinskega sveta zveze sindikatov Slovenije (Vinko Kovačič, Fran-ci Kovač, Jože Zorcic); — dva delegata skupnosti revirskih občin (Marjan Kovač in Anton Grebenc); —• dva delegata MGZ (Marjan Šinkovec in Peter Kovač). Skupščina MGZ revirskih občin šteje skupno 49 delegatov. Od iteh so iz TOZD in delovnih skupnostih DO združenih v REKZ naslednji delegati: Ivan Berger — DO ZPT, Vili Brodar —■ DO IMD, Stane Markovič — DO RGD, Janez Perger — DO TET. O nalogah in ciljih novoustanovljene Medobčinske gospodarske zbornice revirskih občin bomo v naslednjih številkah našega glasila še pisali. Splošna združenja so pričela z delom V februarju t.l. so imela novo- letih in pol, kolikor časa je itra-organizirana splošna združe- jal njihov mandait, prenehale nja svoje ustanovne skupščine obstajati, na temelju zakona pa in svoje prve seje. Dosedanje so bila ustanovljena splošna TOZD (združenja prometa in združenja. Tako je večina naših zvez, energetike, itd.) ki so de- TOZD vključena v splošno lovale v okviru Gospodarske združenje energetike v L j ubij a-zbornice Slovenije, so po štirih ni, TOZD Avtoprevoz »Zasavje« "N MV7;' V te Odpiranje vzhodnega predela jame Hrastnik. Delovišče na 7. obzorju proge proti jugovzhodu. Pri delu smo naleteli na Franca FIrena, Stanka Hlebca in Mirka Vnuka. (Foto A. Bregant) pa je združen v splošno združenje prometa in zvez Slovenije. Na prvi seji skupščine prve seje združenja prometa in zvez Slovenije, ki je bila 27. februarja 1979, v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, so izvolili organe skupščine, obravnavali poročilo o delu združenja prometa in zvez v pretek- lem mandatnem obdobju, obravnavali so nadalje naloge in delo združenja, sprejeli predlog statuta in poslovika ter programa dela za letošnje leto, sprejeli pa so tudi finančni načrt združenja za letošnje leto, in izvolili organe združenja in Gospodarske zbornice Slovenije. Splačalo se je videti in slišati Od 29. septembra do 13. oktobra 1978, je bila v organizaciji Zveze rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov SRS organizirana strokovna ekskurzija v Združene države Amerike, z udeležbo na 3-dnevnem simpoziju v mestu Denverju (država Colo-rado) o premoških raziskavah, z udeležbo na 3-dnevni ekskurziji v premogovnikih Rocky Mountains (Skalno gorovje) v zahodnem delu Colorada in z udeležbo na svetovni rudarski razstavi v Las Vegasu v državi Nevada. Skupno se je udeležilo ekskurzije 18 rudarskih strokovnjakov iz Slovenije in Beograda, od tega dva iz REKZ. Moram poudariti, da je bila celotna ukskurzija odlično organizirana, zato smo lahko v razmeroma kratkem času spoznali kam in kako bodo Američani v bodoče usmerjali svoje premogovništvo in kakšne so njihove tendence v razvijanju mehanizacije. Ker smo na tej preko 20.000 km dolgi poti videli tudi druge zanimivosti, bom skušal tudi opisati nekaj svojih vtisov s poti, da bom morda s tem popestril ta prispevek in ga naredil bolj za- nimivega tudi za tiste bralce, ki jih ne zanima samo golo strokovno poročilo. Ker se je pri JAT zapletlo s prvotno določenim poletom iz Zagreba v New York, smo morali odpotovati preko Pariza. Tako smo preko letalske družbe Air France leteli na letalski progi Pariz—New York z največjim potniškim letalom na svetu, in sicer Jumbojetom (Boeing 747), ki ima prostora za 490 potnikov in je v primeru z drugimi letali resničen orjak, ob katerem so se mi dozdevala ostala potniška letala na letališču De Gaul resnično majhna. Tudi notranjost letala se po velikosti zelo razlikuje od ostalih, saj je v eni vrsti 10 sedežev ob dveh prehodih, dolžina letala pa je razdeljena z več stebri, ki služijo za jedilne shrambe in za filmsko proici-ranje. Sam let je trajal 8 ur, ki pa kar hitro minejo, ker potnike dobro zaposlijo: najprej postrežejo z pijačo, nato sledi kosilo, potem je 2-urno predvajanje filmov, postrežba z kavo in pijačo ter nato razdeljevanje formularjev za razne popise ob vstopu v ZDA. Tako je tudi preko 10 stewar-des vseh 8 ur poleta polno zaposlenih. Polet je bil miren in ob pristajanju, na letališču Kenedy v New Yorku, se nam je nudil lep pogled na to veliko mesto. Ob vstopu v ZDA mora tujec opraviti veliko raznih vpisov v prijavne formularje in opraviti precejšnje vstopne formalnosti, za kar navadno mislimo, da so naše specialitete, pa lahko trdim, da so drugod mnogo hujše. Ker smo morali prenočiti v centru mesta pred nadaljevanjem poti, smo na avtobusni vožnji z letališča dobili prve podatke in vtise o tem mestu, ki šteje v centru 7,5 milijona prebivalcev, z okolico pa 15 milijonov. Sestoji se pa tako kot vsa ameriška večja mesta iz poslovnega — zgornjega dela, ki je na otoku Manhattan in iz spodnjega — stanovanjskega dela. New York je naj- večje središče finančnega kapitala in njegovih niti po vsem svetu, naj večje trgovsko in potrošniško središče, mesto z množico največjih zgradb (nebotičnikov) in največjim prometom. New York je bil včasih prva luka sveta, sedaj pa je ta primat popolnoma izgubil, ker tovornega pomorskega prometa nima več, potniški pomorski pa ob današnjem razširjenem letalskem prometu ne predstavlja nobene večje gospodarske pomembnosti. Newyorške ceste so razmeroma slabo vzdrževane, kar opravičujejo z znano slabo mestno finančno situacijo, za razliko od bogatejših ameriških mest, kot je na primer Denver, kjer so celo prevozi z avtobusi mestnega prometa brezplačni. Sicer pa je izredno gost cestni promet v središču Manhattana sorazmerno enostaven, ker so tu podolžne popolnoma ravne avenije, pravokotno na njih pa ravne ceste (označene s številkami od 1 do preko 100), vse so enosmerne — izmenoma lihe v eno in sodo številčne v nasprotno smer, diagonalno pa poteka 29 km dolgi Brod\vay (»široka ce-sta«). Verjetno si pri nas večinoma napačno predstavljamo ameriški cestni promet, da se namreč vse odvija izredno hitro, ob ne vem kakšnih prehitevanjih. Odvija pa se promet dosti tekoče, brez pretiranih hitrosti. Tako naj povem, da je absolutno največja dovoljena hitrost vožnje v ZDA na avto cestah 95 km na uro. To pa vsi upoštevajo, ker so kazni za prekršek ob prekoračitvi te dovoljene hitrosti izredno stroge: ob prvem prekršku denarna kazen 200 dolarjev, ob drugem prekršku se kazen podvoji in ob tretjem sledi do-življenjski odvzem vozniškega dovoljenja. Ko že ravno opisujem svoje vtise o prometu naj povem, da mi je takoj padlo v oči to, da je izredno veliko osebnih avtomobilov z raznimi praskami, vboklinami drugimi nakazi udarcev, kar Američane očitno ne ovira ali vznemirja tako kot nas, ali pa se jim morda to ne splača popravljati. Sicer pa do avtomobilov lahko pridejo sorazmerno poceni. (V televizijskih reklamah avtomobilske firme nudijo ugodne kreditne pogoje za nakup osebnih avtomobilov »cestnih ladij«, ki imajo ceno med 4000—5000 dolarjev, v Las Vegasu pa sem videl prodajo že rabljenih avtomobilov s cenami od 200 dolarjev naprej). Ker je središče Manhattan otok, smo naslednjega dne z avtobusom odpotovali preko podvodnega tunela, ki povezuje New York s sosednjo državo New Jersy do letališča Newark in z letalom preko Chicaga po 4-urnem letu prispeli v Denver, glavno mesto države Colorado. To je 1,5 milijonsko mesto, cela država Colorado, ki ima velikost Jugoslavije pa šteje 2,5 milijona ljudi. Mesto se hitro razvija in smatrajo, da bo postalo eno glavnih središč ameriške energetike, to pa mnogo pomeni, če vemo, da so ZDA daleč največji proizvajalec in porabnik energije na svetu. Zanimivo je obrašanje ZDA kot največjega proizvajalca energije: nafte so leta 1972 načrpali še 528 milj. ton, leta 1976 pa samo še 403 milijone ton, ker cenijo odkrite zaloge nafte na preko 4 milijarde ton in ker je zmogljivost njihovih rafinerij 740 milijonov ton, razliko v porabi rajši uvažajo, zato krepijo druge energetske vire ter mrzlično raziskujejo nove možnosti. Predsednik ZDA Carter je narod pozval 1977. leta k varčevanju in sprejel v ta namen razne ukrepe. Od skupne zmogljivosti elektrarn (458 milij. kW) izkorišča vodno energijo 13,4%, nuklearno energijo 4,6%, geotermične vire pa 0,07 %. Tako je mimo zemeljskega plina najvažnejši vir energije premog, ki mu za bodoče nakazujejo čedalje večjo pomembnost. To bi najlažje ilustriral s številkami: ZDA so v letu 1975 proizvedle 581 milij. ton premoga (svetovna proiz- vodnja je znašala 2.593 milij. ton), leta 1985 bo znašala proizvodnja premoga v ZDA 842 milij. ton (svetovna 3.884 milij. ton) in leta 2020 2.400 milij. ton (svetovna 8.846 milij. ton), kar pomeni povišanje proizvodnje od leta 1975 napram letu 2020 za 320 % (v svetu pa za 270 %). Ker so zaloge premoga v ZDA ogromne, ne pa še povsem raziskane, je razumljivo, da veliko vlagajo v raziskovalna dela in v odpiranje novih premogovnikov, predvsem v srednje zahodnem predelu ZDA, kjer premog v glavnem uporabljajo v termoelektrarnah. Tu uporabljajo Američani geslo: če hočeš dobro investirati, investiraj v premogovništvo. Premog kot eden glavnih bodočih temeljev energije je dobil izredno veljavo in premogovništvo se intenzivno razvija od raziskav do končne eksploatacije, kar smo lahko med bivanjem v državi Colorado dobro spoznali. Tako je bilo najprej v Denver-ju 3-dnevno posvetovanje, ki ga je organiziralo uredništvo World Mining in World Coal revije iz San Francisca z udeležbo preko 400 rudarskih in geoloških strokovnjakov iz vsega sveta z bistveno temo: način in obsežnost geoloških raziskav na premog, način izobraževanja in šolanja kadrov, kritični pogledi na nekatere programe raziskav in slično. Poleg domačinov so imeli izredno zanimiva predavanja tudi Sovjeti, Angleži, Kanadčani, Avstralci, Južni Afričani in Nemci. Povsod se glede na predvideno rast proizvodnje premoga zelo intenzivno ukvarjajo z premoškimi raziskavami, razvijajo specializirane geologe za premoške raziskave, postavljajo nove organizacije za vodenje projektov, premoških raziskav, razvijajo nove in močno izpopolnjujejo še stare vrste raziskav, uveljavljajo mikrokompjutersko tehnologijo pri raziskavah, kompjuterske analize premo-skih lezisc m slično. Posvetovanje je potekalo v glavni dvorani hotela Cosmos v centru Denverja, dopoldne in popoldne ob odlični organizaciji, tako da so bile vse teme dobro in dovolj kratko pripravljene, dobro posredovane in obdelane. Kolegi iz Velenja so med tem časom »skočili« z letalom na ogled nekega nekovinskega rudnika na povabilo angleške firme Dowty, ki v Velenju uspešno uveljavlja svoje samohodno hidravlično podporje; v tem rudniku pa se tudi uveljavlja s svojo mehanizacijo (zanimiv podatek: 500 rudarjev dela 354 dni v letu z štirimi izmenami — 3 delajo, ena je v rezervi, letni zaslužek rudarjev pa znaša ca. 18.000 dolarjev). Ker ja zahodni del Colorada bogat na premogu, ki je zelo kvaliteten in v pretežnem delu sorazmerno plitko pod površi- Skupščina skupnosti krajevnih skupnosti Trbovlje je bila konstituirana 13. 12. 1978. Že na prvem zasedanju SKS so delegati razpravljali o prioritetnem planu investicijske izgradnje v krajevnih skupnostih v občini Trbovlje. Na seji skupščine so imenovali posebno komisijo, v kateri so delegati vseh KS. Dobila je nalogo, da izdela analizo o dospelih sredstvih po samoupravnem sporazumu o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov v KS. Komisija se je sestala in ugotovila naslednje: Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov KS v občini Trbovlje je veljaven od 1. 1. 1977. V letu 1977 je bilo zbranih 1,006.202,90 din. Zbrana sredstva v letu no, je vodstvo simpozija organiziralo strokovno ekskurzijo v ta predel, da bi spoznali nekaj premogovnikov, ki so se začeli v tem predelu hitro razvijati. Še predno pa smo odšli na pot naj omenim, da nas je navsezgodaj zbudila strahotna eksplozija. Kasneje smo po televiziji bili obveščeni, da je eksplodiral eden izmed glavnih rezervoarjev v rafineriji nafte na robu mesta, kjer so izgubili 4 ljudje življenje, nekaj je bilo ranjenih, na srečo pa še večino delavcev ni bilo na delu. Ugotovili so napako na nekem ventilu, ki je spuščal, potrebna je bila samo iskra ... (Nadaljevanje v naslednji številki) Ivče BERGER 1977 niso bila koriščena zaradi reorganizacije KS. Leta 1978 je bilo zbranih 1,428.766,75 din. Vseiga je bilo ‘torej zbranih 2,434.969,65 din. Od zbranih sredstev je SDK zaračunala bančno provizijo din 8.522,40. Na KS Center so bila prenešena sredstva v znesku 2,426.447,25 din. Po sporazumu bi moralo biti zbranih: — leta 1977 2,500.000,00 din — leta 1978 2,500.000,00 din Skupaj 5,000.000,00 din Iz navedenega je razvidno, da združeno delo ne izpolnjuje svojih obveznosti po podpisanem samoupravnem sporazumu, oziroma smo zbrali din 2,565.030,35 manj kot predvideva samoupravni sporazum. Od zbranih 2,426.447,25 dinarjev, je bilo porabljenih za odplačilo anuitet najetega kredita za gradnjo ceste Ustanovnega kongresa na Čebine, za gradnjo ceste na Ribniku in Nasipih ter za nekatera 'dela na cesti na Dobovec, skupno din 1,601.304,80. (Po dogovoru delegatov krajevnih skupnosti in sklepa zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Trbovlje). Ostala denarna sredstva v višini 789.022,00 din pa so delegati KS na skupnosti krajevnih skupnosti razdelili po naslednjem ključu: KS Klek 50.000,00 KS Zasavje 110.000,00 KS Center 90.000,00 KS Fric Keršič 100.000,00 KS Alojz Hohkraut 118.000,00 KS Franc Fakin KS Franc Salamon KS Ivan Keše 150.000,00 KS Dobovec 90.000,00 KS Čeče 30.000,00 Razdeljena sredstva so nekatere KS že koristile za svojo dejavnost, druge pa jih imajo še na 'tekočem računu. Samoupravni sporazum in sprejeta stališča skupnosti krajevnih skupnosti nas obvezujejo, da bomo v bodoče združeno delo redno obveščali o sprejetih programih dela KS in porabljenih sredstvih v ta namen. KS so dobile prva sredstva s svojo dejavnost iz naslova združevanja sredstev po samoupravnem sporazumu šele decembra 1978, zato poročila o koriščenju teh sredstev še nismo predložili. Peter Kušek predsednik skupnosti KS Trbovlje 0 0 0 0 Izvajanje samoupravnega sporazuma o financiranju programov KS Sindikati so ustanovili svete Republiški svat zveze sindikatov Slovenije je 28. 2. t.l. sklenil ustanoviti svete v svojem okviru. Ustanovljeni so bili naslednji sveti: —• za planiranje in ekonomsko politiko; —• za razvoj samoupravljanja; —■ za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; —• za uveljavljanje delavcev v komunalnem in delegatskem sistemu; —• za izobraževanje in kulturo; —• za stanovanjska in komunalna vprašanja; ŠTAFETA MLADOSTI Zvezna ŠTAFETA MLADOSTI je letos odšla na svojo dolgo pot po Jugoslaviji z Raven na Koroškem. Mladi železarji so jo 24. marca ob 11.30 ponesli iz ravenske železarne, osrednje prireditve pa se je udeležilo mnogo ljudi. Tudi iz revirjev se je proslave udeležilo precej delovnih ljudi — občanov in mladih, v naših krajih pa smo štafeto pozdravili v nedeljo in ponedeljek —• 25. in 26. marca. Štafetno palico smo Hrastničani prejeli v nedeljo ob pol sedmih zvečer od mladih iz Laškega in jo, preko Dola nekaj pred devetnajsto uro prinesli na osrednjo prireditev pred hrastniško osnovno šolo. Štafetno palico so nato prevzeli mladi iz steklarne, v kateri je štafeta tudi prenočila. V ponedeljek, 26. marca ob pol šestih zjutraj so štafetno palico pozdravili delavci v proizvodnih prostorih steklarne, mladi pa so jo nato preko tovarne kemičnih izdelkov, Ko- — za zdravstveno varstvo in socialno politiko; — za življenjske in delovne razmere, rekreacijo in uporabo prostega časa delavcev. Sveti so stalnega značaja, v njih pa so zastopani sindikalni in drugi družbenopolitični delavci, delavci iz združenega dela ter strokovnjaki za posamezna področja dela svetov. Predsedstvo republiškega sveta ZSS je na svoji seji, 20. 2. 1979 obravnavalo osnutek pravilnika o financiranju in finančno materialnem poslovanju ZSS. Sprejelo je stališča iz katerih lahko povzamemo, da sredstva, ki se zberejo s članarino po munale in hrastniškega rudnika prenesli do Katarine, kjer so jo sprejeli trboveljski mladinci. štafetna palica je nadaljevala svojo pot skozi trboveljsko Iskro, Volan, Komunalo, srednjo in osnovno šolo, nekaj čez sedmo uro pa so jo prinesli na osrednji prireditveni prostor pred delavskim dom. Po obisku Strojne tovarne so mladi iz Trbovelj na Slačniku Koncem lanskega leta, natančneje 14. decembra 1978, je bil sklican na pobudo 00 ZKS in OOS, ustanovni sestanek članov ZSMS v DS SS DO ZPT v Trbovljah. Po reorganizaciji REK Zasavja je prišlo itudi do reorganizacije mladinske organizacije. Nastalo je tako več mladinskih organizacij, od katerih so nekatere že zaživele, nekatere pa še bodo. Na ustanovnem sestanku, ki so mu pri- stopnji 0,6 ^/o od neto osebnega dohodka člana-, zadostujejo za financiranje odhodkov, ki jih imajo sindikati na vseh ravneh svoje organiziranosti. Zahtevalo je, da organizacije in ortgani ZSS gospodarijo z zbranimi sredstvi, to je s članarino v skladu s statutom sindikatov in pravilnikom o finančno materialnem poslovaju sindikatov. Ugotovilo pa je tudi, da sedanja razmerja delitve članarine ne omogočajo ustrezne aktivnosti v nekaterih organizacijah in organih sindikatov. Zato je mnenja, da je treba spremeniti sistem delitve članarine, od skupnih sredstev ZSS in ZSJ. predali štafeto Zagorjanom, ki so jo ponesli skozi proizvodne prostore TOZD Lisca in naprej po Cesti 9. avgusta do spomenika revolucije, kjer je potekala slavnostna prireditev. Nekaj čez osmo uro je štafeta prešla v roke litijskih mladincev in nadaljevala svojo pot po Jugoslaviji, z najboljšimi željami delovnih ljudi, občanov iz revirjev za 87. rojstni dan tovariša Tita. T. Bezgovšek sostvovali tudi predstavniki DPO, smo sprejeli sklep o ustanovitvi ter izvolili tudi 5-člansko predsedstvo. Prav tako smo predložili v razpravo osnutek poslovnika o delu in osnutek programa dela naše OO ZSMS, na naslednjem sestanku pa smo ju dokončno osvojili in potrdili. Odprli smo tudi lasten žiro račun, v katerem pa pričakujemo tudi svoj žig, tako da bomo lahko kontaktirali z Zagnali smo se v delo ostalimi ZSMS znotraj REK, kakor tudi navzven. V okviru sprejetega programa smo si že zastavili določene konkretne akcije, od kaiterih smo jih nekaj že izvedli. Med te bi lahko prištevali povezavo z OO ZSMS Mehanika in organiziranje skupnega predavanja ter izmenjave mnenj glede organiziranosti OO ZSMS. Pripravljali pa smo se tudi na odhod Titove štafete z Raven na Koroškem s tem, da smo tja poslali 4 naše predstavnike. Dva dni kasneje, 26. 3. 1979 pa je štafeta mladosti prispela v Trbovlje, kjer smo ji mladinci pripravili svečan sprejem pred Delavskim domom in jo nato ponesli po celotnih revirjih. Aktivno se poskušamo vključiti tudi v rekreacijo ter omogočiti nam mladim, da se v prostem času začnemo ukvarjati s športom. Referent za rekreacijo zato navezuje stike s sindikatom, da bi skupno organizirali tekmovanje v okviru V Pomanjkanje primernih prostorov je bilo in je še vedno eden glavnih problemov, od katerih je vse prevečkrat odvisno delo mladinske organizacije. Res je, da je stanje dokaj dobro v krajevnih skupnostih zunaj ožjega Hrastnika, kjer imajo mladi v souporabi bolj ali manj primerne prostore. Dejstvo pa je, da mladi v njih navadno ne znajo (ali pa niso sposobni?) razviti vseh možnih in potrebnih oblik delovanja. S širše zastavljeno akcijo OK ZSMS Hrastnik, smo v začetku letošnjega leta pridobili prostore za mladinsko organizacijo na Dolu, sredi marca pa je bila podpisana pogodba s Svobodo I. o souporabi dvoranice »KONZUMA« za klubsko dejavnost, s katero smo začasno re- naše OO ZSMS, kakor tudi med drugimi OO ZSMS. Tudi na kulturnem področju smo si zastavili naloge, ki naj bi obsegale pisanje najrazličnejših prispevkov mladih v našem glasilu »Srečno«. Snovi, o kateri bi se dalo pisati je verjetno med mladimi dovolj, samo pero je treba vzeti in to preliti na papir. Bliža se tudi čas mladinskih delovnih akcij! Z OK ZSMS Trbovlje je že prišlo obvestilo, s katerim nas seznanjajo s konkretnimi akcijami, hkrati pa poudarjajo velik pomen le-teh za krepitev bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, za navezovanje prijateljskih vezi in seveda za izgradnjo socialistične samoupravne Jugoslavije. Dosti je še drugih akcij, ki nas čakajo v item letu in upamo, da jih bomo rešili tako, kot smo si jih zamislili in dokazali zopet in ponovno kaj zmoremo mladi. Jani Bregar Mladinski center Hrastniku deluje šili problem zbiranja mladih v zgornjem Hrastniku. ~Mladi iz OO ZSMS LOG-Novi Log, ki bodo poleg OK ZSMS v večji meri uporabniki in upravljalni tega prostora, so okrog sito kvadratnih metrov (?) veliko dvoranico optimističo imenovali MLADINSKI CENTER. Pripravili so začasen program aktivnosti, ki se bodo v njem odvijale iter izbrali vodstvo, ki bo skilbelo za izvedbo programa. Klubski prostor je prvenstveno namenjen zbiranju mladih v popoldanskih in zgodnjih večernih urah. Tu bo vadila mladinska folklorna skupina, mladinski pevski zbor in plesna skupina, pa tudi lutkovna sekcija Svobode I., če se bo zbudila iz vztrajnega sna. V tem pro- storu se bodo sestajale tudi nekatere komisije pri OK ZSMS, ki doslej niso imele prostora za razvijanje svojih dejavnosti, kaže pa se potreba po ustanovitvi marksističnega krožka in kluba OZN. Svoje mesto v programu pa morajo najti tudi razna zanimiva predavanja, razstave, literarni in glasbeni večeri, sobota pa je »rezervirana« za mladinske plese, ki smo jih doslej tako zelo pogrešali. MLADINSKI CENTER bo zagotovo našel svoje mesto med mladimi, če bo njegovo vodstvo poskrbelo, da bo v njem vsakdo našel nekaj itudi zase. V sicer skromnih prostorih, ki jih je OK ZSMS Hrastnik pridobila v krajevni skupnosti DOL, mladi postopoma začenjajo razvijati nekatere dejavnosti, ki bodo popestrile dokajšnjo pestrost dela OO ZSMS DOL. Doslej ima največ uspeha njihov KLUB OZN, ki vsako soboto »obdela« zunanjepolitična dogajanja in bo v začetku aprila »praznoval« drugo obletnico aktivnega delovanja. Mlade pa čaka še ustanovitev marksističnega krožka, ki bo moral začeti z idejnopolitičnim izobraževanjem mladih. Sicer pa se dolski mladinci večkrat pomerijo tudi v raznih športnih panogah, znova pa se prebuja tudi njihova kulturna skupina. Pripravljajo se tudi na izdajo glasila MOZAIK, na zadnjem delovnem sestanku pa so imeli tudi nekaj pripomb na osnutek sistema o usmerjenem izobraževanju v Zasavju. Omeniti velja tudi to, da sta z pomočjo OK. ZSMS Hrastnik in razumevanjem OO ZSMS Dol pridobila prostore tudi mladinska ansambla SVIT in OAZA, ki sicer že pridno nastopata in bosta sodelovala tudi na nekaterih prireditvah mladinske organizacije. Tone B. □□□□□□□ Usposabljanje mladih za informiranje V dneh 10. in 11. marca 1979 je bil v Zagorju regijski seminar za člane centrov za obveščanje in propagando pri občinskih konferencah ZSMS in dopisnike. Seminar je potekal v zelo delovnem vzdušju. V soboto smo se razdelili na tri skupine, ki so obiskale osnovno organizacijo ZSMS v krajevni skupnosti, osnovno organizacijo v delovni organizaciji Deloza — TOZD Konfekcija ter lokalno mladinsko delovno akcijo Kotredež 79. Popoldne smo na predavanjih govorili o glasilu ZSMS Mladina, o glasilih občinskih konferenc ZSMS in osnovnih organizacij, o informiranju v izrednih situacijah, v večernih urah pa smo izdali bilten z naslovom HOČEMO. V nedeljo je bila na vrsti tema informativno-poučna in govorniška literatura, na koncu pa smo izdelali zaključke, sklepe, mnenja, stališča in oceno seminarja. S seminarja smo lahko odnesli precej novih izkušenj. Srečali smo se s problemi mladih v krajevni skupnosti, delovni organizaciji, z delom na lokalni mladinski delovni akciji, s teorijo, ki jo bomo lahko v svoji sredini spreminjali v živo prakso. Prav gotovo pa je bilo vsakemu novincu na tem področju najbolj zanimivo kako nastaja bilten. Zaključki, stališča in sklepi, ki smo jih izoblikovali na tem seminarju, pa naj predstavljajo izhodiščne itočke za delovanje mladih na področju informiranja. Morda bomo tudi s takšnimi oblikami usposabljanja rešili probleme informiranja in propagande v zasavski regiji. Tatjana Pirc kriv slabi udeležbi na sestankih? Kdo je Vsak dan se na sestankih, sejah, razpravah borimo s komaj doseženo sklepčnostjo. Ali je res tako težko priti na sestanek? Pravimo, da je čas zlato. Sestanki s slabo udeležbo pa so večkratna izguba zlatega časa. Krivda je lahko na dveh straneh: — če je sestanek slabo pripravljen in voden; — največkrat pa je kriva naša mlačna zavest. Marsikomu je pomembnejši film ali ples, ker sestanke vrednoti kot nepomembno sedenje in dvigovanje rok. Zakaj? Prav gotovo smo zelo slabo osveščeni samoupravi j alci. Sestanki bi morali biti dogovor za akcijo, ki bi neposredno kreirala naše ustvarjalno življenje. Najbolj žalostno pa je spoznanje, da je ta problem prisoten tudi v mladinski organizaciji. Kljub pomembnemu dnevnemu redu in pripisu, da je u- deležba obvezna, ostane sklicatelj ob tako borni udeležbi na sestanku večkrat .bridko razočaran. Spomnimo se razprave o predlogu sistema usmerjenega izobraževanja v Zasavju, ki je bila predvidena za konec februarja za predsednike osnovnih organizacij ZSMS v Zagorju! Bila je preložena zaradi porazne udeležbe. Ali. itudi nas, mlade, ne zanimajo rešitve problemov, s katerimi se srečujemo vsak dan? Tudi seminar za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij ZSMS, na katerem bi se podrobno seznanili z mladinsko organizacijo, je bil prelo-že znaradi istega vzroka. Potem pa se čudimo, zakaj funkcionarji v nekaterih osnovnih organizacijah niti ne vedo, kaj je občinska konferenca ZSMS! Čeprav ta problem ni specifičen samo za mladinsko orga- nizacijo, bi se morali z njim najbolj ostro spopasti posebno mladi, kajti sicer bomo svojo navado pozneje prenesli na vsa področja družbenega udejstvovanja. In kako najti pravo pot? Dobro pripravljeni in kratki sestanki, brez frazarjenja oblikovani govori, premišljeno razdeljene nalolge, ki bodo v ljudeh rodile čut za odgovornost, predvsem pa sprememba kadrovanja v svete, centre, komisije in druga odgovorna telesa so najpomembnejše smernice. Človek ne dela rad na področju, ki ga ne zanima in veseli. Pomislimo pa tudi, zakaj se potem nekateri tako veselijo seminarjev v dragih hotelih znanih turističnih krajev! Vseeno pa ne smemo posploševati in pasivno gledati na probleme današnjega sveta. Rešimo jih, preden se ne zakoreninijo v naši miselnosti! Tatjana Pirc □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O Lokalna MDA „Kotredež 79” Center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu OK ZSMS Zagorje je v dogovoru s KS Kotredež, Samoupravno komunalno interesno skupnostjo in Komunalnim obrtnim podjetjem Zagorje, organiziral v tem mesecu že drugo občinsko lokalno mladinsko delovno akcijo »Kotredež 79«, ki pa ni zadnja. Namreč Center za MDA jih ima v načrtu še mnogo več, poleg vseh tistih, ki jih načrtujejo osnovne organizacije ZSMS v KS in TOZD. Dela na lokalni mladinski delovni akciji »Kotredež 79« obsegajo izkop jarkov za vodovod in ureditev bankin na cesti v Koitre-dežu. Prve akcije se je udeležilo okoli sedemdeset mladih evidentiranih brigadirjev za mladinsko delovno brigado Franc Farčnik, ki se bo v letošnjem letu udeležila druge izmene delovne akcije AVTOCESTA BRATSTVA IN ENOTNOSTI v SR Makedoniji; referenti komisij za MDA iz osnovnih organizacij ZSMS, člani predsedstva OK ZSMS Zagorje ter brigadirji, ki so v lanskem letu sodelovali na zvezni MDA »ŠAMAC—SARAJEVO«. V popoldanskem času pa je Center za MDA skupno s komisijo za idejno politično delo pri OK ZSMS Zagorje pripravil prvi del teoretičnega usposabljanja brigadirjev ter referentov za MDA v 00 ZSMS. Na drugi lokalni mladinski delovni akciji pa so v program delovnih aktivnosti vključili prvo brijgadno konferenco, kjer so izvolili referente za interesna področja, komandanta brigade ter predsednika brigadne konference. Tovariš Danijel Božič pa je vsem udeležencem lokalne MDA prikazal filme o MDA, katerih so se udeleževali mladi iz Zagorja v preteklih letih. Že sama množična udeležba na prvi lokalni delovni akciji dovolj zgovorno dokazuje, da so mladi v Zagorju v letošnjem letu z vso resnostjo pristopili k pripravam na zvezno delovno akcijo. Center za MDA se pri svojem aktivnem delu srečuje tudi s problemi, del le-iteh mi je v razgovoru razkrila aktivna članica centra Nevenka Ranzin-ger: »Za mladinske delovne akcije morajo biti mladi dobro obveščeni, da se zanje lahko odločijo. Zato bo naš center za obveščanje in propagando izdal bilten, v katerem bodo vse podrobnosti o mladinskih delovnih akcijah. Seveda pa so prave priprave na republiške ter zvezne MDA prav lokalne MDA. Seveda imamo z organiziranjem le-teh mnogo težav. Namreč težko najdemo ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati z nami pri organiziranju, pa naj si bodo to SIS, športna ali kulturna društva. . . Eden na j večjih problemov pri evidentira- Komisija za kulturo pri predsedstvu OK ZSMS Zagorje se pripravlja na ustanovitev amaterske likovne sekcije mladih, n ju brigadirjev pa so študentje, ki se premalo udeležujejo MDA. Lani so imeli v naši brigadi Franc Farčnik, ki je osvojila republiško priznanje za najboljšo izmeno in trak akcije Kožbana 78 enega mladinca študenta, medtem ko za letošnje leto nimamo evidentiranega še nobenega. Problemi so torej predvsem pri evidentiranju. Osnovne organizacije namreč niso dovolj resno pristopile k evidentiranju brigadirjev mladincev. Poleg tega imajo mladinci, ki bi radi sodelovali na mladinskih delovnih akcijah probleme v organizacijah združenega dela. Nekateri organi niso kaj preveč zainteresirani za takšno obliko sodelovanja z mladimi. . .« Drago JAMNIK ki bo vključevala mlade amaterske risarje, slikarje in kiparje iz občine Zagorje. Hkrati pa že načrtujejo skupni sestanek Akcija mladine v Zagorju. Delo na trasi ceste v Kotredežu. (Foto Drago Jamnik) Amaterska kulturna dejavnost mladih z mladimi amaterskimi literati in pesniki-začetniki, ki bodo svoja dela objavljali v posebni številki literarnega glasila »MLADI POROČEVALEC IZ GLOBIN«. Drugače pa bodo mladi iz vseh sekcij svoja dela predstavljali in razstavljali na literarnih večerih in likovnih razstavah občinstvu v Delavskem domu v Zagorju. Četa 28 mladincev iz Zagorja je 22. februarja odšla po poteh XIV. divizije — legendarnega pohoda bratstva in enotnosti. Pohodno brigado so sestavljale čete iz Trbovelj, Zagorja Hrastnika, Maribora, Mozirij, Štajerske regije, Grosupelj, Jesenic in Ljubljane. V Žlebniku, kjer je padel pesnik Karel Desitovnik-Kajuh, smo prevzeli prapor, ki nam ga je predala III. etapa. Hodili smo mimo domačij, ki so med vojno nudile partizanom toplo pribežališče med Pri njihovem delu jim bo v veliko pomoč Center za obveščanje in propagando s katerim bo komisija tesno sodelovala. Center za obveščanje in propagando bo njihova dela prek najrazličnejših sredstev javnega obveščanja posredoval širšemu krogu, kot je regija in republika. Drago JAMNIK hudimi boji; domačini, ki so skrbeli za onemolgle in ranjene borce, so obudili' spomine na junake, ki so nam za ceno svojih življenj priborili svobodo. Ob pesmi in tovariških spodbudah smo pozabili na ožuljene noge, ki niso navajene trdih vojaških škornjev. Kako prijetno je bilo v Belih vodah leči na tla in zaspati! Niti pomislili nismo na mehko positeljo doma. Kot sardine smo spali drug poleg drugega, se obračali na ukaz, ker bi nas sicer lahko nekoliko močnejši sosed nevede »zmečkal«. Drugega dne je bila — morda zaradi neprespane noči — pot nekoliko težja. Ob spomenikih so čete pripravile krajše programe, popoldne smo pohodniki IV. etape po poteh XIV. divizije izdali bilten. Rečica — zadnja postaja. Bili smo utrujeni, izmučeni. Vseeno pa smo se veselili plesa, za katerega smo privarčevali zadnje moči. Kot nalašč pa je v kulturnem domu, kjer naj bi tudi spali, izbruhnih požar. Spali smo v lepi osnovni šoli v Rečici, na ples pa po tako razburljivem večeru, itudi pomislili nismo. 24. februarja smo se z avtobusi odpeljali v Maribor na centralno proslavo ob 35-letnici pohoda. In najtežji (trenutek — slovo. Samo še stisk rok, poljub in zadnje kolo. Tako lepo je bilo! Obujanje revolucionarnih tradicij je naša dolžnost in čast. Dobro poznamo težko prehojeno pot jugoslovanskih narodov, zato se spminjamo tistih, ki so kot žrtve okupatorjevega terorja padli za uresničitev tako dolgo zatiranih želja. Tatjana Pirc Pohod po poteh XIV. divizije Delovna konferenca rezervnih vojaških starešin Rezervni vojaški starešine (RVS) in delegati občinske konference ZRVS Trbovlje, so se v torek, 27. 2. 1979, v večnamenskem prostoru osnovne šole Trbovlje skupaj s povabljenimi gosti, zbrali na svoji redni letni konferenci. Na njej so obravnavali in potrdili poročilo o lanskoletni dejavnosti ZRVS z zaključnim računom in svoj načrt dela s finančnim predračunom potreb za leto 1979. Delegati in gosti so ugodno ocenili delo ZRVS in znova poudarili njen pomen in delež v obrdmbnih pripravah in konceptu splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. V svojih izvajanjih sta zlasti dala priznanje za njihovo o-p ra vi j eno delo predsednik skupščine občine in sveta za LO, varnost in DSZ Trbovlje Janez OCEPEK in pa predsednik republiške konference ZRVS Slovenije Janez JAPELJ, saj je bila lani ZRVS Trbovlje, za njeno večletno aktivnost podeljena zlata plaketa ZRVS Jugoslavije in pa prvo junijska nagrada skupščine občine Trbovlje, pred dvema letoma pa srebrna plaketa JLA. V, letošnjem letu bodo RVS Trbovelj posebej z delom poča- stil’ pomembne zgodovinske jubileje ZKJ, sindikata in SKOJ ter 30-letnico obrambne vzgoje. Množično se bodo vključili v široko zasnovano akcijo »NIČ NAS NE SME PRESENETITI«, ki je že stekla po vsej Sloveniji in bo trajala do konca letošnjega leta. Sklenili so, da bodo letos izdelali pregled celotne dejavnosti ZRVS vse od njene ustanovitve do vključno letošnjega leta. S področja informativno propagandne dejavnosti bodo pričeli izdajati redne INFORMACIJE (izhajale bodo enkrat mesečno), ki bodo služile popestreno notranje informira- nje in širše informiranje javnosti. Rezervnim vojaškim starešinam je bilo priporočeno, da se bolj poslužujejo in prav v ta namen pogosteje obiskujejo in koristijo poseben oddelek knjižnice ZRVS. V uvodnem referatu predsednika Vinka UST AR J A in v razpravi, je bila poudarjena potreba po še bolj številčnem vključevanju, po obsegu pa še bolj intenzivnejšem delovanju v bazi, tj. v krajevnih skupnostih, TOZD in v OZD, SIS, v organizacijah in društvih. V smislu še boljše organiziranosti ZRVS, je bilo sklenjeno, da se krajevne konference, osnovne organiza- cije in aktivi ZRVS ustanovijo povsod itam, kjer so za to dane možnosti. Sproženo je bilo vprašanje in dan predlog, da bi delovne organizacije vnesle v svoje statute določila za formiranje aktivov ali 00 (odvisno od šitevila članov) ZRVS, kot je to za ZZB NOV, sindikate, ZSM in druge organizacije. V dopolnilnem programu dela jev smislu obujanja in negovanja tradicij NOB predviden tudi množičen taktični orientacijski pohod RVS in mladine po poteh revolucije v regijskem merilu, posebej pa bo v spomin na zaslužnega predvojnega revolucionarja in komunista Frica KERŠIČA-Ga-le, ob njegovi obletnici prevzema dolžnosti sekretarja revirskega okrožja OF-izvedena združena taktična-orientacijska vaja v Čečah. Sprožen in osvojen je bil predlog, da se uredništvu glasila SREČNO, ki ga izdaja REK Zasavje, ob jubilejni 15-letnici (1. VII. 1979) podeli družbeno priznanje srebrna plaketa ZRVS Jugoslavije za objavljanje številnih prispevkov s področja obrambnih priprav, negovanja, utrjevanja in razvijanja tradicij NOB. Prav (tako je podprt predlog, da se RVS zavzemajo za postavitev spominskih obeležij in poimenovanju ulic, naselij in podobno, pa znanih predvojnih revolucionarjih in dogodkih, slavnostne prireditve pa naj bi se odvijale na kraju samem, kjer so potekale akcije sindikalnega in revolucionarnega gibanja. Občinska konf. ZRVS je v imenu 762 RVS Trbovelj, soglasno in z aplavzom podprla predlog, da se evidentirani kandidati: Sergej KRAIGHER, izvoli za člana predsedstva SFRJ, za predsednika predsedstva Slovenije Viktor AVBELJ, za člana predsedstva Slovenije pa Stane MARKIČ. Učenke osnovne šole Trbovlje Danila JAN, Merga JERAJ, Mojca KUŽNIK, Adriana SRDIČ in Helena VEK, so na konferenci ZVRS prejele knjižna darila za najboljše proste spise, napisane ob proslavi dneva JLA. Na kraju so delegati in gostje poslali pozdravna (telegrama s pozdravi tov. TITU in zvezni konferenci ZRVS Jugoslavije. Rudi Matko Dne 27. februarja t.l. je potekala v večnamenskem prostoru osnovne šole Trbovlje, letna konferenca zveze rezervnih vojaških starešin Trbovlje. Udeležili so se jo delegati in gostje. Na konferenci so sprejeli vrsto sklepov. Član uredništva našega glasila se je udeležil te konference na posebno vabilo, ker so ob tej priliki sklepali o izdelavi predloga za podelitev priznanja našemu glasilu Srečno s strani ZRVS Jugoslavije. (Eto S. Weiss) Obletnica legendarnega pohoda XIV. divizije NOV J na Štajersko (Nadaljevanje in konec) Štirinajsta se je v začetku januarja 1944 premaknila v Belo Krajino. Sestavljale so jo Tomšičeva, Šercer jeva in na No- tranjskem na novo ustanovljena Bračičeva brigada. Na zečet-ku pohoda je štela 1.112 partizanov in partizank. Oborožena je bila med drugim z dvema pro titankovskima topovoma, dvanajstimi težkimi in 35 lahkimi strojnicami in 180 brzostrelka- mi. Od vseh borcev je bilo 340 čanov in 128 kandidatov partije in 185 članov SKOJ, torej nad polovica organiziranih. Po tednu dni se je divizija 30 km južno od Zagreba približala desnemu bregu Save. V noči na 14. januar so jo domačini z dvema brodoma prepeljali preko Save in je potem prekoračila cesto in železnico Zagreb—Slavonski brod. Pozdravljena od tamkajšnjega prebivalstva je 17. januarja 1944 slovesno vkorakala v Čaz-mo. Do 21. januarja je prehodila več kot 180 kilometrov. Ljudje na Hrvaškem so jo povsod navdušeno sprejemali in zanjo skrbeli, občudovali njeno oborožitev in hrabrost borcev in bork. Po sedemdnevnem bivanju na pogorju Kalnik, skupaj z enotami hrvaškega X. korpusa, je divizija krenila preko Varaždinskih toplic proti tedanji hrvaško - nemški meji. Prvotni cilj so bile Haloze. Kot zaledje bi v tem primeru služilo hrvaško osvobojeno ozemlje. Divizija ni imela nikakršnih podatkov o področju severovzhodne Slovenije. Tudi sicer so bile Haloze preozek pas med reko Dravo in hrvaško mejo za manevriranje divizije. Dobili pa so tudi poročila, 'da ustaši pripravljajo ofenzivo na bližnje osvobojeno ozemlje. Vse (to so bili razlogi, da sta se pomočnik komisarja glavnega štaba Viktor Avbelj-Rudi in štab divizije odločila za vdor na Štajersko preko Kozjanskega. Ocena, 'da bodo na Kozjanskem lahko mobilizirali in dobili orožje, je bila preoptimistična. Kozjansko že od leta 1941 ni bilo nič kaj vzpodbuden teren za razvoj partizanstva. Že novembra 1941 je to potrdil neuspel brežiški pohod I. štajerskega bataljona. Izdan je bil sekretar OK Janko Pečnik. Potem so nacisti preselili v raj h obsoteljsko prebivalstvo, na tem območju pa naselili Kočevarje, južne Tirolce in Nemce iz Bukovine, Besarabije in Dobrudže. Vsi ti so jim pomagali pri »obrambi južne meje raj ha«. Na tem področju je tragično končala okrožna sekretarka za Kozjansko, narodni heroj Tončka Čeč. Nemci so poleti 1942 razbili tudi Kozjansko četo, ki sta jo vodila narodna heroja iz revirjev Anton Vrata-nar-Antonesko in komisar Ivan Skvarča-Modras. V obdobju 1942—1943 so Nemci razbili še dve četi novega Kozjanskega bataljona. Tik pred prihodom divizije, so Nemci razbili — po skupnem napadu na Št. Peter (danes Bistrica ob Sotli) — slovensko partizansko četo in dele Zagorskega odreda. Vsi ti porazi so bili rezultat vključevanja naseljenih Nemcev v protipar-tizansko borbo, predvsem pa njihove vohunske aktivnosti. Slovensko prebivalstvo pa je ukupator prisilil, da so Nemce sproti obveščali o gibanju partizanov. Toda kljub temu so maloštevilni partizani na tem območju le žilavo vztrajali in se borili. Most za prehod Sotle so 6. februarja pripravili zagorski kmetje. Prvi je krenil čez most komandant Šercer j eve brigade poročnik Mico Došenovič, za njim pa še komandant Badovinac z enim bataljonom. Zvečer je že šla divizija skozi Sedlarjevo in se z Nemci v bližini Buč še isti večer spopadla. Partizani so takoj ujeli sedem napadalcev in zaplenili večjo količino orožja. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je divizija Nemce na Štajerskem le presenetila. K presenečenju je mnogo pripomogla konspiracija v sami enoti, prav tako pa tudi hrvaško prebivalstvo, ki jo je na vsej poti skozi Hrvaško disciplinirano varovalo, da je sovražnik ni odkril. Toda že po prvih dneh vdora na Štajersko so za divizijo nastopile težave. Napadajočim nemškim enotam se je pridružila še zima. Najprej je začel naletavati droben sneg, nato pa se je vsipal vse gosteje. Močan veter je nosil ledene kosmiče. Živo srebro je padlo na minus 15—20 stopinj. Enote so vztrajale v mrazu in snegu na položajih. Le nekateri so bili toliko srečni, da so našli zavetje v zakurjenih kočah kmetov na Bohorju. Ker je bila divizija neposredno podrejena Glavnemu štabu, je ita povezoval divi- zijo in štab IV. operativne cone. Zveze pa v tem trikotu niso prav uspešno in učinkovito delovale. Vendar tudi pri Nemcih ni šlo vse gladko. Njihovo poročilo o bojih, datirano z 9. februarjem, navaja: »Ta dan izrazitih neuspehov za nas je pokazal, da se angažirane sile, ki so se sicer neprenehoma krepile z raznimi enotami in deli enot, niso sposobne se uspešno boriti proti močni, vojaško organizirani, dobro oboroženi in dobro vodeni banditski skupini. ..« Nemci so 9. februarja doživeli še eno presenečenje, partizani se niso samo branili, ampak so napadli rudnik Senovo. Ogrožena je bila tudi električna centrala v Brestanici. Naslednji dan se je v štabu divizije pojavil znan štajerski borec, komandir Revirske čete jeseni 1941, namestnik komandanta Staneta na brežiškem pohodu, kasnejši komandant I. štajerskega bataljona in takratni vodja VOS IV. operativne cone, Rudi Knez-Silas. Poslan je bil od štaba cone, da bi diviziji pomagal pri prehodu Savinje proti revirjem in naprej na Moravško. Na drugi strani Savinje, v Š mar jeti pri Rim. Toplicah, sta ga čakala VOS za revirje Vratanar-Anto-nesko in njegov pomočnik Jože Štok-Korotan. Divizija se je odločila za preboj na revirje. Na Bohorju ni naletela na izdatnejšo podporo prebivalstva in ne na pomoč partizanskih enot, drugačne pa so bile razmere v revirjih, kjer so bile možnosti za izvajanje akcij in mobilizacijo. Nemci so v tem času že poskušali obkoliti divizijo s silami, ki so jih navozili z vse Štajerske, Gorenjske in Novega mesta. Takrat so Nemci tudi zvedeli, da se je divizija premaknila nad Zidani most, kjer je počivala. Na območje Rimskih Toplic so pripeljali nove okrepitve, še naprej pa so na sektor Rimske Toplice—Celje vozili vojaštvo, vermanšaft in SS. Obveščevalci divizije so na cesti opazili tudi topove in mi-traljeska gnezda. Zato se je divizija odločila za smer Pohorje. Opustili so vsakršen up, da bi se prebili na revirje, s tem pa so se odpovedali tudi zaledju, ki bi ga itam dobili. Silas je po kurirju sporočil spremembo Antonesku. Krenili so proti severu. Tako jim je svetoval tudi Glavni štab. »Smer čez Savinjo se nam ne zdi primerna. Bolje Pohorje, Haloze ali Hrvaška. Ne dovolite, da vas potisnejo na Savinjo ali Savo!«, so jim javili v depeši. Dne 4. marca 1944 so se v gradu Vurberg pri Mariboru sestali nemški oblastniki Uiber-reither, Steindl, vodja posebnega štaba za boj s Štirinajsto polkovnik Treeck s častniki, ki so v teh bojih sodelovali. Spominski dokument, ki so ga navzoči podpisali, nosi naslov »Obisk na ^Spodnjem Štajerskem angažiranih častnikov po uničenju XIV. banditske divizije«. Danes vemo, da je okupator kljub visokim izgubam XIV. divizije, bitko z njo izgubil. Že 22. marca je bil znamenit zbor Štirinajste. Ko so se prešteli, so ugotovili, da so ob prehodu Sotle imeli 1.025 borcev in bork, tedaj na zboru pa' le 548, na terenu (po hišah in bolnišnicah) ozeblih, onemoglih in ranjenih 117, pogrešanih in ujetih 225, padlih 102, dezertiralo 23, za okrepitev Kozjanske čete pa je odšlo 10 partizanov. Z velikimi žrtvami in težkimi izgubami, v enomesečnih napor- Podlago in vsebino osnutka delovnega programa zveznega zbora skupščine SFRJ za leto 1979, sestavljajo predvsem naloge in zadeve iz pristojnosti zbora, ki se nanašajo na uresničevanje ustave SFRJ, stališč iz dokumentov XI. kongresa ZKJ, začrtane politike Skupščine SFRJ in izdanih zveznih zakonov. nih bojih v snegu in mrazu, skozi legendarne preboje pri Frankolovem na Paški Kozjak in pod Pohorjem, so enote XIV. divizije dosledno izvedle naloge, ki so jih dobile od takratnega političnega in vojaškega vodstva slovenskega naroda. Združitev divizije z enotami IV. operativne cone ji je omogočila, da je lahko učinkovitejše koristila vojaške baze, bolnišnice in obveščevalno mrežo, ki so bile že v dotedanjih bojih ustvarjene na Štajerskem. Vse to je omogočilo znatnejšo, bolj organizirano in učinkovitejšo akcijo partizanskih enot na območju Štajerske proti okupatorjevim silam. Prati nemškim okupatorjem je Štirinajsta začela odprt boj in polagoma skupaj z drugimi enotami na Štajerskem gradila premoč osvobodilnega gibanja, ki se je posebej odrazilo poleti 1944 v velikem osvobojenem ozemlju Gornje Savinjske doline. Pohod Štirinajste na Štajersko je imel med vojno med partizani posebno mesto spoštovanja. Po vojni pa je nastala legenda o junaškem boju in nadčloveškem naporu Štirinajste in postala ljudska last. Varujmo in negujmo jo ter ohranimo skupaj našo mlado generacijo! Karel Forte-Marko Glede na to, da je zvezni zbor v minulem obdobju izpolnil obveznost usklajevanja zakonov z ustavo SFRJ in sprejel vrsto pomembnih sistemskih zakonov, kot je ZOD itd., mora zbor v prihodnjem programskem obdobju postaviti težišče svojega dela na spremljanje njihovega izvajanja in uresničevanja v praksi, kar je tudi predlagano v tem delovnem programu. V tem smislu bo zvezni zbor analiziral in ocenil stanje in probleme v zvezi z izvajanjem zveznih zakonov, drugih zveznih predpisov in mednarodnih pogodb, da bi na podlagi spoznavanja problemov na posamičnih področjih presodil, če niso potrebne morebitne spremembe in dopolnitve zakonov in predpisov, da bi pravočasno zavzel stališča in s svojimi sklepi usmerjal in obvezal ustrezne organe in organizacije, da v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi izvajajo ukrepe za dosledno in popolno izvajanje zarčtane politike. Na področju zakonodajnega dela bo zvezni zbor na podlagi uresničenih uspehov in pridobljenih izkušenj usmeril svojo dejavnost k nadaljnji graditvi in izboljšanju pravnega sistema Jugoslavije, zlasti zvezne zakonodaje. V ta namen bo na podlagi temeljitega preučevanja in sistemskega dela nadaljeval dejavnost, da bi trden pravni sistem Jugoslavije, zagotovil medsebojno usklajenost zveznih zakonov ter bo deloval v zvezi z izgradnjo vsebinske kodifikacije in racionalizacije zvezne zakonodaje na določenih področjih. V ta namen bo preučil in obravnal tudi pomembna vprašanja o odnosih zvezne zakonodaje do republiških in pokrajinskih zakonodaj ter do samoupravnih pravic. Pri koncipiranju in uresničevanju tega dela programa, izvira zbor iz tega, da imajo prednost tisti zakoni, ki so še zlasti pomembni za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov na temeljih socialističnega samoupravljanja. Pri delu bo zvezni zbor posebno pozornost posvetil sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, da bi čim bolj uspešno izpopolnjeval naloge, določene v delovnem programu in da bi čim bolj popolno uresničil svojo ustavno funkcijo in O predlogu programa zveznega zbora bi s svojim delom prispeval tudi k razvoju delegatskega sistema. Pri uresničevanju svojih programskih nalog bo zvezni zbor še tesneje kot prej sodeloval z zveznimi sveti. V tem smislu je po sedanjih spoznanjih v osnutku tudi zaznamovano, katera vprašanja naj bi obravnava, li sveti. Čeprav izvirata podlaga in vsebina osnutka delovnega programa iz pobud in predlogov delegatov v zveznem zboru, zveznega izvršnega sveta in zveznih upravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij, ima osnutek programa elemen- te orientacijskega programa, v katerem so določene smeri aktivnosti in najpomembnejša vprašanja, s katerimi se bo ukvarjal. Poleg tega sestavljajo svoje programe tudi delovna telesa zbora. Lahko pričakujemo, da bodo ti programi, poleg vprašanj, ki jih vsebuje delovni program zbora, zajeli tudi druga vprašanja, ki so širša od tistih, predvidenih v delovnem programu zbora. Pri določitvi delovnega programa moramo upoštevati, da bosta vsilila družbena praksa in samo življenje nova vprašanja, ki jih ni bilo mogoče dojeti v tem trenutku. V tem smislu bo delovni program dopolnjen s pobudami dejavnikov samoupravne družbe, predvsem delegatske baze. Ta osnutek delovnega pro-. grama je razdeljen v dva dela: tematski in zakonodajni del. V okviru teh delov so razdeljene naloge in vprašanja po področjih, in sicer: — družbenoekonomska ureditev; — družbenopolitični sistem; — ljudska obramba: — zunanja politika; — in ne nazadnje, organizacija in proračun federacije. Nič nas ne sme presenetiti Republiška konferenca SZDL Slovenije je letos pričela s ši-širšim obrambno-zaščitnim gibanjem. Gre za preverjanje obrambno varnostne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«. Akcija preverjanja in usposabljanja za obrambno-varno-stne naloge, ki jo načrtujemo in bo potekala vse leto, ima predvsem politično-mobiliza-cijski pomen in bo poleg krepitve moralnopolitičnih vrednot in zavesti delovnih ljudi in občanov, prispevala k nadaljnjemu poglabljanju zasnove SLO in DS, k še boljšemu načr. tovanju vsebine nalog, načrtnemu usposabljanju in stalnemu preverjanju doseženih uspehov in slabosti na področju obrambno-zaščitnih nalog ter na tej osnovi k dograjevanju obrambnih in družbeno-samo-zaščitnih aktivnosti. Gre itorej za seznanjanje občanov z obrambnim sistemom, evidenco in preverjanje usposobljenosti obveznikov civilne zaščite, pregled stanja zaklonišč, zavarovanje objektov in kurirske službe, obrambno vzgojo v šolah, sistem varstva predšolskih otrok v krajevnih skupnostih v vojnem času, preskrbljenost z rezervami hrane v gospodinjstvih in drugod. Poseben poudarek bo dan krajevnim skupnostim in orga- nizacijam združenega dela. Pri tem bodo imeli vsi občani možnost tesnega sodelovanja, posebna pozornost pa bo posvečena uresničevanju načrtovanih nalog. Akcija bo trajala od marca dalje, višek *pa bo dosegla 29. in 30. septembra letos, ko bomo na vseh ravneh organiziranosti SZDL praktično uresničevali vse načrtovane obrambne in samozaščitne naloge in preverjali dosežene rezultate. Aktivnosti, ki jih bomo izvajali, morajo prispevati k poglabljanju procesa podružbljanja in usposabljanja delovnih ljudi in občanov za primer vojne ogroženosti ali elementarnih nesreč. Proslave ob letošnjih jubilejih Poseben odbor za proslave ob obletnicah KPJ — ZKJ, SKOJ in enotnih sindikatov pri komiteju občinske konference ZKS v Trbovljah, je pripravil predlog vsebinske usmeritve teh prosla v letošnjem letu. Pro- slavljali bomo namreč 60. obletnico ustanovitve KPJ — ZKJ 60-letnico delovanja SKOJ — ZSMJ, 60. obletnico delovanja enotnih sindikatov, 40-letnico konstituiranja CK KPJ pod vodstvom tovariša Tita in 40- letnico srečanja tovariša Tita z aktivom vodilnih komunistov Slovenije na Vrheh. Program občinskih proslav in prireditev zajema naslednja najpomembnejša srečanja in proslave ter prireditve: —- 6. marca je že potekalo srečanje žensk-bork partizanskih enot na Vrheh; — 7. marca je bila izpeljana osrednja proslava ob dnevu žensk v Delavskem domu; — 24. marca je bilo tekmovanje mladih in sicer kviz na itemo: Tito — revolucija — mir v Delavskem domu; od SKOJ do ZSMJ; — 28. marca je programirano zborovanje mladih in občanom pred Delavskim domom ob sprejemu in odhodu Titove štafete; — 1. aprila bo slavje ob oblikovanju mladinskih delovnih brigad, ki se bodo udeležile delovnih akcij v Suhi Krajini, na Goričkem in v Trbovljah; — 26. aprila bo osrednja proslava. V dopoldanskih urah bo slavje ob odkritju spominske plošče na šoli PE Alojza Hohkrauta v počastitev 60-let-nice prve marksistične šole za vzgojo delavskih voditeljev iz Trbovelj in Hrastnika. Zvečer bo v gledališki dvorani Delavskega doma slavnostno zasedanje vodstev vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. S kulturnim programom bodo počastili 60-letnico KPJ — ZKJ, enotnih sindikatov in SKOJ, obletnice OF in praznovanja delavskega praznika; —• 28. aprila bo proslava 1. maja na Dobrni; — v maju bodo potekale različne športne in kulturne prireditve mladih vseh šol, delavcev v združenem delu in društev, izpeljana pa bo tudi tradicionalna akcija pionirjev Kurirčkova pošta s sodelovanjem teritorialne obrambe; —• 25. maja ibo telovadni in kulturni nastop mladinskih skupin in sekcij TVD Partizan; —• 1. junija bomo praznovali praznik občine Trbovlje. Kot običajno bo potekalo v dvorani Delavsega doma slavnostno zasedanje delegatov vseh zborov skupščine občine Trbovlje ob 55-letnici spopada delavcev z Orjuno. Podeljene bodo Prvo-junijske nagrade. V programu je tudi otvoritev novozgrajenega zdravstvenega doma. — 2. junija bo osrednja revirska in trboveljska proslava —■ zborovanje delovnih ljudi in občanov na Vrheh, v počastitev 40-Ietnice srečanja tovariša Tita z aktivom vodilnih komunistov Slovenije, leta 1939. Podrobnejši program bomo objavili v naslednji številki, že sedaj pa lahko posredujemo vest, da je na proslavo povabljen tudi tovariš Tito; — 27. junija bomo proslavili dan samoupravi] alcev, hkrati pa tudi 90. letnico velike stavke rudarjev leta 1889. Ob tej priliki bo tudi svečana skupna seja občinske konference SZDL in občinskega sveta ZS s samoupravnimi organi iz OZD, KS in SIS v Delavskem domu; — 23. junija bo odkrito posebno spominsko obeležje, ki bo označevalo vse velike stavkovne boje rudarjev in drugih delavcev od začetka pa do leta 1941; —■ 22. julija - dan vstaje slovenskega naroda bomo praznovali na Vrheh s srečanjem borcev NOB in aktivistov OF; — 16. septembra bo potekalo srečanje mladih v Lontovžu pod Kumom, v počastitev obletnice SKOJ in organizacije mladih, ki bo združeno s pohodi mladih ter s sprejemanjem nalog na področju SLO in DS; — 27. novembra bomo na posebni proslavi počastili letošnji dan republike; —• 21. decembra pa bomo proslavljali dan JLA v Delavskem domu v Trbovljah. Posamezne organizacije in društva ter OZD pa bodo organizirale v okviru teh praznovanj posebne proslave. Tako npr. bomo delavci REK Zasavje letos proslavljali svoj dan rudarjev v začetku julija v Hrastniku. Poleg naštetih proslav pa se bomo udeleževali tudi drugih proslav v revirjih. Tako bo 25. aprila v Gabrovki pri Litiji revirska proslava ob odkritju spominske plošče Francu Marnu in Francu Sotlerju, organizatorjema OF in osvobodilnega gibanja. 9. maja bo v Tacnu pri Ljubljani proslava ob 40-letnici državnega partijskega posvetovanja. 4. julija na dan borca bo proslava na Duhu pri Ostro-vrhu, ki bo posvečena 50-letnici smrti Jura Djakoviča, Nikola Hečimoviča, organizatorjem SKOJ in 35-letnici ustanovitve Lackovega odreda na Kozjaku. Dne 1. julija bo na Kalu revirska proslava ob otvoritvi spominskega obeležja borki revirske čete in padlim krajanom, ki jo organizira prvi bataljon III. VDV brigade in ZZB NOV Hrastnik. Ob dnevu občinskega praznika v Zagorju v začetku avgusta, pa bo hkrati tudi slavnostno srečanje španskih borcev. Vse člane kolektiva kombinata vabimo, da se udeležujejo vseh naštetih proslav v kar naj-večjem številu, pa tudi tistih proslav in prireditev, ki jih tu nismo mogli našteti in bodo objavljene s posebnimi obvestili. RUDIS RUDIS — Poslovna skupnost za izgradnjo investicijskih objektov, Trbovlje (prejšnje poslovno združenje RUDIS), bo letos koncem leta praznoval 20-letnico svojega obstoja. Med ustanovitelji tega združenja je bil tudi kolektiv takratnega rudnika rjavega premoga Trbovlje— Hrastnik. Gornji znak se bo v letošnjem letu pojavljal ob marsikakšni priliki. Edvardu Kulturna Kardelju kronika Bil vedno bedne raje si pomnik, k uporu žgočemu si bil glasnik, v trdo grudo si oral, s svetlim upanjem na KLAS — sejal. V najtršo skalo geslo si vklesal, da po dejanjih bi te ROD spoznal. Prišle so temne vihre čez nebo, v krčih drgetalo NARODA TELO. Že krakali so črnosivi vrani kot meč prekletstva v goste jate zbrani. Si zbral vso moč in v gluho noč krepko — zaklical si tako: »O — bratje — pridite — kjer je še kdo! Zberite se — naj v slogi moč nas vodi v boj odločujoč! Otmimo zemljo — da naš rod SVOBODEN hodi novo pot!« Zdaj se poslavljaš ti od nas a'tvojih del ne zbriše čas! Kar si govoril — kar učil, bo mladi rod še dopolnil! A TEBI BRAT — SLAVA TI po smrti lik še tvoj živi! Marija Vozlič NASTOP UPOKOJENSKEGA ZBORA Dne 1. marca je ob 17. uri nastopil v dvorani DPD Svoboda II v Trbovljah, moški pevski zbor društva upokojencev Trbovlje. Pod vodstvom Staneta Ponikvarja se je predstavil z narodnimi in umetnimi pesmimi. MLADINSKI PEVSKI ZBOR NA JESENICAH Dne 9. marca t.l. je prvikrat nastopil na Jesenicah v Delavskem domu mladinski pevski zbor Trbovlje, pod vodstvom Ide Virt. Nastopil je dvakrat. Popoldanski koncert je bil namenjen mladini, večerni pa odraslim. Zbor je dosegel obakrat lep uspeh. Med obema koncertoma so se predstavniki družbenopolitičnih in kulturnih organizacij, ter interesnih skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti sestali, da bi tudi na kulturnem področju razširili in okrepili tesnejše sodelovanje. Občini Jesenice in Trbovlje sta namreč od preteklega leta dalje pobrateni. Na kulturnem področju so doslej tesne stike gojili predvsem likovniki RELIK iz Trbovelj in DOLIK z Jesenic, za bodoče pa obstaja želja, da bi se to sodelovanje razširilo tudi na glasbeno področje, muzejsko dejavnost, folkloro in 'gledališče. Dogovorili so se, da bodo v teku meseca dni pripravili okvirni program izmenjalnih gostovanj posameznih ansamblov, nato pa bodo ta program dokončno sprejeli. Obeta se itorej tesnejše sodelovanje kulturnikov obeh delavskih središč. SLAVČKI V KLEKU Mešani pevski zbor Slavček, Svobode Center, je 10. marca Pokojni velikan naše revolucije Edvard Kardelj, se je pred leti ob 18. uri gostoval v domu fotografiral na Velem polju pod Triglavom s skupino planincev Tončke Čeč v Kleku. Ta dan je iz Trbovelj. prosvetno društvo Klek pripra- vilo proslavo v počastitev dneva žensk. Del proslave so izpeljali člani prosvetnega društva Klek, v drugem delu pa so nastopili Slavčki s krajšim koncertom narodnih in umetnih pesmi pod vodstvom Jožeta Skrinarja. PREMIERA KOZAKOVE IGRE: DIREKTOR Dne 15. marca je bila ob 19,30 v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah premiera igre Primoža Kozaka: Direktor. Avtor jo je nazval, »ljudska igra o slovenskih rečeh«. Bila je prvič predvajana v slovenščini in prvič na odru. Delo je režiral Janez Drozg, igrali pa so člani Svobode Center iz Trbovelj. Sceno je pripravil Sveta Jovanovič. Glavno vlogo je odigral Franci Klopčič, v ostalih vlogah pa so nastopili še Jože Čibej, Marja Kužnik, Želko Pečnik, Jani Kužnik, Janez Oberžan, v manjših vlogah pa še Franci Jarc, Rudi Špan, Nevenka Ban, Marjana Fabjan, Maja Gulič, Drago Kastelic, Miloš Dolinar in Ivo Pirnat. Premiera je bila za večerni abonma. Prisostvovali so ji tudi avtor dela, predsednik zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer in kulturni animatorji iz revirjev. Ti so imeli namreč v popoldanskih urah v predavalnici Delavskega doma razgovor, ki ga je vodil Jože Humer. Igralci so dosegli s predvajanim. delom velik uspeh. Redko se dogodi, da bi bili deležni igralci aplavza tudi na odprti sceni. To se je tokrat dogodilo. Z isitim delom je gledališče nastopilo še 21. marca v popoldanskih urah za izven. SREBRNI JUBILEJ SVOBODE II V soboto, 24. marca v večernih urah je mešani pevski zbor Svobode II Tbovlje, proslavil svoj 25-letni obstoj. Nastopili so s celovečernim koncertom narodnih in umetnih pesmi, domačih in tujih avtorjev in to v domu Svobode II. Zbor je vodil zborovodja profesor Stane Ponikvar, ki zbor vodi že od njegove ustanovitve dalje. O jubilantu bomo več pisali in brali v naslednji številki. CELJSKI PREŠERNOVCI V TRBOVLJAH Dne 23. marca so v večernih urah v gledališki dvorani Delavskega doma gostovali pevci in pevke mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Celja. Pod vodstvom zborovodje Edvarda Goršiča, je 70-članski pevski zbor pel narodne in umetne pesmi domačih in tujih avtorjev. Njihovo gostovanje v Trbovljah je organiziral mešani pevski pevski zbor Slavček Svobode Center. Celjani so s tem vrnili obisk Slavčkom, ko so le-ti gostovali 19. januarja letos v Celju. SLIKARSKA RAZSTAVA V ZAGORJU Dne 23. marca zvečer so odprli v avli Delavskega doma v Zagorju ob Savi, razstavo slik dveh ljubiteljskih slikarjev iz Zagorja, Borisa Kraševca in Bojana Rusa. Oba sta vključena v ljubiteljsko likovno sku- pino DOM Zagorje. Odpnta je 10 dni. PRVO KULTURNO SREČANJE GRADBINCEV Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije in republiški svet zveze sindikatov Slovenije, organizirata prvo kulturno srečanje gradbincev Slovenije. To bo letos 7. aprila v Slovenj Gradcu. Znano je, da so gradbinci doslej že mnogokrat uspešno organizirali športna srečanja gradbincev, zato žele temu dodati tudi kulturna srečanja. Organizator tega srečanja je konferenca osnovnih organizacij sindikata SGP K ograd Dravograd. Namen kulturnega srečanja Slovenije je, da se bodo v bodoče vsako leto ob začetku gradbene sezone srečali aktivni ustvarjalci kulturnega življenja iz posameznih kolektivov. V dneh pred dnevom glavne proslave, bodo pripravili likovno razstavo amaterjev, organizirali bodo posvet organizatorjev kulturnega udejstvovanja v delovnih organizacijah in literarni večer. Na srečanje vabijo vabijo tudi naše gradbince. til imuhiir.Mas iIi smmi Kultura ima v Trbovljah globoke korenine. Pred desetletji je delovalo pevsko in tamburaško društvo, ki so ga sestavljali večinoma rudarji. Franci Lakovič Knapovska Zagorski zvonovi Kmalu ga pili premilo pojo, bodo brez nas, starega knapa kmalu iztekel k pogrebu neso. še nam se bo čas. Včeraj še živel je, Pijmo na zdravje, danes ga ni, izpijmo do dna, jutri trohnele dosti še sodov mu bodo kosti. krčmarka ima. Gremo od fanta Zagorski zvonovi se poslovit, premilo pojo, potlej v gostilno da še ob vinu se vina napit. nam je težko. Rudarstvo in energetika doma in po svetu V ELEKTROGOSPODARSTVU OGROMNA ŠKODA Pred nedavnim je delavski svet »Združeno elektrogospodarstvo Srbije« obravnaval oceno nastale škode na daljnovodih, ki so bili zaradi slabega vremena poškodovani v vzhodni Srbiji. Slabo vreme je poškodovalo 10 daljnovodov, od tega 2 daljnovoda z napetostjo 400 kW in 8 daljnovodov z napetostjo 110 kV. Najhuje so bili prizadeti daljnovodi z napetostjo 400 kV od Djerdapa proti Beogradu in dalje proti Boru. Na tem območju je bilo porušenih 149 stebrov, sicer pa je bilo poškodovanih preko 200 stebrov daljnovodov. Po prvih ocenah znaša škoda na daljnovodih okoli 200 milijonov din. To škodo bodo povrnile zavarovalne organizacije. Škoda pa, ki jo ne bodo povrnili pa je znatno večja, predvsem zaradi izklo-pitve HE Djerdap iz jugoslovanskega elektroenergetskega sistema in zaradi angažiranja dražjih virov energije, da bi lahko pokrili potrebe porabnikov. Ta škoda pa znaša okoli 265 milijonov din, pri čemer pa šoda, ki je nastala zaradi usta- vitve obratovanja posameznih tovarn ni všteta. Po nekaterih ocenah pa tudi ta znaša okoli 300 milijonov dinarjev. 6 MILIJONOV ZA ELEKTRIKO Bosansko - hercegovski rudarji bodo letos dobavili za potrebe TE v tej republiki okoli 6 milijonov ton premoga. To je okoli 64 % skupne letošnje proizvodnje premoga. Proizvodnjo električne energije so planirali v elektrarnah na temelju 6.000-urnega obratovanja, oziroma izkoriščanja instaliranih moči na pragu TE. Izjema je le TE Tuzla V, katere proizvodnja je v prvih treh mesecih letošnjega leta načrtovana v obsegu 50 % izkorišče-nja časa instaliranih moči. Od bosansko-hercegovskih rudarjev bodo tudi letos pričakovali največje možne napore, da bi lahko pravočasno zagotovili potrebne količine premoga za nemoteno obratovanje termoelektrarn. Odgovorni organi SR BiH so opozorili vse premogovnike, da naj pravočasno pospešijo dela na pripravi in odpira- nju novih odkopnih polj z namenom, da bi v letošnjem letu povečali proizvodnjo premoga. INVESTICIJE V REK VELENJE Do sredine t.l. bodo v REK Velenje končali dela na dveh objektih za katerega bodo porabili 47 milijonov din. Grade namreč dve proizvodni dvorani s skupno 4.500 m2, za potrebe delovne orfganizacije Elektro-strojna oprema. Objekte grade v okviru izgradnje II. faze REK Velenje, kakor tudi v okviru modernizacije proizvodnje premoga v rudniku lignita Velenje. Za gradnjo teh dveh objektov jim je dala Ljubljanska banka kredit v višini 15 milijonov dinarjev. POTROŠNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE LANI V ŠVICI Z PORASTOM Celotna potrošnja električne energije je v Švici v hidrološkem letu 1977/78 porasla v manjši meri kot v predhodnem letu. Potrošnja električne energije je dosegla 36,5 mlrd. kWh, kar je za 3,2 % več kot v predhodnem letu, ko so zabeležili 4,4-% porast. Od celotne potrošnje je odpadlo na industrijo 11 mlrd. kWh. Proizvodnja električne energij" v hidroelektrarnah se je lani znižala za 3,1 na 32,7 mlrd. kWh, delež v celotni proizvodnji električne energije je bil 78 %. Delež jedrskih elektrarn je znašal 18%, konvencionalnih termoelektrarn pa 4%. Uvoz električne energije je lani porasel od 4.8 na 6 mlrd. kWh, izvoz pa se je znižal od 14,7 na 12,8 mlrd. kWh, tako da se je izvozni presežek znižal za 3,1 na 6,8 mlrd. kWh. ZDA SE VRAČAJO K PREMOGU Energetski plan Carterjeve administracije je reguliral izrabo energetskih virov v ZDA in z odloki omejil izkoriščanje premoga in zemeljskega plina, medtem ko je po nafti namenil manj pozornosti. Nedavno pa so med drugim odločili, da mo- rajo vsi novi industrijski obrati uporabljati kot izvor energije premog, ne pa zemeljski plin ali nafto, razen v izrednih primerih. To je sporočil državni sekretar za energijo James Schlesinger ter dodal, da bodo vseeno z več razumevanja upoštevali želje tistih, ki žele uporabljati zemeljski plin, manj pa žele tistih, ki kljub prepovedi žele uporabljati nafto. Ameriška znanstvena publikacija »Science News« navaja naslednje razloge za te odločitve: omejevanje odvisnosti ZDA od dobav iz tujine, maksimalna izraba domačih virov energije in ugodnejša plačilna bilanca. RUDARJI NAČRTUJEJO VEČJI IZKOP Rudarji rudnika lignita Velenje nakopljejo letno okrog 4,5 milijona ton lignita, kar predstavlja 70 odstotkov celotne slovenske proizvodnje premoga. Poleg tega rekorda se velenjski rudarji lahko pohvalijo tudi z izredno delovno storilnostjo, ki jih v jugoslovanskem merilu uvršča v sam vrh, je pa tudi med najvišjo v Evropi. Večji del in to kar 4 milijone iton nakopanega lignita gre za potrebe termoelektrarne Šoštanj, kjer je z gradnjo termoelektrarne Šoštanja IV skupna instalirana moč termoelektrarne porastla na 745 MW. V času izrednega porasta potreb po vseh vrstah energije v svetu, ki ga poznamo tudi pri nas, je razvoj industrije in celotnega narodnega gospodarstva še kako odvisen prav od lastnih energetskih virov. REK-rudnik lignita Velenje načrtuje zato povečati proizvodnjo lignita na 4,7 milijona ton. S tem bi lahko zadovoljili potrebe termoelektrarne Šoštanj, dovolj bi ga bilo tudi za Toplarno Ljubljana in Tovarno celuloze in papirja Videm-Kr-ško. Investicijski program povečanja rudarskih zmogljivosti je že izdelan. Ta predvideva predvsem pospešeno uvajanje opreme za mehanizirani odkop lignita, za odpiranje novih odkopov, mehanizacijo izvoza in klasirnico, odpiranje novih od- kopnih polj v Novih Prelogah, itd. Predračunska vrednost investicije, ki bo potekala od 1976 do 1980, je ocenjena na 2,65 milijarde dinarjev. V lanskem letu je REK-rudnik lignita Velenje s 4,42 milijona ton nakopanega premoga dosegel največjo proizvodnjo v 104-let-nem razvoju. Res, da je ta rekorden izkop le za 20 tisoč ton večji kot izkop, ki so ga rudarji dosegli leto poprej, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da je prišlo v juliju zaradi požara do izpada proizvodnje, kar je zmanjšalo količino nakopanega premoga najmanj za 200 tisoč iton. MANJŠI UVOZ PREMOGA ES V LETU 1978 ES je v lanskem letu znižala uvoz premoga za 3 %, od 46 na 44.8 milij. ton. Dobave iz ZDA so nazadovale za 28'%, na 7,7 milij. ton, in SZ za 23%, na 3.8 milij. ton, iz Avstralije pa za 4%, na 6,4 milij. ton. Po drugi strani pa se je povečal uvoz iz Južne Afrike za 10 %, na 10,4 milij. ton, medtem ko je Poljska s 15,1 milij. iton (+2%) obdržala primat med dobaviteljicami premoga ES. Potrošnja premoga deveterice je lani dosegla 287 milij. ton, na uvoz je itako odpadlo manj kot 16%. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V ŠPANIJI V LETU 1978 Proizvodnja električne energije se je lani v Španiji dvignila za 6,6 %, na 100,207 mlrd. kWh ter tako prvikrat presegla raven 100 mlrd. kWh. Naj večji porast proizvodnje so s 16,9% dosegli v jedrskih elektrarnah (7,63 mlrd. kWh), vendar pa je delež le-teh v celotni proizvodnji električne energije nizek. Proizvodnja termoelektrarn se je povečala za 9,1 %, na 50,77 mlrd. kWh, proizvodnja hidroelektrarn pa se je zaradi neugodnih vremenskih razmer dvignila le za 2,2 %, na 41,63 mlrd. kWh. Proizvodne kapacitete so lani porasle za kW 648.000 na 28,20 milij. kW, od česar je odpadlo na hidroelek- trarne 47,9% na termoelektrarne 48,1 %, na jedrske elektrarne pa le 4 %. ZNIŽANJE PROIZVODNIH KAPAfTTFT PREMOGOVNIKOV ES V LETIH 1975 DO 1981 Zaradi težav pri prodaji se je v državah ES od leta 1975 dalje proizvodnja premoga znižala za 23%. Po predloženih investicijskih planih se bodo proizvodne kapacitete do leta 1981 še nadalje zniževale in dosegle po posameznih državah (v milij. ton) Belgija 9,7 v letu 1975 oz. 7,8 v letu 1978 oz. 7,6 v letu 1981, Francija 23,2 oz. 19,9 oz 17, Velika Britanija 129,3 oz. 126,4 oz. 127,1, ZRN 104 oz. 99 oz. 99. AVSTRIJSKE ELEKTRARNE NA DRAVI POLNO KORIŠCENE ODK (Osterreichische Drau-krafitvverke AG), s 1.444 MW izkazovala do sedaj najvišjo raven koriščenja. Dnevna proizvodnja je dosegla 27 milij. kWh, kar predstavlja 1/4 celotne avstrijske potrošnje električne energije. Približno 40 % celotno proizvedene električne energije ODK odpade na termoelektrarne. PROIZVODNJA RJAVEGA PREMOGA V ES V LETU 1978 Proizvodnja rjavega premoga v treh državah ES je ostala lani s 126,599 milij. ton na skoraj nespremenjeni ravni (1977: 126,627 milij. ton). Glavni delež je s 123,587 milij. iton odpadel na ZRN (+ 0,5 %), medtem ko je bilo v Franciji proizvedenih 1,166 milij. ton (+ 35,5 %) in v Italiji 1,846 milij. ton (1,3%). MEDNARODNO POSVETOVANJE O VARNOSTI DELA V RUDARSTVU V času od 8. do 12. oktobra 1979 bo v Cavtatu, blizu Dubrovnika, potekala XVIII. mednarodna konferenca o znanstvenih raziskavah s področja varstva pri delu v premogovništvu. .l||,l,lllllll,tilU»iUWC I—■ i_______________________-* ||||||iiiiiiniiii.iii)i Ui* I -------- 7“ K Konferenco pripravlja posebni organizacijski komite v Beogradu. Pokrovitelj konference bo zvezni izvršni svet. Organizator pa Jugoslovanski komite za varstvo in zaščito pri delu v rudarstvu, geologiji in metalurgiji- Na konferenci bodo obravnavali predvsem naslednje teme: — nevarni plini in nevarni mineralni prah; — požari, eksplozije in proti-eksplozijska električna zaščita; — izbruhi plina in meteriala iter gorski udari; — minerska dela in minerski materiali; —• zračenje in klimatizacija rudnikov; —• vdori vode in sipkih materialov; — splošni problemi varstva pri delu v rudarstvu. Konference se bodo udeležili številni domači in tuji strokovnjaki, ki bodo s svojim delom prispevali k izboljševanju pogojev dela v rudarski industriji in njegovi humanizaciji. FEBRUARJA SO SE IZKAZALI JUGOSLOVANSKI PREMOGOVNIKI Čeravno je imel februar it J. manjše število delovnih dni, | f / / kot jih imajo drugi meseci v letu, so jugoslovanski premogovniki dosegli za trenutne razmere rekordno proizvodnjo premoga. Pridobili so ga, po doslej znanih podatkih, ton 3,639.024; v primerjavi z lanskim februarjem, je to 10,7 °/o večja proizvodnja. Januarja pa je znašala proizvodnja črnega premoga v vseh jugoslovanskih premogovnikih 3,434.503 tone. Januarska proizvodnja pa je bila v primerjavi s proizvodnjo premoga v januarju lanskega leta le za 0,8 °/o večja. Večjo proizvodnjo v februarju so narekovale termoelektrarne. Januarja, ko je bilo nekoliko več padavin, so HE obratovale bolj kot običajno, zato so TE obratovale nekoliko manj. 18. februarja t.l. je namreč vihar močno poškodoval daljnovode proti Beogradu in Boru od HE Djerdap. Tako je bil Djerdap praktično odrezan od porabniških središč. Posledice so se poznale tudi še v prvih tednih marca t.l.. Ker so obratovale termoelektrarne bolj kot je bilo predvideno, je prišlo do prave konjukture premoga tik pred nastopom pomladi. Tudi hladno vreme je pripomoglo k temu, da se je povečala poraba premoga za ogrevanja. Premogovniki so [torej obratovali bolj in več kot so načrtovali, zato so dosegli tudi večjo proizvodnjo. V dveh mesecih, to je v januarju in februarju it.l., je znašala skupna proizvodnja vseh premogovnikov črnega in rjavega premoga ter lignita ton 7,121.000. To je 5,7% več kot lani v enakem obdobju. Zato lahko pričakujemo, da bo vključno z marcem t.l. dosežen v jugoslovanskih premogovnikih dober proizvodni rezultat. Seveda pa bo v naslednjih mesecih povpraševanje nekoliko bolj umirjeno, kar pa bo vplivalo tudi na tempo proizvodnje v premogovnikih. STROKOVNO POSVETOVANJE GEOLOGOV Visokošolska organizacija temeljnega dela v TOZD Monta-nistika, odsek za geologijo FNT Metod Lavrini: Po šihtu se prileže cigareta, linorez, 1978 Univerze v Ljubljani, je organiziral 23. marca it.l. strokovno posvetovanje geologov. Potekalo je v Ljubljani na Aškerčevi 20. Strokovnjaki so govorili o geologiji rudnika urana Žirov-ski vrh, o geologiji na področju gradnje cest, o izotopih v vodi in njihovi uporabi v hid-rolgeologiji, kamninah v zvezi z gozdnimi in kmetijskimi površinami, današnjo uporabo arhitektonskega kamna v gradbeništvu, geoloških in geotehnič-nih raziskavah za cestni predor skozi Karavanke, geologiji mejnega območja med jamama Hrastnik in Dol ter o vlogi mineralogije v tehnologiji. Po posameznih referatih so bile javne razprave. Med referenti je bil tudi naš sodelavec Goce Mitrevski, dipl. inž. geol., iz DO ZPT. OMEJEVANJE PORABE ENERGIJE V EGS Evropska gospodarska skupnost je predlagala svojim državam članicam, da naj zmanjšajo porabo energije zaradi omejenih dobav nafte iz Irana. Pomanjkanje iranske nafte so nadoknadili s povečanimi dobavami iz drugih držav, kljub temu pa je poraba manjša za 3 do 4 °/o od običajne porabe. Države EGS so preje 16 % celokupnega uvoza nafte kupovale v Iranu. Najnovejša odločitev OPEČ o podražitvi nafte pomeni, da bodo države članice Evropske gospodarske skupnosti plačale 4,8 milijard dolarjev več kot doslej. To bo pomenilo zvišanje cen naftnim derivatom, zmanjšanje gospodarske aktivnosti in povečanje življenjskih stroškov. V FRANCIJI VARČUJEJO Z ENERGIJO Po sporočilu državne agencije za varčevanje z energijo bodo v Franciji sprejeli nove ukrepe za varčevanje z energijo, da bi dosegli načrt, kakršnega so predvideli za leto 1985. Celokupna francoska poraba energije je znašala preteklo leto 182 milijonov ton ekvivalenta nafte (vsi viri energije preračunani na nafto) ali za 4 °/o več v primerjavi z letom 1973. Francija je uvozila v preteklem letu za 14 % manj nafte kot leta 1973, kar pomeni, da so privarčevali 15 milijonov ton ekvivalenta nafte. NAGLEJŠA RAST PORABE PREMOGA V VELIKI BRITANIJI Po naj novejših ocenah britanske nacionalne uprave za premog, se bo poraba premoga v Veliki Britaniji do leta 2000 povečala za 40 '°/o in bo dosegla 170 milijonov ton, napram 122 milijonom ton v gospodarskem letu 1977/78. Največji porabniki premoga bodo tudi v bodoče termoelektrarne, ker bo poraba nafte in plina v termoelektrarnah zmanjšana zaradi visokih cen nafte oziroma plina. Poraba premoga bo pomembnejše narasla tudi v gospodinjstvih. Iz tega razloga načrtujejo odpiranje novih premogovnikov in modernizacijo oziroma razširitev obstoječih. NOVI PREMOGOVNIKI Na Poljskem so v teku priprave za odpiranje novega premogovnika Ornontovvice, v pokrajini Ribnik. To bo najgloblja jama na Poljskem (1105 m), ki pa bo opremljena s hladilnim sistemom. Računajo, da na tem območju leži 400 milijonov ton rezerv premoga; z eksploatacijo pa bodo pričeli leta 1984. V začetku leta 1990 bo v tem premogovniku znašala dnevna proizvodnja 20.000 ton. Nov premogovnik pa odpirajo tudi v Bolgariji. V rudarskem centru Marbas na jugu Bolgarije, so pred kratkim pričeli z odpiranjem premogovnika z jamskim kopom z zmogljivostjo 2 milijona ton letno. Premogovnik bo največji v Bolgariji. Odpirajo ga v okviru programa razvoja premogovne industrije, ki vključuje tudi modernizacijo obstoječih premogovnikov. Zadnja leta je naraščala vsako leto proizvodnja premoga v tej državi. Do leta 1980 naj bi znašala letna proizvodnja že 38 milijonov ton. Rezerve premoga v Bolgariji tvorijo predvsem manj kalorični lignit ter rjavi premog. Premogovnike eksploatirajo največ s površinskim kopom. ENERGETSKA ZANESLJIVOST Nedvoumno je zapisano v temeljih skupne politike dolgoročnega razvoja Jugoslavije do leta 1985 in v družbenem planu Jugoslavije do leta 1980, ter v ekonomskih resolucijah zadnja tri leta, da je strateški cilj našega gospodarstva zamenjava uvožene energije z domačo. Zadnja tri leta pa pri uresničevanju te energetske politike lahko ugotavljamo, da se povečujejo zahteve za uvoz energije, predvsem tekočih goriv, namesto da bi odkrivali in bolje izkoriščali domače vire energije, Nizka cena mazuta oziroma tekočih goriv je skoraj popolnoma potisnila porabo in eksploatacijo premoga ob stran. Poraba mazuta v letu 1977 je tako dosegla raven, ki je bila predvidena za leto 1980. Za leto 1980 je bil predviden uvoz 9 milijonov ton nafte, kar je znatno več, kakor pa je predvidel družbeni načrt Jugoslavije za to obdobje. Poraba nafte narašča po povprečni stopnji letno za okoli 15,5 %, medtem ko je bila proizvodnja v letu 1978 napram letu 1977 večja le za 1,6'%. Pri takšnem stanju bo treba neobhodno podvzeti ustrezne ukrepe, da bi na nek način omejili nadaljnjo povečanje porabe tekočih goriv. Naj večja poraba tekočih goriv je v industriji, ki je preteklo leto porabila lf4 skupne porabe mazuta in prav na tem področju je možno v naslednjem obdobju podvzeti akcijo, ki bi rodila določene ugodne posledice. Povečanje cen mazuta je element, da bi iz velike porabe tekočih goriv prešli na varčevanje. Zato pa bi morala industrija pripraviti programe za prehod od uporabe tekočih goriv na uporabo trdih goriv. Ta preusmeritev pa bi pomenila precejšnje prihranke. Prav tako je treba v bodoče evidentirati in kontrolirati vsako novo investicijo, kjer je predviden mazut kot pogonsko gorivo. Drug element, ki bi lahko omejil porabo tekočih goriv, pa je povečanje carine na uvoz opreme za predelavo nafte v derivate. Ne bi bilo realno pričakovati hitre spremembe, spremembo klime, ker se je preveč nabralo tega v prejšnjih letih, kar danes pomeni določeno hipoteko za energetsko politiko države. Dosledno izvajanje dogovorjene politike, zamenjava uvožene z domačo energijo, je obveznost, ki izvira iz dogovora republik in pokrajin. Za to orientacijo pa ni zamenjave, ker le-ta prinaša večjo ekonomsko stabilnost in energetsko zanesljivost države. GRADNJA ELEKTRARN NA HRVATSKEM Na Hrvatskem žele zagotoviti vsem porabnikom kontinuiteto oskrbovanja z električno energijo. Pristopili so k predpripravam za zgraditev vrsto elektrarn, ki naj bi jih zgradili v naslednjem obdobju. Program predvideva izkoriščanje lastnega vodnega potenciala, izgradnjo manjših elektrarn, pa tudi eksploatacijo premoga. Po predvidevanjih naj bi do leta 1985 pričele obratovati hidroelektrarne: Brodarci, Bolubič in Djale, ter termoelektrarna Plomin II. Skupna instalirana moč bi znašala okoli 207 milijonov. Leta 1986 pa bi pričeli obratovati hidroelektrarni Kr-čič in Dubrava, kakor tudi ter-moelekrarna Gacko, s skupno močjo 205 MW; koncem t.l., to je leta 1986, računajo tudi na prve kWh iz črpalne — akumulacijske elektrarne Vinodol, z močjo 375 MW. Z izgradnjo te elektrarne bodo pričeli leta 1982. NOVO NAHAJALIŠČE PREMOGA PRI ZENICI Na področju Moščance, 10 km od Zenice, so odkrili nove količine rjavega premoga, visoke kalorične vrednosti. Glede na to, da je to področje raziskano le površno, je nesporno po dosedanjih ugotovitvah, da leže na tem območju bogate rezerve premoga. V Zenici so v teku priprave za izdelavo programa raziskav in za izdelavo potrebne projektne dokumentacije. K odpiranju teh ležišč bodo predvidoma pristopili koncem tega srednjeročnega obdobja. To bo že peti rudnik na področju Zenice. Premog bodo pridobivali z jamskim kopom in bo znašala proizvodnja že prvo leto okoli 500.000 ton, s čimer bodo omogočili izpolniti predvideni načrt razvoja rudarskih revirjev. Zeniški rudnik naj bi v doglednem času dal letno okoli 2 milijona ton premoga. SOVJETSKI NAČRT PROIZVODNJE ENERGIJE Sovjetska zveza načrtuje na energetskem sektorju dokončanje naftovodov in plinovodov s skupno dolžino 10.000 km, povečanje obsega geoloških del za 11,4 % in povečanje kapitalnih investicij v raziskave nafte in plina v velikih globinah za 20 %. Tudi nuklearne elektrarne bodo povečale proizvodnjo električne energije za 21 °/o. Za leto 1979 predvidevajo v Sovjetski zvezi naslednjo proizvodnjo posameznih virov energije: 593 milijonov ton nafte, 404 milijarde m3 naravnega plina, 752 milijonov ton premoga, 1.265 milijard kWh električne energije. Proizvodnjo nafte bodo povečali napram letu poprej za 3,6%, naravnega plina za 7,1%, premoga za 3,2 % in električne energije za 4,8%. MADŽARI VARČUJEJO Z ENERGIJO Madžarska vlada je pred kratkim sprejela dolgoročni načrt racionalnejše porabe energije. Z domačo proizvodnjo vseh vrst energije so pokrili lansko leto le 53 % celokupne porabe energije. Ostanek pa so morali uvoziti. Letos pričakujejo, da se bo delež domače energije zmanjšal na 52%, ker so možnosti za povečanje proizvodnje energije omejene. Varčevanje vseh oblik energije bo pokazalo svoje rezultate pri manjši porabi nafte, električne energije, plina in drugih vrst. Dolgoročni program načrtuje ukrepe za varčevanje tudi v 46 naj večjih porabnikih energije na Madžarskem, kakor tudi tudi kontrolo proizvodnje uvoza in prodaje aparatov za ogrevanje. Program zajema tudi raziskave na področju koriščenja odpadle toplote ter porabo geotermalne energije. POMANJKANJE ENERGIJE NA SVETU Kanadsko ministrstvo za energijo, rudarstvo in naravna bogastva je objavilo študijo, iz katere je razvidno, da se bo svet v 10 do 15 letih moral soočati s pomanjkanjem energije. Kanada ima svojih energetskih virov toliko, da bi lahko pokrivali celokupno porabo energije do leta 2000, vendar če bi takoj pričeli z racionalnejšo porabo. Med varčevalnimi ukrepi je predvideno zmanjšanje stopnje rasti porabljene energije za polovico napram porastu v preteklih letih. Zmanjšanje udeležbe nafte v celokupni porabi od sedanjih 46 do bodočih 30 % v letu 2000, povečanje domače proizvodnje nafte za okoli 50% do leta 2000, povečanje proizvodnje naravnega plina do leta 2000, povečanje proizvodnje premoga za 4- do 5-krat do leta 2000, povečanje udeležbe električne energije na polovico celokupne porabe od sedanje 1/3. V NEMČIJI ODPRLI NAJVEČJI PREMOGOVNIK NA SVETU Zahodnonemška družba »Rhei-nische Braunkohlemverke AG« je odprla na j večji premogovnik s površinskim kopom na svetu. Leži blizu kraja Hambach, med Kolnom in belgijsko mejo. Predvidena zmogljivost novega premogovnika znaša 2,5 milijard t. lignita. Področje, ki ga bodo eksploatirali, zajema površino skoraj 33 kv. milj. Začetna letna proizvodnja bo znašala 20 milijonov ton, v letu 1990 pa bo povečana na 50 milijonov ton premoga — lignita. Lignit trenutno pokriva 1/4 potreb po gorivu v zahodno-nemških termoelektrarnah. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V AVSTRIJI Po naj novejših statističnih podatkih so v Avstriji v letu 1978 proizvedli 33,1 milijard kWh električne energije, kar predstavlja povečanje za 1,2 % v primerjavi z letom poprej. Od skupne količine so jo pridobili 23.2 milijarde kVVh v hidroelektrarnah, ostalo pa so proizvedli v termoelektrarnah. Poraba električne energije pa se je povečala v Avstriji v lanskem letu za 4,8%, to je na 29.2 milijard kWh. KITAJSKA GRADI NAJVEČJO HIDROELEKTRARNO Po sporočilu kitajske časopisne agencije gradi Kitajska svojo največjo HE na reki Songhna, na severovzhodu države, z zmogljivostjo 900.000 kV. Ta projekt je eden od 120 velikih industrijskih objektov, katere gradi Kitajska v svojem 10-let-nem načrtu gospodarskega razvoja v času od 1976—1985. V SEV POSPEŠUJEJO GRADNJO JEDRSKIH ELEKTRARN Do leta 1980 bo odpadlo v SEV na jedrsko energijo 7,3 do 7,6 % celotnih energetskih virov, proti 2,6 °/o v letu 1975. Od leta 1976 do 1980 bo raven instaliranih kapacitet jedrskih elektrarn v SEV dosegla 37.000 MW. RIK ALEKSINAC — MODERNIZACIJA Rudarsko industrijski kombinat v Aleksincu je izdelal investicijski program, po katerem naj bi v naslednjih letih vložil 420 milijonov dinarjev v modernizacijo nove jame Morava in v druge dele kombinata. S temi vlaganji naj bi v jami Morava z uporabo širokočelne od- kopne metode in uvedbo najsodobnejše opreme in zaščitnih sredstev, zagotovili pomembnejše povečanje dobav premoga. Te naj bi se povečale na 350.000 ton letno, oziroma dvakrat več od lanskoletne proizvodnje. Pri izvajanju programa mo-mernizacije pa nastopajo številne težave, katere pomagajo reševati tudi predstavniki občine Aleksinac. Predvsem gre za pomanjkanje opreme, kadrov in stalno upadanje obsega proizvodnje premoga. Investicijska vlaganja naj bi zagotovila perspektivo aleksinskih rudnikov, katerih rezerve so ocenjene na 29,5 milijonov ton kvalitetnega premoga. Del bodoče proizvodnje premoga iz jame Morava bo po dogovoru namenjena potrebam nove cementarne v Beli Palanki, katero bodo pričeli v kratkem graditi. POSVETOVANJE O TEHNOLOGIJI V ENERGETSKIH OBJEKTIH Zveza energetikov Slovenije in Društvo energetikov Šoštanj, organizirata pod pokroviteljstvom REKV — DO Termoelektrarna Šoštanj, II. posvetovanje na temo: Tehnologija v energetskih objektih, s posebnim ozirom na teme s področja tehnologije vode in tehnologije zgorevanja. Posvetovanje bo potekalo v času od 18. do 20. aprila 1979 v Kulturnem domu v Šoštanju. Predavali bodo domači in tuji strokovnjaki. Cilj posvetovanja je predstaviti tehnološko problematiko v energetskih objektih, podati nekatere odgovore na pereča vprašanja vsakodnevne proiz- NOVO VODSTVO ZRGMIT Strokovna podružnica zveze rudarskih, geoloških in meta-luških inženirjev in tehnikov (ZRGMIT) pri REK Zasavje, je vodnje, poudariti mesto in naloge tehnoloških kadrov v energetskih objektih ter njihovo tesnejše povezovanje, izpopolnjevanje tehnoloških kadrov, informiranje o najnovejših dogajanjih na tem področju in možnost vzpostavitve stikov s tujimi in jugoslovanskimi strokovnjaki in podjetji. TERMOELEKTRARNA OSLOMEJ BO GOTOVA SREDI LETA Sodeč po sedanjem stanju del pri izgradnji in montaži opreme za termoelektrarno Oslo-mej pri Kičevu kaže, da bodo dela končana sredi tega leta, ko bo termoelektrarna pričela poskusno obratovati. Imela bo zmogljivost 660.000 kWh električne energije letno, medtem ko bo premogovnik, ki bo obratoval za potrebe termoelektrarn, imel zmogljivost 1,2 milijona ton letno. Skupna vlaganja v izgradnjo termoelektrarn in odpiranje premogovnika znašajo 1,8 milijard din. V ZRENJANINU NOVA TERMOELEKTRARNA — TOPLARNA Pred nedavnim so vsi trije zbori občinske skupščine v Zrenja-ninu sklenili podpreti gradnjo termoelektrarne — toplarne v Zrenjaninu. Z gradnjo naj bi pričeli prihodnje leto, vlaganja pa bi znašala 1,3 milijarde dinarjev. Del opreme nameravajo uvoziti, drugi del pa bodo dobavile domače tovarne. Dnevna zmogljivost novega objekta bo znašala 320 ton tehnološke pare, llOGcal toplote za ogrevanje in 135 MW električne energije. V nekaj vrstah imela 16. marca svoj redni letni občni zbor. Na tem so obravnavali poročila o opravljenem delu, spremljali program dela za naslednje obdobje ter izvolili novo vodstvo podružnice. Po 12 letih predsednikovanja je Mirko Mlakar, dipl. inž. rud., predal te posle novoizvoljenemu predsedniku strokovne podružnice ZRGMIT Alojzu Pavčniku, dipl. inž. rud., ki bo vodil podružnico v naslednjem mandatnem obdobju. Za tajnika je bil izvoljen Jože Herman, dipl. inž. rud., za blagajnika pa Anton Bregant, dipl. inž. rud. Novoizvoljenemu odboru želimo, da bi podružnico vodil kar najbolj uspešno. SGP HRASTNIK — 20-LETNI JUBILEJ Splošno gradbeno podjetje je 24. marca na ploščadi pred kinodvorano v Hrastniku pričelo ob 8,30 s proslavo ob svojem 20-letnem jubileju. Ob tej priliki so med drugim podelili posebno pismeno priznanje tudi SOZD REK Zasavje in DO Termoelektrarni Trbovlje. Vsem delavcem SGP Hrastnik naše najboljše želje in čestitke ob jubileju. PROBLEMATIKA VARSTVA OKOLJA Dne 28. marca dopoldan je potekal v poslovno stanovanjski stavbi v Hrastniku na Trgu Franca Kozarja, revirski posvet o reševanju problematike človekovega okolja v procesu družbenega planiranja. Govor je bil o problemih in uspehih na področju varstva v Zasavju, sprejetih pa je bilo vrsto sklepov, ob koncu pa je bil ogled deponije odpadlega pepela TET v Prapretnem. SREČANJE RUDARSKIH NADZORNIKOV Posebni organizacijski odbor v SOZD REK Velenje — DO Rudnik lignita Velenje, organizira 21. aprila t.l. strokovno srečanje rudarskih nadzornikov Slovenije. Namen srečanja je, da bi se rudarski nadzorniki strokovno izpopolnili, med seboj seznanili in izmenjali samoupravne izkušnje. V okviru srečanja, ki bo potekalo tega dne v dopoldanskih urah v sejni sobi občine Velenje, bo pre- davanje o vlogi rudarskih nadzornikov, predavanje o uvajanju hidravličnega podporja ter predavanje o razvoju rudarstva. Uvodno besedo bo imel Slavko Janežič, dipl. inž rud., predsednik KPO DO RLV. Po končanih predavanjih bo sledil prost razgovor, nato pa bo ogled DO Rudnik lignita Velenje ter DO Termoelektrarne Šoštanj, muzeja NOB in muzeja rudarstva, v večernih urah pa bo družabni večer. IMENOVANJE Delavski svet TOZD GRAMAT je na svojem 12. zasedanju, dne 31. 1. 1979, imenoval na podlagi predhodnega javnega razpisa in predloga razpisne komisije, Ivana Slanška, inž. organizacije dela, za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa — vodjo TOZD GRAMAT, od 17. 2. 1979 do 17. 2. 1983, to je za dobo štirih let. DEJAVNOST HORTIKULTURNIKOV V prvi polovici ferbuarja je bil izpeljan občni zbor Hortikulturnega društva zasavskih revirjev. Potekal je v predavalnici Delavskega doma Trbovlje, ob navzočnosti številnih delegatov iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Radeč. Prisostvovala pa mu ie tudi predsednica Hortikulturne zveze Slovenije inž. Kraigherjeva Društvo šteje 518 članov in je zelo dejavno na področju celotnih revirjev. Ustanovitelji tega društva, teh je 11, so dobili za svoje 15-letno delo od ustanovitve pa do današnjih dni, posebno priznanje. Iz naših vrst je to priznanje dobil Milan Kovač, vrtnarski mojster. Za predsednika je bi izvoljen za naslednjo mandatno dobo Stane Poplas, za podpredsednika Milan Kovač, za tajnika pa Jana Garmuš. V okviru številnih predavanj, ki jih je društvo organiziralo tudi v letošnji zimski sezoni, je imel Milan Kovač, zadnje predavanje sredi februarja v vseh štirih krajih na temo: Razgovor med vrtnarjem in vrtičkarji, s praktičnim prikazovanjem spomladanskih del pri presajevanju lončnic. PRVOMAJSKA AVTOKARAVANA NOVIGRAD Delovna skupnost DS ASO SOZD REKZ — kadrovski sektor, organizira tudi letos prvomajsko karavano »Novigrad«. Rezerviranih je večje število sob v hotelu Laguna oziroma v depandansi hotela Emonia v Novigradu. Rok za prijavo je 30. marec 1979, odhod pa bo 27. aprila in bo trajala do 2. maja 1979, to je 5 polnih penzionov. Potovati bo možno z lastnim osebnim avtom ali pa z avtobusom iz Ljubljane. Podrobnejši podatki so bili navedeni v objavi — okrožnici številka 26/79, z dne 15. marca 1979. RUDISOVE POSLOVNE ENOTE V TUJINI DO RUDIS Inženiring ima v tujini več svojih poslovnih enot. Te so: — v ZR Nemčiji, v Miinch-nu, direktor Viktor Senica, dipl. inž. (RUDIS GmbH); — v ZR Nemčiji, v Miinch-nu, direktor Alojz Eršte, dipl. inž., (RUDIS); — v ZR Nemčiji, v Dortmundu — Asseln, vodilni inženir Vladimir Isek, dipl. inž.; — DR Nemčija, Berlin, direktor Franc Nemec; — v Iiranu, v Teheranu, predstavništvo je trenutno nezasedeno; — v Iraku, v Bagdadu, direktor Natko Erber, komercialni vodja Momčilo Sojič; — v Libiji, v Tripolisu, vodja gradbišča Buila Sofronije, dipl. inž. JUGOSLOVANSKO-POLJSKI SIMPOZIJ V času od 17. do 23. junija 1979 bo v Katowicah, na Poljskem, potekal VII. jugoslovansko-poljski simpozij na temo: »Naravne nevarnosti pri podzemeljskem rudarstvu«. Z naše strani, to je s strani Jugoslavije, organizira udeležbo na tem posvetovanju Zveza inženirjev in tehnikov rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije. Za izvedbo tega simpozija je bil ustanovljen poseben organizacijski odbor. Organizator je predlagal, da naj bi se s strani REK Zasavje, udeležila tega simpozija dva udeleženca. CIVILNA ZAŠČITA PREJELA PRIZNANJE Občinski štab za civilno zaščito pri skupščini občine Trbovlje, je prejel koncem februarja t.l. za sodelovanje s centrom civilne zaščite zveznega sekretariata za narodno obrambo, visoko priznanje. Priznanje tvorita plaketa in značka. Trboveljskemu občinskemu štabu je priznanje predal načelnik centra, polkovnih Stevo Ciga-novič. Priznanje je ustanovil vrhovni komandant maršal Tito, podeljujejo pa ga za izredne zasluge na področju narodne obrambe in civilne zaščite, občinskim organizacijam, OZD, pa tudi posameznikom. JUBILEJ OBRAMBNE VZGOJE MLADIH Leta 1949 so se dijaki srednjih in strokovnih šol v Trbovljah, prvič srečali z rednim učnim predmetom »predvojaška vzgoja«. V začetku so se seznanili s preprostimi predmeti, največkrat z leseno puško. Tako letos poteka 30-letnica organizirane vzgoje mladih za splošno ljudsko obrambo. Ta jubilej mladi letos proslavljajo na svoj sten način. Do 20. marca so se zvrstila šolska tekmovanja, občinsko tekmovanje pa bo izpeljano do 20. aprila letos. Proslava poteka torej delovno. V tem okviru potekajo tekmovanja v streljanju, orientacijskih pohodih in v drugih oblikah (mladinski mnogoboj, ipd.). Tekmovanja so organizirala in izvedla šolska športna društva s sodelovanjem ZRVS in strelskih družin iz Trbovelj. ŽENSKE SO DOBRO PROSLAVILE SVOJ DAN Letošnji dan žensk so tudi revirske žene lepo proslavile. Najpreje so se zbrale 6. marca ženske borke NOB v domu revirskih in savinjskih borcev na Vrheh, nato so sledile proslave v delovnih kolektivih, na katerih so nastopili osnovnošolski otroci in cicibani z raznimi igricami in recitacijami, počastili pa so jih tudi v TOZD in delovnih skupnostih pa tudi v krajevnih skupnostih in obči- nah. Tako je bila 8. marca v poznih popoldanskih urah osrednja proslava v Delavskem domu v Hrastniku, po njej pa je bila otvoritev razstave ženskih ročnih del, v Delavskem domu v Hrastniku. Dan preje, 7. marca, ob 18. uri, pa je bila v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje prijetna proslava ob polni dvorani. Nastopali so harmonikarski orkester glasbene šole, folklorna skupina srednješolcev, nastopili pa so tudi pevci in pevke — solisti in solistke. Podobna proslava je bila tudi v Zagorju. KONČANI SO SEMINARJI ZA DELEGATE Klub samoupravi j alcev Trbovlje, je skupno s TOZD Revirska delavska univerza Trbovlje, organiziral za delegate - člane splošnih delegacij za SIS v TOZD in delovnih skupnostih delovnih organizacij združenih v REKZ, na področju Trbovelj, seminarje. V te seminarje, bili so trije, in so trajali po dva dni, je bilo zajetih preko 500 delegatov. Poslušali so predavanja o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, krajevnih skupnostih in občinah, družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki, zakonu o združenem delu in bistvenih nalogah pri njegovem uresničevanju, vlogi subjektivnega faktorja v naši družbi, delovanju delegatskega in skupščinskega sistema v družbenopolitičnih skupnostih, metodah samoupravnega delegatskega in političnega upravljanja ter o samoupravni interesni skupnosti. V anketi, ki je bila izvedena med udeleženci zadnji dan seminarja, so se udeleženci zelo pozitivno izrekli o nujnosti nadaljnjega družbenopolitičnega izobraževanja. Ei®0QQQQQ Konstrukcija za montažo gumijastega traku na 7. obzorju jame Hrastnik v prečniku P-5100-S. Postavitev gumijastega traku sodi v okvir investicijskih del za izdelavo nove izvozne poti iz jame Hrastnik. (Foto. A. Bregant) Solidarnostni prispevek V decembru leta 1978 smo člani kolektiva kombinata REK Zasavje, v vseh TOZD in delovnih skupnostih, delali na sicer dela prosto soboto, s tem, da smo 100-°/o vrednost tega delavnika namenili v solidarnostni sklad REK Velenje — namensko za pomoč kolektivu DO Rudnik lignita Velenje, ki je bil v lanskoletni julijski jamski nesreči zelo prizadet. Navajamo vrednost oziroma višino osebnih dohodkov, ki so bili nakazani na žiro račun solidarnostnega sklada v Velenju: TOZD — DS DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI: — Premogovnik Hrastnik — Premogovnik Ojstro — RESD Hrastnik — Pomožna dejavnost Hrastnik — Premogovnik Trbovlje — RESD Trbovlje — Predelava jamskega lesa — Pomožna dejavnost Trbovlje — Premogovnik Kotredež — Premogovnik Kisovec — Separacija premoga Zagorje — RESD Zagorje — Pomožna dejavnost Zagorje — RŠC — Separacija premoga Trbovlje — DS SS DO ZPT DO TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE DO RUDARSKO GRADBENA DEJAVNOST — Rudarske investicijske gradnje — ESMD — Avtoprevoz »Zasavje« — GRAMAT — DS SS DORGD DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE (neto din) 65.014,90 37.892,35 27.845.95 20.283.40 120.153,80 23.145,10 6.670,15 15.889,20 50.369,50 47.368,75 15.482,55 21.746.95 24.128.05 15.834,85 53.412.05 19.645.95 61.347.40 79.455,80 14.902.95 14.006,00 10.206.95 11.737,30 25.661,25 SOZD REK Zasavje — DS ASO 10.697,00 — DS TSO 11.253,05 SKUPAJ: 804.150,30 Na neto znesek so bili odvedeni tudi prispevki, tako da smo za solidarnost rudarjem rudnika lignita Velenje prispevali skupno s prispevki okoli 1,160.000,00 din ali okoli 116 milijonov S din. Naša solidarnost tudi tokrat ni odpovedala. Povprečni OD v Sloveniji Republiški zavod za statistiko je objavil v Uradnem listu SRS številka 6, z dne 1. 3. t.l., podatek o item, da je znašal poprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v Sloveniji v letu 1978 5.903,00 din Poprečni mesečni kosmati osebni dohodek (bruto) na zaposlenega v Sloveniji je lansko leto znašal 8.554,00 din, poprečni mesečni čisti OD pa, kot smo že navedli, 5.903 din. Poprečni mesečni kosmati (bruto) osebni dohodek na zaposlenega delavca v gospodarstvu Slovenije je znašal v letu 1978 8.298,00 din, poprečni čisti mesečni OD pa 5.730,00 din. Letna stopnja rasti OD na zaposlengga delavca je znašala za kosmati OD 22,5'%, za čisti OD 21,9 °/o. Letna stopnja rasti OD na zaposlenega delavca v gospodarstvu v Sloveniji pa je znašala v preteklem letu 22,8 '°/o, za čisti OD pa 22,1 %>. Na temelju te objave je regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana določila v skadu s samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, novo višino pogrebnine. Ta znaša odslej, to je od 6. 3. 1979 dalje, 4.772,40 din, za otroke do 1 leta starosti pa 2.361,20 din. Posmrtnina pa znaša 4.722,40 din. Podatki, ki jih je objavil republiški zavod za statistiko po lanskoletnem povprečnem osebnem dohodku, je osnova za določitev raznih osebnih prejemkov, tudi po našem samoupravnem sporazumu. DOGAJANJA NA RUDNIŠKI POSESTI NA BIVŠI DOBRNI 0 0 0 0 0 0 Že dolgo sem razmišljal, da napišem o tem prispevek za glasilo Srečno. Skoraj dnevno Igrem sam ali pa tudi s tovariši na bivšo Dobrno in opazujemo, kako tam divje, nekontrolirano izsekava j o drevje, mlado podrast, itd. Res, človeku je težko pri srcu, ko gledamo, kako uničujejo naravo, zeleno okolje in s tem tudi živali, ki tu živijo. Sedaj na pomlad bodo začeli s požiganjem suhe trave, kot so to dogaja vsako leto. Živali v obupu bežijo na vse strani, mnogo jih tudi pogine — fazani, mladi zajci itd. Zakaj se to dogaja? Ne bi morda ustrezne rudniške nadzorne komunalne službe bolj skrbele za rudniško in s tem družbeno premoženje? Še nekaj časa, pa bo nastala na Dobrni prava puščava, uposto-šenje, narava brez vegetacije in to zaradi prostaštva nekaterih neodgovornih ljudi. Takemu početju je treba narediti konec pa čeprav s kazenskimi ukrepi, če lepa beseda ne najde mesta. Naj si ta kraj o-gleda komunalna služba ZPT, bo imela kaj videti na tem območju. Odlagajo vso svinjarijo, da le tako izrazim, ubite živali, odpadke itd. Da se razumemo. Ne mislim nekaj vsiljevati. V interesu čistejšega okolja pa predlagam v korist nas vseh, ki ljubimo naravo, da je treba pričeti ukrepati brez razmišljanja! Štefan Jesenšek Aktivnost rekreativno smučarske sekcije TE Prizadevanja sindikatov na področju telesne kulture in rekreacije, ter nenehno osveščanje delavcev o pomenu in vlogi le-te, že dajejo zadovoljive rezultate. Akcija je usmerjena predvsem v množičnost, da bi tako telesna kultura kot rekreacija postali sestavina življenja in delovanja čim večjega števila delavcev v združenem delu. Ob teh usmeritvah, se delavci samoupravno dogovarjajo in tvorno sodelujejo pri sestavljanju programov. Iz programa RSS TET so bile realizirane še naslednje naloge: — udeležba smučar j ev-teka-čev na Trnovskem maratonu, ter Črnem vrhu; —• veleslalom - XXII. zimsko športne igre ELEKTRA, Kranjska gora; —■ veleslalmom v okviru DO TET, 4. 3. 1979 v Lontovžu. Uvrstitve na veleslalomu XXII, iger ELEKTRA razred VI: 19. Nučič Drago, 21. Vaukan Franc razred V: 3. Renko Leopold, 26. Vidic Martin razred IV: 22. Gonelli Ervin, 30. Lapajne Jože, 32. Mrzelj Nande, 40. Prosenc Franc, 52. Cizej Bruno razred III: 9. Jer še Leopold, 44. Kravogel Jani, 45. Ocvirk Milan II, 46. Žgalin Ivan razred II: 5. Volaj Jože, 6. Glavač Pavel, 31. Logar Jože razred I: 1. Jere Edvard, 6. Glavač Peter, 20. Smodiš Roman, 30. Medved Andrej Ekipna uvrstitev (moška ekipa): 4. mesto od 16 sodelujočih ekip, kar je zelo pohvalno ob tako množični udeležbi. Rezultati VSL DO TET Lon-tovž: Kot predvozači so bili otroci čanov kolektiva, udeleženci tečajev, ki jih je organizirala RSS. Predvozači: 1. Gonelli Gorazd 0.55, 2. Novak Polona 0.57, 3. Weis Renata 0.59, 4. Arzenšek Jože 1.04, 5. Satler Sibel 1.08, 6. Prosenc Alenka 1.12, 7. Art-nak Stefan 1.18, 8. Lapajne Marko 2.00 skupina A: 1. Smodiš Roman 0,52 skupina B: 1. Volaj Jože 0.36, 2. Glavač Pavel 0.36, 3. Renko Milan 0.38, 4. Dolanc Jože II 0.46, 5. Restar Ivan 0.53, 6. Logar Jože (odstopil) skupina C: 1. Kerše Leopold 0.36, 2. Kravogel Jani 0.52, 3. Žgalin Ivan 0.54, 4. Ocvirk Milan II 0.58, 5. Arzenšek Jože (diskvalificiran) skupina D: 1. Gonelli Ervin 0.39, 2. Prosenc Franc 0.54, 3. Novak Robi 1.02, 4. Sotler Vladimir (diskvalificiran), 5. Lapajne Jože (diskvalificiran)) skupina E: 1. Vidic Martin 1.21, 2. Urbajs Ivan 1.55 skupina F: 1. Vaukan Franc 0.48 Tekmovalci, ki so dosegli najboljše rezultate so prejeli diplome. Odboru za izvedbo tekmovanja velja izreči pohvalo za izredno prizadevanje. Omogočili so, da je izvedba tekmovanja uspela brezhibno. Ervin Gonelli Od pastirja do izumitelja Dne 12. marca 1979 je minilo 44 let od smrti znanstvenika in izumitelja Mihajla Pupina, človeka našega rodu. S svojimi izumi na področju fizike oz. elektrotehnike je dosegel svetovno slavo. Rodil se je l. 1858 v banatski vasi Idvor. Leta 1874 je prišel v Ameriko. Delal je kot pastir, krojač, čistilec v tovarni, medtem pa se je učil, študiral in doštudiral. Nato je bil 40 let profesor za elektrotehniko na univerzi Kolumbija v ZDA. Znanstvenik jugoslovanskega rodu ni nikoli pozabil na svoj rodni kraj. To je dokazal v svoji knjigi, ko je opisal svoje življenje pod naslovom: Od pastirja do izumitelja. O njem bomo letos še pisali in brali. Veleslalom 00 ZSMS v Lontovžu V okviru tekmovanj ob mesecu mladosti je občinska konferenca ZSMS Trbovlje skupno s smučarskim društvom KUM Dobovec izvedla tekmovanje 00 ZSMS v veleslalomu. Tega ■tekmovanja se je udeležilo 44 mladih, od katerih je uspešno prispelo na cilj 22 tekmovalcev. Med dekleti so se najbolje odrezale Jasna Crnkovič, ki je osvojila prvo mesto, drugo mesto je osvojila Jasna Drnovšek, obe iz 00 ZSMS Gimnazija, tretja pa je bila Sil ver Sotlar iz 00 ZSMS Osnovna šola Trbovlje. Med fanti pa so dosegli najboljše rezultate člani 00 Kaj pomeni? Ateroskleroza pomeni bolezenski proces na žilah arterijah. Že samo ime pove, da gre za otrditev žilne stene zaradi na-množevanja vezivnega tkiva ZSMS Krajevna skupnost Dobovec. Prvi je bil Marjan Potr-pin, drugi Drago Kamnikar in tretji Jože Kamnikar. Seštevek točk, ki se bodo upoštevale v nadaljevanju tekmovanja ob mesecu mladosti je naslednji: 1. 00 ZSMS KS Dobovec 80 točk 2. 00 ZSMS TSEŠ 19 točk 3. 00 ZSMS Gimnazija Trbovlje 19 točk 4. OO ZSMS Osnovna šola Trbovlje 2 točki Drago Kastelic ter za pojav maščobnih leh (ateromi) n:a notranji površini arterij. Sinonima za isti proces sta še ateromatoza in arterioskleroza, ki pa manj povesta in se zato tudi manj uporabljata. Odlaganje apna (kalcifikaci-ja) v tako okvarjeno žilno steno je pojav, ki nastopi kasneje. Od tu pa izvira slovensko ime za bolezenski proces in govorimo o poapnevanju ožilja. Vzroki Pri nastanku ateroskleroze poznamo že dosti dejavnikov. Najbolj poznane so nekatere bolezni kot sladkorna bolezen in zvišan krvni pritisk, ki v velikem odstotku prej ali kasneje pripeljeta do kliničnih manifestacij ateroskleroze. Poleg teh so že znani tudi nekateri drugi rizični dejavniki. Praktično vse iteorije, ki razlagajo nastanek ateroskleroze upoštevajo povečanje maščob v krvi (hiperlipi-demijo) kot najvažnejši rizični faktor, saj je kopičenje maščob na žilni steni vedno lahko dokazati. V nekaterih primerih je opazen vpliv dednosti. Od zunanjih dejavnikov moramo omeniti kalorično preobilno prehrano, preveč živalskih maščob v hrani, debelost, kajenje in alkoholizem, premajhno telesno aktivnost in pogoste stresne situacije (prekomerne psihične obremenitve). Z epidemiološkimi študijami so dokazali, da sumiranje več rizičnih dejavnikov prej pripelje do kliničnih manifestacij ateroskleroze kot če gre za delovanje le enega. Zvišan krvni pritisk na primer vedno pripelje do ateroskleroze tanjših arterij, samo če se je dovolj visok in itraja dovolj dolgo. Na razvoj ateroskleroze ne vplivajo geografski in klimatski faktorji. Nastanek in razvoj bolezni Ni še povsem dokazano če se aterosklerotični proces lahko začne v žili, katere notranja plast je nepoškodovana. Bolj verjetno je že pred item prišlo do okvare ali do motenj v prekrvavitvi žilne stene zaradi mehaničnih vplivov (zvišan krvni pritisk) ter kemičnih in vnetnih agensov (nikotin, svinec, nekatere kisline, bakterijski strupi itd). Na pustno nedeljo, 25. februarja t.l., so smučar11 iz Trbovelj organizirali v Medvednici pod Javorjem tekmovanje pustnih šem. Najboljše so prejele za nagrado svinjske glave in podobno. (Foto A. Bregant) Ateroskleroza — okvare srca, možgan, ledvic in okončin V naslednji fazi pride do kopičenja maščob v žilno steno, seveda, če je maščob v krvi preveč (predvsem holesterola in trigliceridov). Ko proces napreduje, vidimo na notranji steni žile rumenkaste lehe (ate-romi), ki večkrat čirasto razpadejo. Če prevladujejo obnovitveni procesi, na periferiji ate-romov proti centru, bohoti vezivno tkivo, odlaga pa se tudi apno tako, da je končni učinek zatrditev žilne stene in izguba njene elastičnosti. Včasih pa na tem mestu nastajajo krvni strdki (trombusi), ki lahko zamašijo svetlino žile ali pa se odkrušijo ter nato obsedejo v naslednji tanjši arteriji. Posledice se v tem primeru takoj pokažejo in kadar se to zgodi v vitalnih organih (možgani srce), pride lahko do nenadne smrti. Znaki bolezni Običajno se ateroskleroza postopno razvija 10, 20 in več let. Je na prvem mestu med boleznimi srednjega in kasnega živ-Ijenskega obdobja. Najpogosteje je prizadeto ožilje srca, možganov, ledvic in okončin. Aterosklerotične spremembe na venčnih arterijah srca povzročajo slabo prekrvavitev srčne mišice, kar ima za posledico bolečine (stenokardije), srčno kap ali pa kronično opešanje srca. Smrtni izid je pogost. Ateroskleroza možganskih žil se kaže z oslabelostjo vida, v pozabljivosti, v pešanju spomina za novejše dogodke in upadanju intelektualnih zmogljivosti. Včasih tak bolnik ni več sposoben za življenje brez tuje pomoči. Najbolj dramatična posledica možganske ateroskleroze je možganska kap, ki lahko konča smrtno ali pa zapusti lažjo ali težjo invalidnost (o-hromitve, motnje govora, psihične spremembe). Ateroskleroza ledvic se manifestira z visokim krvnim pritiskom, kasneje pa se pojavijo znaki kronične odpovedi ledvične funkcije (uremija). Aterosklerotične zoženje arterij v spodnjih udih povzroči zaradi nezadostne prekrvavitve bolečine, ki se pojavijo ali pa stopnjujejo pri hoji. V mirovanju ti žilni krči navadno prenehajo, zato imenujemo to bolezensko sliko občasno šepanje (intermitentna klaudikacija). Ko proces napreduje, postanejo noge hladne, bolijo, lahko se pokažejo tudi odmrtja tkiv (gangrena na prstih nog, na podplatih). Zdravljenje in preventivni ukrepi Zdravljenje ateroskleroze je dokaj uspešno, če jo dovolj zgodaj odkrijemo, ko še ni posledic. Potrebne so predvsem redne meritve krvnega pritiska, laboratorijsko ugotavljanje maščob v krvi, pregledi očesnega ozadja ter kot bolj zahtevne omenimo rentgenske preglede arterij s kontrastnimi sredstvi. V terapiji in preprečevanju ateroskleroze so najvažnejši ukrepi, ki bazirajo predvsem na principih urejanja mentalno higienskega načina življenja. Med preventivnimi ukrepi je zelo pomembna pravilna prehrana z manjšo količino maščob (30—35 % vseh kalorij) in ne pretirano količino škrobnih in sladkornih živil. Čiste živalske maščobe (svinjska mast, loj, surovo maslo, smetana) izključimo ali močno omejimo v prehrani, ker vsebujejo veliko zasičenih mastnih kislin in holesterola. Enako velja tudi za živila, ki vsebujejo večje količine maščob (mastno meso, mastni izdelki, možgani, drobovina) in tudi jedi, ki zahtevajo pri pripravi večjo količno maščob. Namesto živalskih maščob uporabljamo rastlinska in laneno olje, ki s svojimi ne-olja, zlasti še sončnično, sojino vplivajo na znižanje maščob v krvi. V prehrani naj bo tudi za-zasičenimi mastnimi kislinami dositi vitaminskih živil. Kajenje opustimo ali vsaj močno omejimo, ker s številom pokajenih cigaret raste riziko nastanka ateroskleroze. Krvni pritisk občasno kontroliramo. Če je zvišan, redno jemljimo zdravila. Potrebno je tudi vzdrževanje telesne kondicije. Trenirano srce prizadene ateroskleroza redkeje in v manjšem obsegu kakor netrenirano. Od športov so za krvni obtok zlasti priporočljivi tek, smučanje na dolge proge, plavanje in itenis. Razmislimo tudi o lastnih duševnih obremenitvah ter o tem, ah se ne dajo nekatere omiliti, če že ne preprečiti. Pri zdravljenju ateroskleroze in njenih posledic uporabljamo še različna zdravilna sredstva in metode. To so: 1. nespecifična zdravilna sredstva (sredstva, ki širijo ožilje, zdravila proti visokem krvnem pritisku, sredstva, ki preprečujejo itvorbo krvnih strdkov, hormoni, pomirjevalna, zdravila proti sladkorni bolezni itd) 2. specifična zdravila, ki razgrajujejo maščobe (lipolitična sredstva) (Klofibrat oz. preparat Atro-midin in druga zdravila) 3. kirurška terapija (odstranjevanje krvnih strdkov, presaditve žil itd) 4. fizikalna terapija (predvsem pri rehabilitaciji po srčni in možganski kapi) 5. psihoterapija (tudi pri rehabilitaciji ali že prej). Zaključek Ateroskleroza predstavlja po svoji pogostosti in posledicah velik zdravstveni problem današnjega časa. Težko je ostro omejiti, do kje je ateroskleroza samo proces fiziološkega staranja organov in kje že začne bolezenski proces na ožilju. Ker ugotavljajo, da je porast ateroskleroze vzporeden z dvigom življenjske ravni in s tem v zvezi s spremenjenim načinom življenja in prehrane, naj bi bila usmerjena na tem področju naša preventivna prizadevanja. Anka Pucelj višja med. sestra 0B00BB00 Izvajanje delovnega programa zveznega zbora Februar 1979 — Predlog delovnega programa zveznega zbora skupščine SFRJ za leto 1979 s predlogom plana izvršitve delovnega programa zveznega zbora skupščine SFRJ za prvo in drugo trimesečje leta 1979; — predlog zakona o reševanju kolizije zakonov in pristojnosti statusnih, družinskih in dednih razmerjih; — predlog za izdajo zakona o dajanju posojila socialistični avtonomni pokrajini Kosovo in sredstev stalne proračunske rezerve federacije z vračilno obveznostjo, s predlogom zakona — s predlogom, da se izda po hitrem postopku; — predlog za izdajo zakona o spremembah zakona o pogojih in postopku za sanacijo, s predlogom, da se izda po hitrem postopku; — informacija o stanju in problemih varnosti prometa na jugoslovanskih železnicah v letu 1977; — poročilo delegacije SFRJ o ministrski konferenci neuvrščenih držav, ki je bila v Beogradu od 25. do 30. julija 1978; — predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o potnih listinah jugoslovanskih državljanov; — predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nagradi antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, s predlogom za dajanje pobude za sklenitev dogovora med skupščino SFRJ, skupščinami socialističnih republik in skupščinama socialističnih avtonomnih pokrajin, o skupnih temeljih za sodelovanje o postopku dodeljevanja nagrade AVNOJ; — predlog dogovora o enotnih temeljih za delo z vlogami in predlogi. Marec — predlog za izdajo zakona o temeljih lastninsko pravnih razmerij; — predlog za izdajo zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov za raziskovanje; — resolucija o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti na podlagi ustave SFRJ; — resolucija o temeljih družbenega sistema obveščanja; — informacija o poteku in rezultatih izpeljanih ukrepov v zvezi s tipizacijo, unifikacijo in standardizacijo prometno-transportnih sredstev in sredstev za zveze; — predlog zakona o spremembah zakona o obalnem V zadnjem petletnem obdobju so se pokojnine v primerjavi s Poprečni mesečni znesek 1974 Osebni dohodek 2.815 Starostne pokojnine 1.823 Invalidske pokojnine 1.403 Družinske pokojnine 1.206 Vse pokojnine 1.556 ■ ocena (Podatke smo povzeli po Vzajemnosti številka 2/79). V letu 1978 se temeljni pogoji in obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso spremenili. Še vedno znaša pokojnina po splošnih predpisih največ 85 '%> povprečnega zavarovančevega osebnega dohodka v nekem 10-letnem obdobju. Ob upoštevanju rasti osebnih dohodkov in pokojnin v zadnjih letih pomeni, da od- morju, zunanjem morskem pasu in epikontinentalnem pasu Jugoslavije; — družbeni dogovor v mednarodnem sodelovanju na znanstvenem področju leksikograf ije; — predlog za izdajo zakona o programu graditve dela objektov radijskega relejnega sistema Jugoslavije v obdobju od leta 1979 do 1983; — predlog programa sodelovanja skupščine SFRJ s predstavniškimi telesi drugih držav. Mirko Pirnaver delegat v zveznem zboru skupščine SFRJ poprečnimi osebnimi dohodki vseh zaposlenih gibale takole: 1975 1976 1977 1978 3.251 4.068 4.844 5.910. 2.388 2.912 3.519 4.255 1.869 2.278 2.761 3.348 1.575 1.909 2.297 2.757 2.041 2.480 2.995 3.624 merjena polna pokojnina ne predstavlja 85 '°/o osebnega dohodka, ki Iga je zavarovanec prejemal neposredno pred upokojitvijo, ampak za itoliko manj, kot so se povečali osebni dohodki v zadnjem letu. Ker so se v letu 1978 povečali povprečni osebni dohodki za 22 %>, bi torej znašala polna pokojnina, odmerjena v 'tem letu od povprečnega osebnega dohodka za toliko manj. Slovenske SOZD ob koncu leta 1978 56 SOZD z 250 delovnimi organizacijami, ki združujejo 1,377 —po »teritorialnem načrtu«: TOZD in z 207 enovitnimi de- 19 občinskih, regionalnih in 24 lovnimi organizacijami. republiških TOZD; Povprečne pokojnine v Sloveniji — 7 delovnih organizacij je vključenih v 2 SOZD, 8 pa je takšnih primerov, kjer se delovna organizacija z eno ali dvema TOZD vključuje v določeni SOZD; — v 8 SOZD vključene delovne organizacije iz drugih republik, prav tako pa je v slovenskih SOZD še 24 TOZD, ki imajo sedež v drugih republikah. Kaj je...? BONIFIKACIJA Popust, ki ga prodajalec daje kupcu zaradi slabše kvalitete dobavljenega blaga, zaradi preseženega zneska blaga (nad dogovorjenim), ki ga je prevzel kupec ipd. Odobravamo ga z določenim zneskom denarja, z nižjo ceno za dobavljeno blago ali pa odbijemo del teže dobavljenega blaga, to pa najpogosteje naredimo tako, da zmanjšamo znesek na fakturi. BUSINESS (angl.) Najpogosteje pomeni posel (trgovski, na področju financ idr.). Tako »businessman« pomeni posloven človek v gospodarstvu (trgovini, industriji, bančništvu idr.). CARINA Vrsta dajatve, ki jo država pobira od lastnika ali imetnika blaga (carinska zavezanca) ob prihodu blaga v carinsko področje ali pri odhodu. Carina je eden od instrumentov zunanjetrgovinske politike države, s katerim se ščiti razvoj domače proizvodnje. Carina draži uvoženo blago za znesek carine in gre v breme kupca, oziroma potrošnika uvoženega blaga. Carina se lahko uporabi tudi kot fiskalni ukrep. Po smeri gibanja blaga razlikujemo uvozne in izvozne carine, le da se zadnje redko uporabljajo. Carinsko tarifo določa pristoj- ni državni organ, ki izhaja iz interesov države ali pa se v odgovarjajočem ukrepu vnašajo tarife, določene s sporazumom z drugimi državami. Kadrovske vesti v času od 1. 2. do 28. 2. 1979 DO ZPT — prihod TOZD PT: Sačič Agnan — kopač, Dukanovič Branko — kopač, Jolovič Slobodan — kopač, Petan Jože — vozač, Tahirovič Smail — vozač, Kranjc Bojan — vozač, Zupančič Martin — vozač, Beširovič Ibro — kopač, Karadža Arif — kopač, Vrbnik Boris — vozač, Strakušek Martin — vozač, Ružičič Milan — kopač. TOZD RESD Trbovlje Blaznik Darko — tesar. TOZD sep. Trbovlje: Prosenc Alojzij — tirničar, Sejmanovič Fehim — strugar, TOZD: PH: Anič Mladen — kopom., Grebenc Jože — kopač, Vidmar Marjan — učni kopač, Vavtar Jože II — učni kopač, TOZD P Ojstro: Kušar Ivan II — učni kopač, Zahirovič Šalih — učni kopač. TOZD RESD Hr.: Skale Karel — pom. delavec, Homšek Srečko — pom. delavec. TOZD P Ko: Bebar Ladislav — učni kopač, Osmanovič Rahman — pom. kopača, Osmanovič Ramiz — učni kopač, Nišič Zijad —• vozač. TOZD P Ko: Vičič Jože — vozač, Lučič Jakob — učni kopač, TOZD sep. Zag. Poznič Franc —nadzornik na sep., Ahmeto-vič Mehmed — sep. delavec. DS SS: Medvešek Štefka — izvajalec obračuna OD, Hauck Stanislava — tajnik samoupravnih organov za področje Trb., Podlesnik Barbara — izvajanje administrativnih del v kadrovskem odd. na podr. Trbovelj, Černe Bogomir — izvajanje SVD opravil. DO RGD — PRIHOD TOZD ESMD: Maček Alojz — ključavničar, Nahtigal Stanko — ključavničar. TOZD RIG: Smajič Atif — učni kopač, Memič Mehmedelija — kopač, Tanjšek Tomislav — učni kopač, Kaltak Redžo — kop. pomočnik, Budeš Ilija — učni kopač, Hodžič Derviš — učni kopač, Mujakovič Seval — učni kopač, Nuhanovič Osman — kopač, Bjelič Miralem — kop. pomočnik, Jarič Slobodan — kopač, Softič Sead — kopač, Ibričič Emin — učni kopač, Bubič Muharem — učni kopač, Kasamovič Nihad — u-čni kopač. TOZD Gramat: Šmergut Janez — ključavničar. DO IMD — prihod TOZD SIMD: Stermecki Peter — strugar. DS SS: Hribernik Lea — tajnik samoupravnih organov. DO TET — Prihod TOZD vzdrževanje: Alagič Hasan — šamoter. SOZD — prihod DS TSO: Naprudnik Lidija — operater vhodnih podatkov. DO ZPT — odhod TOZD PT: Tešanovič Dragan, kopač — v JLA; Janež Rado, kopač — upokojen; Grilc Jože, kopač — upokojen; Vene Franc I, kopač — upokojen; Dobnik Marjan, kopač — upokojen; Učakar Franc, kopač — upokojen; Dimeč Hinko, kopač — upokojen; Jagodič Ivan, ko- pač — upokojen; Planko Franc'I, kopač — upokojen. TOZD sep. Trb.: Mulalič Idriz, učni kopač — v zapor; Vičič Jože, spenjalec voz — spor. pr. TOZD RESD Trb.: Poznič Franc, elektrikar — spor. prek.; Černe Bogomir, elektrikar — spor. prek.; Forte Alojz, elektrikar — upokojen. TOZD PH: Homšek Alojz, kopač — upokojen; Žekar Franc, vozač — samov. pr. TOZD Ojstro: Hidič Husejin, kop. pomoč. — samov. pr.; Cestnik Viktor, kopač — invalid, up.; Solce Anton, učni kopač — samov. pr.; Pilič Matija, učni kopač — samov. pr.; Jančič Franc, učni kopač — samov. pr. TOZD RESD Hr: Bajčiči Mijo, učni kopač — upokojen. DS PD Trb.: Puci Anton, kopač — upokojen. TOZD PD Ko.: Pranjič Martin, učni kopač — samov. prek.; Hadžič Samed, učni kopač — samov. prk.; Omerčič Fikret, vozač —■ samov. prk. TOZD sep. Zag.: Juvančič Izidor, sep. del. — spor. pr.; Leben Zofija, sep. del. — upokojena. TOZD RESD Zag.: Mu j kič Sadil, ključavničar — samov. pr. DS SS: Toplak Stane, el. inženir — redna odp.; Artnak Dara, referent za kadre — upok.; Prebil Ani, ekonom, tehnik — redna odp. TOZD RŠC: Sačič Agnan, kopač — spor. pr. DO RGD — odhod TOZD RIG: Blekovič Redžep, kopač — samov. prek.; Bogo-jevič Tihomir, kopač — samov. prek.; Simič Mladen, kop. pomočnik — samov. prek.; Rihtarič Franc, kopač — samov. prek.; Viderger Miro, učni kopač — samov. prek.; Klanjšek Alojz, kop. pomočnik — samov. prek.; Kelner Franc, vozač — samov. prek. TOZD Gramat: Kink Olga, opek. delavka — spor. prek. DO TET — odhod DS SS: Žlak Dani, delavka — upokojena. TOZD Transport goriva: Prah Ivan, delavka — samov. prek. SOZD — odhod DS TSO: Ahac Anton, dipl. oec. — redna odp. DS ASO: Kuhar Vili, referent za NO — spor. prek. Ljuba Poznič Humor in anekdote Janez je prišel k zdravniku: »Ne vem kaj je z menoj, vedno težje prestopim domači prag?« Zdravnik ga nekaj časa gleda in pravi: »Trezen ali pijan?« Šimen spije v gostilni liter vina potem pa vzihne: »Zdi se mi, da preveč pijem«, zato ga naroči samo še pol litra; pa tudi to se mu zdi preveč, in ga naroči še dva deci. Nato se pa čudi: »glej, glej, čim manj pijem, bolj sem pijan.« S Francelnom je bilo pa takole. Zelo je bil lačen, pa si je kupil pri peku štruco kruha. Pomla-til ga je kot bi v zrak pogledal in ker je bil še lačen je kupil še eno štruco, pa tudi po >tej še ni bil sit. Zato si kupi še tretjo. No pol jo je še zmlatil potem ga je pa »zvilo«. Žalosten je gledal polovico ostale štruce in (takole modroval: »Zakaj sem jaz, osel, kupil prvi dve štruci, mar bi kar tretjo s katero sem se najedel. Koliko denarja bi prihranil.« Starejši moški se preseda na sedežu in se večkrat popraska po telesu. Zraven sedeča mlajša tovarišica ga strahoma vpraša: »Imate bolhe?« Takrat pa možakar odskoči. »Bolhe, kaj mislite, da sem pes, uši imam!« Inženir. »Kakšna moč je potrebna za vožnjo jamskega vozička?« Kopač: »To je pa različno. Bolj si neumen, bolj ga rineš!« »Ali veste, kdo je žena jamskega hunta?« »Seveda vem: jamska cicka.« Francelj in Anica sta se s pomočjo časopisnih oglasov seznanil^ in poročila. Po poroki vpraša Francelj svojo ženkico: »Anica, si imela pred menoj že kakšnega fanta?« Anica mu odgovori: »Fanita ne, ampak punčko.« Žena poskuša spraviti moža iz gostilne in mu pravi: »Peter nehaj igrati in pojdi domov. Ali sploh kaj misliš name in na otroke doma, ko posedaš v gostilni vse dneve. Prav nobenega srca nimaš več!« Takrat pa plane Peter pokonci in se zadere: »Prokleta baba, zdaj boš pa izčvekala, kakšne karte imam!« Veš, dobil sem policijskega psa; strašno lep je, itoda v treh dneh še ni nikoli zalajal.« »Verjetno je od tajne policije.« V Trbovljah imamo precej skrit hotel. Zato je zadnjič nekdo spraševal, kje je hotel. Janez je hotel biti važen pa je dejal: »To ve vendar vsak osel!« »Zato sem pa vas vprašal«, mu je vrnil prišlek. »Kako se pa odpre tale zaboj s pralnim strojem?« Prodajalec: »Notri boate našli vsa navodila.« Poznam rudarja, ki gore ustvarja (krt) Glasilo Srečno izdaja Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Tiska TOZD TIKA Trbovlje. Naklada 3.200 izvodov. Za člane kolektiva REK Zasavje je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tehniški urednik: Tine Lenarčič. Odgovorni urednik: Emil Koh-ne, dipl. inž. rud. Glasilo ureja uredniški odbor: Hinko Jazbec, Emil Kohne, dipl. inž. rud., Tine Lenarčič, Janez Oberžan, Anton Pikš in Miro Šuštar.