SI. 182 MltlB mn
(zba)a. IzviemJH pondeljek. vsak AsiSkega it 20, L nadstropje, pisma m ne sprejemajo, rokopisi > Anten Gerbec. — Lastnik tlsk^[|3 znata za mesec L 7.—, 1 mesece L \j Za inozemstvo mesečno 4 Hre več. —
Bfftift (H 1l NdJl
¥ Trstu, v CeftrteK 2. avgusta 1923.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVIII
ulica »v. ■redni**	-
dajatelj in " sk tiskarne EdlnoeL Nm«^ a L 32.— in cdo leto L
ta sprave it U-S7
Posamezne Številke v Trsta In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Urokostf ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev !n obrtnikov na po 40 cent osmrtnice tahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. besed«, najmanj pa L 2. - Oglasi naročnina ta reklamacije se pofiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica s* Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje — Telefoa urrdnUttva in uprav« 11-67.
DAVEK NA SLOVENCE
Kakor znano, je stopil v novih pokrajinah z dnem 1. julija, v veljavo novi pristoj-binski zakon, glasom katerega mora biti predložena cela vrsta pismenih pogodb, in sicer vse pogodbe, ki igrajo v gospodarskem življenju najvažnejšo vlogo, pristojnemu pristojbinskemu tiradu za> odmero pristojbine. Česar smo se kaj v začetku bali, o čemer so govorile prvotne površne informacije, to nam danes potrjajo točne, zanesljive vesti: Novi zakon nima služiti samo svojemu, naravnemu cilju, da pripomore državni blagajni <io sredstev, novi
3.) Pomisliti je treba tudi, da! fe mnogo ljudi iz naših krajev v Ameriki. Ti ijudje pišejo slovenska pisma, v katerih dajajo včasih važne odločbe glede svojega premoženja. Da, še več! Slovenci, živeči v svobodni Ameriki lahko pišejo svoje pogodbe v slovenskem jeziku, katere se celo uradna legalizirajo v slovenskem jeziku. Te pogodbe prihajajo sem in tu jim je trebat priložiti avtentičen italijanski prevod, kar zahteva pot ali vsaij pismo v Trst, drugod ni zapriseženih tolmačev, poseben kolek in pristojbino za tolmača. Vse to so nepo-
da našemu narodu pripravlja vse mogoče neprilike, sitnosti, zgubo časa in stroške. Ravno v tej zvezi, da se našemu človeku da na posebne* izrecen način čutiti, da je državljan druge vrste, ker je Slovenec, tedaj ko plačuje svoj davek državi, k-o. je torej glede državljanskih dolžnosti enak vsem: ostalim državljanom, ravno v tej zvezi je to postopanje pristojnih oblastev obsodbe in obžalovanja vredno. Informacije, katere smo dobili, glase tako-le: V sodnih okrajih Postojna in Bistrica so se na registrskih uradih sprejemale začetkom julija slovenske pogodbe; kmalu pa
hteva nikjer tako postopanje, ki je tako škodljivo za Slovence. Ves ta davek na Slovence ima svoj izvor v samolastnosti in samovolji uradnikov. Če je torej klic «Proč z davkom na SlovenceU nesimpatičen, ne more bili nikakor nesimpatičen klic: «Proč s samol as t nos t jo uradnikov, ki hodijo pre ko, oziroma mimo zakona!»
Omenimo naj, da pristojbinski zakon izrecno priznava gotovim pogodbam, da so lahko sestavljene v francoskem jeziku. Koliko je registrskih uradnikov, ki poznajo francoski jezik? In vend'air je vlada brez drugega lahko ukrenila, da n. pr
kfa!lk fzvle^t rz Francoz iz Pariza zamore brez drugega i^KE^J!^L7!^2?: Predložiti italijanskemu registrsk^uTf
hteva, naj se priloži italijanski prevod in danes že zahtevajo, naj bo original pogodbe, podpisan cd strank, sestavljen v italijanščini, oziroma slovenskemu originalu priložen avtenticiran italijanski prevod.
V očigled temu dejstvu si dovoljujemo predočiti vladi sledeče:
1.) Glasom ljudskega štetja ni v omenjenih dveh sodnih okrajih, kakor tudi v mnogih drugih, niti 5 odstotkov prebivalstva, ki zadostno pozna italijanski jezik; v teh sodnih okrajih, ki so spadali prej pod Ljubljano, se do italijanske okupacije sploh ni govorilo italijanščine, ne> uradno ne izven-uradno, in naravno je, da ljudstvo, poleg vsega tega večinoma kmečko, dela in bo delalo vse svoje pogodbe v svojem materinem, slovenskem jeziku. In ko je pogodba zrela, da se napiše, tedaj naj jo stranke podpišejo v jeziku, katerega ne poznajo. Ali se ne zgodi lahko, da stranka tako podpiše svojo smrtno obsodbo?
2.) Če bodo stranke moraie delati italijanske pogodbe (prevode ali originale), bodo imele po nepotrebnem velike sitnosti in stroške; morale se bodo zateči v sto in sto slučajih, kjer bi lahko same spisale pogodbo, k tolmaču ter ga plačati Kaj to pomeni, je razumljivo, če se potmis&i, da morajo biti vse važne pogodbe, celo zasebna pisma registrk-ana, če se hočejo priložiti sodnij.skemu spisu. Posebno važno je to za oporoke. Zakaj naj ima slovenski državljan Italije posebne stroške pri svojih vsakdanjih poslih samo zato, ker je Slovenec? To je davek na Slovence!
radu svojo pogoilbo v svojem jeziku. In mi Slovenci smo kljub jezikovnemu sorodstvu med Francozi in Italijani tu več nego Francozi: Smo državljani Italije! To zveni kakor nekdanji . «Civis Romanus sum!?, samo nekoliko vottoj kajti današnja vlada Italije, ki tako rada posega v davne rim-ljanske spomine, noče (nikakor: ne more dali temu klicu tisto močno, po vsej Evropi veljavno vsebino, ki jo je imel nekdaj klasični klic Sv. Pavla!
5.) Ne glede na moralno stran tega* nezakonitega postopanja registrskih obla-stev, bi vlada morala pomisliti na materi-jelno stran zadeve. Pomisliti bi morala, da se dajo, izvzemši nekatere najemninske pogodbe, prav vse pogodbe skleniti veljavno in zakonito	potom; celo ze ljiške vknjižbe se dajo na ta način doseči Ne spuščamo se v podrobnosti, ker ne želimo, da bi naše ljudstvo bodilo mimo registrskih uradov; toda znano je, da je v vsakem primorskem kmetu pol jurista* in če registerski uradi nadaljujejo svoje po-slo-panjejt j vspeh ta, da bc*država; plačevala — in še precej dratgo — izjalovljene poskuse svojih samovoljnih uradnikov, da z nezakonitim postopanjem podtalijajnčujejo nade ljudstvo.
Naše besede so dobrohotne, čeravno, ker odkrite, nekoliko trde. Naše prošnje in zahteve že davno ne pomagajo nič; poskušamo s treznimi, stvarnimi argumenti Če tudi ti ne pomagajo, nam ne preostaja drugo, kakor da počakamo, da nam čas pride z dejstvi.
Italiia
Imenovanje sen. Čorb ina za ministra za državno gospodarstva
RIM, 1. Z včerajšnjim dnem je imel poteči rok, ki ga je ministrski svet dfodočil za imenovanje načelnika novega ministrstva za državno gospodarstvo. Kakor znano, je ministrski svet sklenil, da se ministrstvi za poljedelstvo in industrija strneta v eno samo, t. j. ministrstvo za državno gospodarstvo, Mussoiini je dolgo časa izbiral; ta izbiranje je tudi ponovno izzvala vprašanje preustroja Splošne delavske zveze v naci-jonalnenn smislu, ki pa je zaenkrat ostalo odprto do prihodnjega zvezinega zborovanja. V slučaju, da bi bila zveza; pripravljena sodelovati s fašizmom, je bil ba?e Mussoiini pripravljen prepustiti vodstvo ministrstva za državna gospodarstvo kakemu pristašu zveze.
Zdelo se je že, da bo zadnji dar* julija poitekel, ne da bi dobili novega ministra; toda Mussoiini je še pravočasno predložil kralju odlok, ki določa sen. Čorb ina za ministra in prof. Serpierija za podtajnika, (Sen. Mario Orso Corbino ima/ komaj 47 let; bil je profesor na Zavodu za fiziko v Rimu, pozneje je postal naučni minister v Bono-msjevi vladi, v zadnjem času je bil predsednik višjega sveta v ministrstvu za javna dela. — Prot. dr. Arrigo Serpieri se dot sedaj sploh ni udeleževal političnega1 življenja; bil je ravnatelj Višje gospodarske šole v Florenci. Priznan je kot veš čak v poljedelstvu ter je objavi} že več večjih del iz te stroke).
Večina italijanskega tiska pravi, da je Mussoiini dobro izbral.
Popolarska stranka za angleško stališče v odškodninskem vprašanju
RIM, 1. Tiskovni urad popoiarske stranke sporoča, da se je sestala posvetovalna komisija za zunanje zadeve in mednarodno organizacijo vodstva popoiarske stranke pod predsedstvom post. Gronchija. Predsednik je omenil, da je strankino vodstvo izrazilo željo, da bi se kateri izmed tovarišev udeležil mednarodnega demokratskega kongresa v Freiburgu ter tam izjavil, da popolarska stranka ostane zvesta smernicam zunanje politike, ki slonijo na krščanskih načelih, ki stremijo za posnirje-njem narodov. Kar se tiče odškodninskega vprašanja je bila komisija mnenja, da so
Rešitev odškodninskega vprašanja v smislu papeževih načel bi bila edina prava. Italija mora že enkrat opustiti politiko kolebanja med Francijo in Anglijo in se mora postaviti odločno na stran Anglije.
MussoHni is Don Stnrzo i
RIM, 1. V svojem govoru proti pOpola-rom v poslanski zbornici med razpravo o volilni preosmovi je bil Mussoiini še dokaj zmeren. Toda v proglasu na vse itafijamske fašiste, ki ga je izdal veliki fašistovski svet, čitamo: « Mračnega in mevžastega sicilijanskoga duhovnika (misli na Don Sturza) in stranko, ki ji načeluje, je treba smatrati za sovražnika vlade in fašizma; isto velja za socijaliste un i tarče itd.» Vsekako so ta trde besede in tudi jasne. Mussolina ne rabi več popoiarske stranke; saj se v istem proglasu sklicuje na svojo skoro pokniljonsko fašistovsko milico in volilno preosnovO ima tudi že v žepu.
Mussoiini častni občan neaipoljsliS
NEAPOLJ, 1. Na svoji sinoćnji seji je občinski svet enoglasno podelil ministrskemu predsedniku Mussoiini ju častno občanstvo neapeljskega mesta.
Pravice italijanske vlade na nekaterih predmetih, ki so ▼ posesti Zite
RIM,^ 1. Vlada je obvestila pravnin* potom princ ezmjo Žito Burbonsko v njenem imenu m kot pravno zastopnico nedoletnih otrok Karla Habsburškega, da se Italija noče odpovedati svojim pravicam na rokopisa «Breviarium Roananum (Codex Latiaus 426)* in «Ufficium Beatae Virgin« (Codex Latinus 262)» iz modenske knjižnice. Rav-notako si pridržuje Italija vse pravice, ki »ih ima v smislu mednarodnih pogodb na drugih predmetih, ki so last toskanske krone in ki so bili preneseni na Dunaj v 18
JugosfavHa
Izpopolnitev Pašićevega kabineta
BELGRAD, 1. Naglavnejše vprašanje, ki je že delj časa zanimalo parlamentarne in politične kroge in ki je v javnosti postalo že nekoliko preveč monotono« prihaja v Stadij rešitve. Pred svojim odhodom y inozemstvo Pašić definitivno izpopolni izpraznjena ministrska mesta. Definitivno je odstopil minister pravde dr. Laza Mar-kovič. Glavni razlog njegovi misiji je treba iskati v politični in časopisni kampanji, ki ja je bil vprizoril agilni radialni poslanec za podrinskega okruga, dr. Mihajlo Rankovtć.
Imenovanje novih r ministrov ima slediti še tekom današnjeg^ ali jutrišnjega dneva. Z zadevnimi spisi i-/ tudi z že pripravljenim dekretom je snočž odpotoval poseben kurir na Bled, ki podloži kralju predloge v imenovanje: 1. dr. Vojislava Janjića kot ministra ver, 2. Dragutina Kcrjiča kot ministra za trgOvina injndustrijo, in 3- Milana Simonovičaj kot ministra za agrarno reformo. Imenovanje teh kandidatov za ministre je že izvršeno dejstvo.
Posle ministrskega predsedstva ima za časa odsotnosti predsednika voditi minister saobraćaja dr. Velizar Jankovič.
Mesto odstopivšeg--« ministra pravde prevzame dosedanji minister za socijalno politika dr. Ninka Perit^. Ministrstvo za socijalno politiko bo najbrže poverjeno posl. Velji Popoviču, -bivšemu kabinetnemu šefu v ministrskem predsedstvu.
Hkratu z dopolnitvijo, oziroma delno rekonstrukcijo vlade imajo slediti tudi imenovanja državnih podanikov. Kandidat za državnega podtajnika v ministrstvu financ se imenuje posL dr. Vasa Jovanavič, v ministrstvu zdravja pos!, dr. Miloš Ivkovič, v ministrstvu za agrarno reformo posl. Sve-to-zar Stanković.
Na svojem mestu ostaneta minister pro-syete Marko Trifunovič in pa minister notranjih zadev Vujičič.
O predlogih glede imenovanja novih ministrov je imel ministrski svel snoči kratko formalno seja.
Vesel dogodek v kraljevem demn
BELGRAD, 1. Kralj Aleksander se vrne 10. septembra v Belgrad. Okrog 15. septembra, ko se pričakuje v kraljevski rodbini vesel dogodek, prispe v Belgrad ru-mtettska kraljica Marija.
BELGRAD, 1. Iz Bukarešte poročajo, da rumfunski kraljevski par poseti jugosloven-sko kraljevsko dvojko na Bledu. Rumunski kralj in kraljica odpviujeta a Bukarešta futn.
stoletju. Med temi predmeti se nahaja tudi znani dijamant «Florentinec». S tem je italijanska vlada opozorila Žito, da ne sme na neben način razpolagati z omenjenimi dragocenostmi in da se bo morebitna tozadevna prodaja smatrala za nično.
Turčija za dobre odnoiaji z malo enteato
BUKAREŠT, 1. Zastopnik angorske vlade v Bukareštu Džavid beg bo te dni predložil svoja poverflna pisma. Izjavil je novinarjem, da želi Turč^a miru in da bo z vsemi silami skušala vzpostaviti dobre
v ^	^ Diia nomisija mnenja, <la so	___, . 7-
zavezniki napravil; veliko napalco/da niso| OSa,e 2 mal° cntcnto' sprejeli načrta, ki ga je izdelal Bonar Law. i	-
Paritetna konjaka nadaljnje sejo — Nepopustljivost Mnssolmijeve vlade
SUŠAK, 1. Na Reki je tekom včerajšnjega dneva bila razširjena vest, da prične danes paritetna komisija v Rimu nadaljevati svoje pred velikonočjo v Opatiji predli jene oficijelne seje.
Sodijo, da je pričakovati ugodnih izne-nadenj.
Na današnji seji patritetne komisije se imajo objaviti med Kimom' in Belgtradom določeni sklepi.
Predsednik Mussoiini dosledno vztraja pri svojem načehi, da paritetna, komisija nima reševati političnih vprašanj, nego sa-no izvrševati navodila, ki jih njej dajete competentni vladi. Ker se delo paritetne toimšsije nadaljuje, ima to značiti, da se ima vprašanje Reke rešiti po volji in intervenciji Mus solini ja'.
SUŠAK, 1. Na Reki ni opažati nikakih nenavadnih priprav niti pojavov. Med prebivalstvom vlada velika skib.
BELGRAD, 1, Po poročilu iz Rima se prične danes oficijelna seja paritetne komisije v palači Chigi. Vprašanje Reke je stotpilo v odločilno fazo. Na oficijelnih sejah paritetne komisije se ima razpravljati sistemizacija Reke in ureditev reške liuke. Stališče vlade je v okviru striktne izvršitve rapaliske pogodbe. Vprašanje reškega konzorcija se ima rešiti le med Reko kot suvereno državno formo in pa jugosloven-sko državo. Splošno prevladuje v Belgradu pesimistično prepričanje in bo težko prišlo v Rimu do kakega sporazuma.
lL Razna vprašanja. Udeležbo sa do sedaj obljubili zastopniki Norveške, Poljske, Jus-goslavije Francije, Belgije, Luksemburga, Holandske, Španije, Italije, Anglije in Amerike.
Bolgarska
Zastopnik kosmsarijata Društva narodov za begunce v Sofiji
SOFIJA, 1. Javlja se prihod gospoda Johnsona, zastopnika visokega komesarijata za begunce pri Društvu narodov, ki bo nadaljeval sporazumno z bolgarskimi obia-stvi z delom povrnitve ruskih beguncev v domovina. Poskrbljeno bo tudi, da se boda ti begunci poljubno lahko podali v Ameriko ali v druge države Evrope. Gospod Johnson se bo zavzel tudr za povrnitev Bolgarov iz zapadne Tracije, ki se sedaj nahajajo v Grčiji. Johnson je bil sprejet od zunanjega ministra.
Romunska
Železniška nesreča
BUKAREŠT, 1. Na progi Bukarešt-Krajova je prišla do hude železniške nesreče, ker se je pri nekem vozu zlomila' os. Bilo je 5 mrtvih in 8 ranjenih.
Anglija
Po izročitvi odgovorov na angleško spomenico — Zavezniki ne bodo odgohronli skupno na nemško spomenico
LONDON, 1. Odgovora francoske in belgijske vlade na angleško spomenico sta napravila v vladnih krogih zelo mučen vtis. Angleška vlada ni danes nič boljše razpoložena kakor je bila prej, da bi ustregla Franciji v zadevi nehanja pasivnega odpora Nemčije. Nikdo ne ve za izhod iz tega položaja. «Times» pravi, da je izključno, da bi mogli- zavezniki? skupno odgovoriti na nemška spomenico; kajti do sedaj ne kaže prav nobeno znamenje, da bi se zavezniki mogli sporazumeti v 'zadevi izpraznitve Porurja, ki je glavna sporna točka.
Ministrski svet bo še danes proučili zavezniške odgovore. Dolnja zbornica bi morala že v četrtek razpravljati o odškodninskem vprašanju; toda vlada bržkone ne bo mogla pravočasna objaviti odgovora.
Nemčija
Prekokontinentalna brzojavna zveza vzpostavljena
BERLIN, 1. S 24. m. m. je bil vzpostavljen popoien promet z brzojav^ ia preko-kontinentaini zvezi London-Berim-Varšava -Odessa-Tiflis-Teberan-Indija. Pričela so
Po zaKIJuiku Konference o sinoll
SINAJA, 1. Dr. Beneš in Duca sta izjavila zastopnikom tiska, da ni bilo na dnevnem redu konference vprašanje o vstopu Poljske in Grške v malo entento. Izmenjana so bila samo načelna stališča o sedanjih in bodočih odnošajih male entente do teh dveh držav.
SINAJA, 1. Zastopnik poljskega zunanjega ministra Pilz nima nobene posebne misije, ker je Poljska takoj pred pričetkom konference izjavila željo, da se konferen-e ne udeleži oficijelno.
SINAJA, 1. Poljska je zaprosila posredovanje Romunske in Jugoslavije v vprašanju Javorine. Pjljski zastopnik, minister Pilz, je stopil v zvezo z zastopniki male en-tente. Poskusi posredovanja so bili v krogih male entente sprejeti zelo skeptično.
SINAJA, 1. V krogih konference je vzbudila veliko zanimanje vest, ki je dospela iz Aten. Grški poslanik v Bukarešti je dcibil cd svoje vlade nalog, da razpravlja z zu-nanjimr ministrom dr. Ninčičem in Dlico o vprašanju ustanovitve nove balkanske zveze. To zvezo naj bi tvorila: kraljevina SHS, kraljevina* Romunska in kraljevina Grška. Nova balkanska zveza naj bi bila neodvisna od male entente. Njen delokrog bi bil določen v okviru neuillyske mirovne pogodbe.
Kakor je naloga male entente, da pazi za izvršitev trianonske mirovne pogetdbe in za vzdrževanje miru v Srednji Evropi, tako bi bila naloga balkanske zveze kontrola o izvršitvi neuillyske mirovne pogodbe in vzdrževanje miru na Balkanu.
SINAJA, 1. Konferenca male entente je zaključena; in podpisali so se vsi protokoli Ministrski .predsednik Bratianu je naglašal v svojem naključnem govoru, da so se r.a tej konferenci odnošaji med državami male entente še bođj poglobili, kar je najboljše jamstvo za ohranitev miru in konsolidacijo razmer v Srednji Evropi. Sporazum je bil dosežen v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Dr. Ninčič in dr. Beneš sta že sinoči odpotovala iz Sina je.
Pred svojim odhodtaan v Belgrad je dr. Ninčič izjavil novinarjem, da« je vladalo med njim, dr. Benešem in Duco v vseh vprašanjih mednarodne in balkanske politike popolnoma enotno naziranje. te 2 leti, je izjavil minister, je znala mala ententa pri restavracijskih poizkusih Haibsburžanov in madžarsiko-rumunskih spopadih vzdržati mir in red. Enotno je nastopila pred kratkim tudi napram dogodkom v Bolgariji. Zadeva s CankovomJ je končala sicer zadovoljivo, vendar pa je treba še počakati, ali bo
se pogajanja-za dovolitev direktnega brzo- mogla bolgarska vlada tudi izvesti svoje javnega prometa med Nemčijo in južno Ru- namene proti odboru makedomstvujuščih. sijo in Turčija.	{ ^ , _ Ugodnih predznakov žalibog še ni opaziti.
Povišanje davkov v Nemčiji	Makedbnstvujušči se živahno razvijajo in
BERLIN, 1. Poslanska zbornica je skuJj® zato	&e	P^Š^dili
cana za 8. avgusta. Nemška vlada e cdo- ™1^ palofa^ oziroma ali bo vlada h0-brila več zakonskih načrtov, ki bodo po- v m mogla resno nastopiti preti njim.
*	A^Ar^r	LV08^1**111'5«2 re izražal dr. Nmcic o konso-
fohoslovaSka
Tajci zapuščajo Nemčija PRAGA, 1. »Narodna politika* se bavi v dolgem članki* o bezanju tujcev iz Nemčije v Čehoslovaško, katero je pričelo v soboto ter meni, da zapuščajo ljudje Nemčijo iz strahu pred lakoto m revolucijo. So to po večini gostje iz Čehoslovafike, ki so se nahajali v nemških kopališčih, pa se nahajajo med njimi tudi nemški državljani, ki zaps>-ščajo vroča tla Nemčije. List zahteva končno strogo kontrolo za nemAke državljane.
Mednarodno zborovanje srednješolkah profesorjev v Pragi
PRAGA, 1. Pod zaščito predsednika republike se bo zadnje dni tega meseca vršilo v PVagi mednarodno zborovanje srednješolskih profesorjev. Kongres bo priredila zveza čehoeiovaških profesorjev in generalno tajništvo mednarodne zveze <bixitev srednješolskih profesorjev. V smislu sklepa prejfcjega kongresa' profesorjev v Luksemburgu obsega dnevna red sledeče točke: 1. Pedagoška priprava srednješolskih profesorjev; 2. Izpiti na koocu srednješolskih naukov; 3. Odnošaji med družino m šolo; 4. Moradna vzgoja^ 5. Preuredba srednje šole; 6. Dekliško šolstvo; 7. Mednarodni stiki srednjih šol; a Izenačenje spričeval; 9. Udruženje duievnSr delavcev; 10. Mednarodno zbiranje šolskih zakonov;
Strašna železniška nesreča v Nemčiji j mogoče primerjati z Avstrijo, ker je sled-KASSEL, 1. Včeraj zjutraj se je na po- »ja pokazala dobro voljo« in je vredna zastari v Kreiensenur pripetila strašna želez- upanja, česar o Madžarski ni mogoče reči. niška nesreča. Ekspresni vlak Hamburg - Prihodnji sestanek držav male entente se Miinchen je trčil v drugi ekspresni vlak, ki j bo vršil čez nekaj mesecev v Belgrad'u. je vozil pred njim ter se ustavil na rečeni SINAJA, 1. Vprašanje vstopa Poljske in postaji. 48 oseb je bilo takoj mrtvih, 43 pa Grčije v malo entento spl'oth ni bilo na ranjenih, med temi 15 težko. Železniška dnevnem redu, ampak so bila tozadevna proga je pretrgana. samo izmenjana načelna stališča o sedanjih --in bodočih odnošajih male entente do teh
Ogrska	dveh držav.
Položaj v Madžarski — Notranjepolitična n,SlNAJA-' V, *jomunski	minister
shS - Okrepitev BetUenov^cijefag ^	S^^iK
BUDIMPEŠTA, 1. V listih -opozicije se zaveznikov. Madžarska naj ostane svoje več časo govorilo o nesoglasjih v vladni bodna, vendar pa mora brezpogojno vztra-stranki, ki je na zadnjih volitvah dosegla jati na tem., da ne porabi zunanjega poso-takio ogromno večina, da se je že od1 nje jila za oboroževanje. Mala ententa je iq same pričakovalo temeljito spremembo ostane element miru in simbol varnosti razmer. Organi protivnikov vlade so pisali	---—-
o spremembah, ki jih je ta koaliirana stran- VaŽBO 23 MilMt Jgtofee MU tca spreTeia jo o odstopu članov skrajne	.
desnice, Širile so se tudi vesti o izstopu ' smislu sklepa občnega zbora se opozar-liberalnib poslancev. Bethlen pa je odpo-delnjčarji, ki se hočejo poslužiti podelje-toval in se povrnil iz inozemstva, a vladna	t™ subskriPCI'°	dj}™>
stranka je iUala enako čvrsta.	"SC m°ra,° -te-Pravl«	^
se morajo te
avgusta t. L Svoje stare delnice morajo z la-Madžarski glasovi O sklepih sinajske kon- I stnoročno podpisanim podpisom delnic v dveh ierence	j izv°dih predložiiti pri sedežu Banca Adria-
mrnimprita t 1..............Jri,estcuvia. ^ ^ct>16 P« njenih po-
BUDlMPtSTA, 1. Tukaisnji časopisu so družmeah v Opatiji in Zadru, ali pri Jadranski
skrajno nezadovoljni s sklepi sinajske kon- Banki v Belgradu in njenih podružnicah v Ju-
ference glede madžarskega posojila v ino- goslaviji, ali konečno pri Adriatische Bank
zemstvu in zahtevajo natančnega pojasnila, Pa Dunaju. Obenem motajo za vsako delnico,
kake praktične garancije zahteva mala en-LH' IS^*1^*0. su,b.skribi£ati- .vplačati znesek
tenta od Madžarske.	H* ' < .?ret1ož.ltvi delnic in ome-
n jen cm vplačilu se jim bo izročilo začasno po-
AmnvlkSi	i	2a nove delnice, ki se bo pozneje za-
menjalo za delnice glaseče na prinosca. Pred-Rekordna Vročina ▼ Ameriki - lozene stare delnice se bodo odvzele in uni-
NEW YORK, IM™, je tednifek^^ leS^oT^T^ dosegla Amerika tudi v ™čms svo, re- sebnim bonc*n, na temelju katerega se bodo fcord. Od petka vlada v New-Yorku taka mogle pri gori navedenih subskribcijskih me-vročma, kakoršne ne pamtijo najstarejši stih brezplačno prevzeti delnice Jadranske ljudje. Povprečna temperatura iznaša zju- Banke, Belgrad, s kuponom za 1. 1923 v raz-traj v senci 84-94 stopinj Fahrenheita. Po merju ene delnice Jadranske Banke, Bel-uradih kaže termometer 100 stopinj 2rac*' za eno staro delnico Banca Adriatica Fahrenheita.	Trieste in sicer od 5. do 31. avgusta 1923.
^^ "	j Delničarji, ki se ne nameravajo Doslužiti
Hardingovo stanje se poslabšalo opcijske pravice, morajo predložiti svoje
SAN FRANCISCO, I. Današnje zdrav-1 st.are
delnice z ^ lastnoročno podpisanim po-stveno poročila pravi o predsedniku Zedi- S^rl V QV lzvodlh do ^^ 4- ar*
ŽZtd^K^J^rJlZ^Z StapJe ST Za Podložene delnice, ki se bodo odvzele slabšalo. K prejšnji bolean se je: pridmzila in uničilC( dobe dclniča^ bon na temelju
se pljucmca tako da se bolnik komaj bori katerih se bodo mogli pribori nkvedeniS za ztvljenje. Sicer pa fe nje&rv zdravnik skribcijskih mestih brezplačno prevzeti dei-lavil, da bo močna Hardingova konstitucija niče Jadranske Banke, Belgrad, s kuponom najbrže prenesla to bolezen.	I za 1. 1923 V razmerju ene delnice Jadranske
Banke, Belgrad, za eno 6taro delnico Banca Adriatica Trieste in sicer od 5. do 31. avtfosta |92X
EL
SLAB ADVOKAT
■EDINOST«
V Trstu, dfae 2. avgusta 1921,
Sistem, ki ga izvaja naša državna uprava nasproti drugorodnim državljanom v Julijski Krajini, ima v italijanskih tržaških listih vrsto' vnetih braniteljev. Eden med njimi pa je, ki še posebno in ob vsaki priliki kar najglasnejše sili v ospredje. Ta je — <fPiccolo», Sicer ne bi govorili resnice, če bi rekli, da je «Piccola» dober in soliden — oprostite, če zveni beseda nekako čudno — političen advokat, toda priznavati mu moramo posebno vnemo, ko mu gre za .to, da zatemnuje sporno stvar in jo potiska na kak postranski tir, ker ve, da bi se na glavnem tiru njegovemu vozu utegnila pripetiti nevarna nezgoda.
Naša jugosloveska manjšina v italijanski državi vodi n. pr, težko pravdo proti sistemu1 državne uprave na polju šolske politike. V tef pravdi je «Piccolo» v svojem nedeljskem izdanju zopet nastopil kot navihan žongler, a — slab advokat. Izpodbijati bi hotel pritožbe «slovanskih intrasi-gentov» radi postopanja državne uprave na polju sodstva. Ni pa ostal na glavnem tiru, ampak je — kot izvežban novinarski telovadec — drzno skoči! na stranski tir. Ni izpodbijal stvarno opravičenosti naših pritožb, resničnosti naših tozadevnih navedb in ugotovitev, marveč je skušal zavesti pozornost sodnika — italijanske javnosti — z zvijačo: češ, da drugod še slabše postopajo z narodnimi manjšinami! Kakor da bi bili taki — kaki bi rekli? — negativni dtokazi sploh kaki veljavni dokazi! Če je kdo kradel, je kradel. In to je zločin, ki ne izgublja te kvalifikacije morda s tem, da je tudi kdo drugi in še več kradel!
To pot pa ta pravdarska zvijača že celo ni uspela «Piccolu». Pripoveduje namreč, kako Jugoslavija postopa s svojo nemško manjšino, kar vse pa je zajel iz motnega 11 emš ko -na cijon a ln ega: vira: graške «Ta£es-poste».
«Piccolo;> navaja, koliko nemških, učiteljev je bilo z dnem 31. marca 1. 1919. odpuščenih samo v Mariboru. Do- tedaj je bilo v Mariboru 8 nemških osnovnih šol s 3398 učenci in tri slovenske s 473 učenci. Sedaj pa je v Mariboru le 18 nemških razredov s 6 nemškimi učitelji. Slično in slabše šteje stvari za Nemce v Ptuju* in Celju^ Nemških srednjih šol splofcj ni več na Štajerskem, razuii ena v Mariboru, ki pa se ima tudi v par letih odpraviti. Tudi v Ljubljani se ima še obstoječi nemški realni gimnazij postopne« posloveniti. Na Kranjskem obsto»-jata še štirirazredna nemška ljud'ska šola v Ljubljani in pa ona na Jesenicah. Edino glede Kočevja «se zdi» «PiccGlu», d!a se Jugoslavija «ni dotaknila nemške tradicije«. Tudi «se miu zdi», da metoda Belgrada — podpirana od Ljubljane in Zagreba. — gre za tem, da nasilno« absorbira prebivalstvo nemškega jezika z odpravljanjem šol, «v katerih bi se mc-jal nemški jezik učiti in gojiti».
Spričo te jugoslovenske metode — kriči «Piccoio» s polnim glasom: užalfenega pravičnika —, naj tukajšnja slovanska glasila ne nastopajo več kot advokati nasprotne metode: naj ne zahtevajo, da bi se drugi narodnosti dale prav vse šole, ki jih trdovratno zahteva.
Advokatu «Piccclu» smo hvaležni, da nam rzzivija pred' oči paralelo Marihor-Kočevje, da ugotavlja, da je jugcslovenska državna uprava pač skrčila nemško šolstvo v Mariboru, da pa se ni dotaknila nesrske tradicije v Kočevju, Maribor je tekom let zadebil nemško lice le po pritisku avstrijskega germanizatoričnega sistema, s po barvanjem Slovencev z nemškim firnežem. Ta nemoralični in nekulturni raznarcd)ct-valni proces je povspeševala tudi skoro neposredna bližina nemškega ozemlja z nj«£a nacijonalmroi fanatiki in nasilniki. Rezan tega je Maribor kulturno in gospode* sko) središče čisto slovenskega okoliša. Je bil torej le čin najelementarnejše pravice napram domaČemu staroselskemu prebivalstvu, da je vlada nemško šolstvot v Mariboru skrčila na pravo meno in potrebo Slično je bilo z nemštvom v Celju in Pturts in po drugih mestecih spodinje Štajerske: tvorili so ga; po veliki večini nemško pobarvani Slovenci! V Kočevju pa, kjer je res avtohtono nemško! prebivalstvo1, se jugo-slovenska vlada — kakor priznava «Pic-cclct» sam — ni dotaknila nemške tradicije! To je: tam obstoje nadalje nemške ljudske in srednje šole!!
Ali ne ve «Piccolo», kake so narodlnostne razmere po Spodnjem Štajerskem?! Prebivalstvo — kakega poj! mil;:K>na duš — je čisto in zdržema slovensko in v tej masi je le nekaj nemško pobarvanih oaz. In> ta masa ni imela niti ene slovenske srednje šole, dokler se ni usianovila slovenska gimnazija v Celju, Kdor pozna parlamentarno zgodovino bivše Avstrije, ve, koliko in kakih bojev je fcilo, predho je prišlo doi te ustanove- V parlamentu, so odmevali viharji in takozvano celjsko vprašanje je izzvalo celo vladno krizo: koalicijsko ministrstvo Windischgraetzovo je padlo radi celjskega vprašanja!! (L. 1895), Moč nemštva se je srdito borila za nadvladje male nemške manjšine na spodnjem Štajerskem, ki je tudi pot vsej deželi — kjer je le mogla — raztrosila i udi nemške ljudske Šole, kot svoje narodne -	in politične po-
stojanke! In «Piccolc» preliva sedaj grenke solze sočutja, ker je to nečuveno nasilje, ta višek nekulhire in nemoralnosti, zadobil primerno korekturo! In to tisti «Piccolo», ki cdobruje, da se je zgodilo Nemcem v Trstu to isto, kar se jim je zgodilo v Mariboru in ki ne preliva nikakih solz, marveč ploska z vsemi rokami politiki, ki Nemcem na Tirolskem pretvarja šole v raznaredo-valnice! E da, « Pio col o » je nežno--rahločuten in poln usmiljenja, ko gre to na — tuj račun!! V Jugoslaviji je «absorbiranje» manjšin zločin, t« pri nas pa naj veljata druga logika in druga pravica!
Jugoslavija jo skrčila nemško sodstvo v
italijanska vlada: odpravila nemško šolstvo v Trsttr. Resničnih Nemcev je v Mariboru le malo, ker jih je po prevratu mnogo zbežalo. V Trstu pa sploh ne prihajajo v pošt ev. S kako pravico pa je naša vlada odpravila toliko neah Sol t Istri, kjer je slovansko prebivalstvo — dvetretjinska večina v deželi — ostalo na svoji grudi?! S kako pravico se odrekaj narodna šola Slovanom v tržaškem mestu spričo dejstva, da tvori slovanski živelj na ozemlju- te občine znatno manjšino, kfi je lojalno sprejela italijansko državljanstvo in sme zahtevati vse
državljanske pravice?!
Spričo paralele Maribor-Kočevje, potem dejstva, da je za Nemce tudi v drugih delih Jugoslavije — n. pr. v Vojvodini — povsem zadostno preskrbljeno s šolstvom ter da dobivajo nemški poslanci v Belgradu opetovana1 zatrdila, da se bodo upoštevale njih želje v tem pogledu, in spričo dejstva, da imajo maloštevilni Nemci v Sloveniji tri
srednje ioie in ljudske v Ljubljani, na Jesenicah m v Kočevju (ker drugod! po dežeK Nemcev sploh ni): vidimo, da je vendor-Ie precepnfa raafti med «meU*kx» ta in tam!
Ta razlika nas sili ^ odkritosrčni izjavi, da bi goreli kresovi veselja na vseh naših bribovifa, če U nas naša uprava hotela na
Šolskem polju tako preganjati, kakor pre-gaaia Jugoslavjga svojo nemško manjSnol!
Naj se nam ne prihaja nikar z realko v Idriji! Kakor so «preosnovali» ta zavod, je kot slovansko učil išče le krvava ironija, a z ozirom1 na strokovne naloge srednje šole je komaj nezadosten — suroga*? O tamošnji «grn*nazifi» pa mislimo, da smo vsi edini, da sploh ni treba, da govorimo o nji!
no zamotal1 že itak zamotani položaj Srednje Evrope. Nobena struja ne stranka na Nemškem ne more delati čudežev. Vsak režim v Nemčiji se ho moral oziratš na to, da je Nemčija izguSbila vojno. Nadnaravnih dejanj niso zmožni niti Nemci Morda se sedanja vlada zaveda, da ima ravno v se-
danjem neugodnem položaju Nemčije naj* trdnejšo oporo, zakaj dedičev ni. Tudi voditelji obeh skrajnih strug se morajo zavedati, daje resničnost bridka in se ne da nič doseči; s silo, kvečjemu neizmerno po* slabšanj«^ sedanjosti in brezupen pogled v bodočnost.
Glas vpijočega v p»ščavi
V angleški zbornici se je te dni zopet razpravljalo o razoroževanju. Laburisti so stavili na vlado poziv, naj se pobrigal da se v najkrajšem času skliče mednarodna konferenca, ki naj sestavi program za varstvo narodov
^nm u-eDa^govormso o njlI	na podlagi razoroževanja. Mednarodno raz-
tS1	a«™?	Slo- .sodišče i>od pokroviteljstvom Zveze narodov
vanom Julijske Krajine, naj pazijo, da «nasa državna uprava ne začne posnemati ^go-slovenske zglede! Prosimo, prosimo— toda resnično in točno! Saj smo že rekli: na naših hribovih bodo gordi kresovi!
«Piccoio» je slab advokat svoje' stvari. Eno opravičbo mu pa vendar priznavamo: slaba stvar se ne more dobro braniti!
Notranjepolitična kriza Nemčije
Notranjepolitično življenje današnje Nemčije je deloma odmev francoske akcije v Porurju. Čim hujši postaja pritisk Francozov, tem bolj slabi vlada in njena avtori-
teta, tembolj izgubljajo zmerne aH srednje stranke vpliv v množicah. Poincarejeva imperialistična politika na eni strani, nemška trma in ošabnost na drugi popolnoma onemogečujeta kakršenkoli sporazum med Francozi in Nemci ne samo v vprašanju Porurja, ampak v vseh vprašanjih sploh, k| se tičejo sožitja in medsebojnih odnosa "je v obeh držav in narodov.
Zmaga- republikanske ideje nemške) sot-cialne demokracije ob polomu je pometla t vsemi princi in dvori, ker je bilo razpo-oženje v ljudskih množicah naklonjeno taki izpremembi. Saj so nosili odgovornost za vso nesrečo naroda predvsem cesar in njegovi svetovalci ter generali.. Ti so sku-lali vojno, ti so naprtili nemškemu narodu nebroj sovražnikov, zatorej ni čuda, če se je premagani narod udal tako lahko prevratnemu; grijanju; ter «topil na stran republikanskih socialistov. Neznosne razmere set rodile odpor proti vladajočem« režimu,
cateremui je ljudstvo pripisalo krivdo ne samo za izgubljeno vojno, ampak tudi za pomanjkanje, ki so ga trpele množice v notranjosti.
Od novega1 rezana je ljudstvo prrčako-valo rešitev iz gospodarska* neprilik, ki soi bile posledica vojne. Od novega režima je ljudstvo takorekoč zahtevalo; da popravj m nadomesti vse izgube vojnega ča«a. Skratka, ljudstvo je želelo in zahtevalo predvojno blagostanje, ki je bilo v Nemčiji na visoki stopnji.
Pri tem' pr- so v Nemčiji pozabljali na1 eno bistveno okoisčino, to namreč, dh. je Nemčija vojcio izgubila. Poleg izgubljenih provinc, uničenja obeh mornaric, je ostal še viseči dolg, izvirajoč iz podpisa versaiflske pogodbe. Zategovanje versaillske pogodb« vsled Wilsooove utopije o neki pravični in vse spore rešujoči zvezi narodov, in pa poznejša nesoglasja med Francijo in Wil-somom, so že spočetka1 navdale Nemce z varljivo nado, da bi se le dalo, vkljub za Nemčijo tako črni preteklosti, v kalnem ribariti.
Tudi sooialno-demokratična vlada, poznejša koalicijska in dio dlanašnje Čunove so životarile v varljivi nadi, da se bo zgodil neki čudež, ki bo izpremenii položaj Nemcev na boljše. Tako so. Nemci mnogo* upali in mnogo pričakovali od morebitnega spora med Angleži in Francozi, upali soi dto zadnjega časa, da1 se bo ententa razšla in tedaj pride čas, ko se uniči versailtska pogodba.
Zgledi, ki jih je nudila ententa, so potrjevali navidezno te nade. Orienlsko vprašanje je bil tak zgled1. Kemal paša je z razmeroma niajfcno armado premagal entento, zakaj v Mudaniji in Lausanni niso 'bili samo Grki med premaganci. Z uničenjem sevre-ške pogodbe je zadeta tudi ententa. In evo dokaza, da so1 pogodbe narusljrve, če se defei le dovolj energičen mož, ki si je nadel nalogo to pogodbo raztrgati.
Vkljub vsemu1 imperializmu in prikritim namenom Francozov se mote vendar trditi, da so se Nemci znali do sedaj z uspehom odtegniti svojimi odškodninskim obveznostim in niso kazali dobre vodje pri reševa-njui odškodninskega vprašanja. Podpisali so, obvezali so se, toda ko se je šlo za pla-čilor tedaj so se znali vsak ikra t spretno* iz-muzati in tako znižati postopno francoske zahteve na četrtino prvotno določenega dciga. Toda, dolg je tukaj hi ko postane upnik nadležen, ga je treba- plačati, sicer pride z rubežem. Če se gre uroniku pri tem za njegov denar ali pa za to, da spravi dolžnika na dražbo, ne more to razlikovanje opravičiti dolžnikove nemarnosti.
Francozi so se polastili Porurja, ker ni Nemčija plačala v roku svoHh obveznosti in ga- zapuste, ko bo Nemčija zadostila tem obveznostim- Ako sedaj Nemci kriče, da se gre Francozom za razkosanje Nemčije, je to morebiti res, toda s tem jim ni pomagano. Treba je zares seči v žep in plačati, potem, se bo še-le videlo dalje. Do sedaj so ženici Že nekam dobro prenašal* posledice vojne in brez, dvoma bi se v najkrajšem času dvignili med vsemi sosedi, ker je v njih velika vztrajnost in sila, toda plačevanje odškodnine jih znatno ovira pri vzspo-stavitvenem delu. Pri plačevanj« morajo >ifei soudeleženi vsi sloji naroda, z drugimi >esedami: splošno blagostanje mora pasti.
In v tem vprašanju tiče težkoče notranjepolitičnega značaja. Težko je širokom slojem dopovedati, da je treba plačali izgubljeno vojno, še težje je imovitun krogom iztrgati njihovo bogastvo. Politik, ki bi zasledoval tak smoter, postane v kratkem ne-
nost v teh za Nemčijo tako težkih časih. Socialni demokrati niso v vladi, vendar pa jo podpirajo, ker se dobro zavedajo, da) bi tudi oni ne mogli nič bolje «vladati» v teh časih. Kvečjemu bi riskirali popularnost pri delavskih masah, ld bi se utegnile na novo orijentirati
Za novo orientacijo ma« pa skrbe itak skrajne stranke, ki razvijajo posebno v zadnjih tednih silovito propagando. V mislih imamo komunistično stranko ki nacionalistične stranke skrafne desnice.
Komunisti se trudijo dopovedati delavstvu, da je socialna demokracija zavozila, ker je zapeljala proietariat v brezplodno sodelovanje z buržoaznimi stnmkami. Naraščajoča draginja, politična in gospodarska negotovost tvorila uspešno propagandno sredstvo. In komunizem se širi v izključno škodo desničarskih proletarskih strank.
Nacionalistične stranke, ki jih je mnogo, pa obdolžujejo ves sedanji režim, da je kriv na obupnem položaju Nemčije. Posebno se odlikujejo v tem oziru takozvani narodni socialisti, ki so najbolj nevarni socialistom in komunistom-. Nacionalistične reakcic^-name stranke zahtevajo takojšnjo akcijo Nemčije proti Franciji Beseda vojna jim je vedno na jezikui Oni pravijo, da se mora Nemčija s silo upreti francoskemu! imperializmu i t. d. Te grožnje niso tako prazne, če pomislimo na krvava sabotažna dejanja v Porurju,
Komunisti pa kličejo delavstvo, naj se organizira v oborožene čete, da bo zamo-gk> zavrniti vsak poskus nacionalistov, ki hočejo vzpostaviti beli teren:. Neprestano se vrše v raznih krajih države krvavi sfjx> padi, oboroževanje obeh skrajnih struij se nadaljuje z veliko vnemo in nasprotje ter napetost naraščata. Napram temu gibanju je vlada takorekoč brez moči
V tem oziru je zelo značilno večdnevno členjenje v Bratislavi Iz začetnega gibanja proti draginji se je razvila stavka, istočasno so narodni socialisti razvili veliko antisemitično propagando in tako 90 skupno s komunisti razbijali trgovine in kavarne. Pokazalo se je tudi, da so voditelji strokov-
nih organizacij izgubili vpliv na delavstvo, ki je šlo v stavko proti volji svojih vodstev. Tako se ruši avtoriteta strankarskih voditeljev in zato zmagujejo ekstremislični elementi
Slučaj Erhardt nam dokazuje, da so tudi državne ustanove pod vplivom političnega kaosa, ki vlada danes v Nemčiji. Ehrhazdt, je bil obcLolžen kot eden glavnih sotsdele-žencev pri Kappovero puču. Te dneve se je imela; pričeti kazenska razprava, pa je tsšeL
naj v bodoče poravna vse spore med narodi. Konservativna stranka je bila proti temu piedlogu, istočasno pa je stavila predlog, ki V bistvu odgovarja prvemu.
Razprava je bila živahna ia izčrpna. Sam ministrski predsednik Đaldwin se je udeležil z daljšim govorom razprave. Očital je laburistom, ki so zagovorniki mednarodn. miru, da propagirajo razredni boj. Rekel je dalje, da ni smeti zamenjati vojne utrujenosti z mirovno duševno* :fo. Po vojni so se v Evropi pojavili nestrpni nacionalizmi, ki postanejo velika nevarnost za evropski mir, ako se ne ublažijo. Vojna je prinesla spoznanje, kako tanka je skorja civilizacije. Ko so se pojavili prvi zračni napadi in prvi meti dušečih plinov, ^tedaj je bilo ogorčenje na Angleškem splošno, toda pred koncem vojne so tudi Angleži vršili zračne napade in uporabljali dušeče pline. Vsi so razumeli, da se človek v skrajni nevarnosti posluži vsakega sredstva v svojo obrambo. Ako hočemo očuvati civilizacijo, je treba, da se združimo vsi in gremo skupno po poti napredka, sicer pademo v prepad novih vojn. Ni mogoča sedaj nobena razorožitvena konferenca. Najprej je treba rešiti odškodninsko vprašanje in varnost imetja. Ni mogoče na primer zahtevati od Francije soudeležbo pri razorožitveni konferenci, če se ne rešita omenjeni vprašanji, ni mogoče zahtevati pridružitev Poljske, dokler niso njene meje varne pred njenim gigantskim vzhodnim sosedom. Prvi potrebni korak je ~ta, ki ga sedaj izvršujemo, t. j. da skušamo rešiti odškodninsko vprašanje. Pri tem je britanska vlada prežeta z vročo željo, da bi se na ta način prišlo do rešitve razorožitvenega vprašanja. Ko bo odškodninsko vprašanje srečno rešeno in bo Evropa obnovljena, še-le tedaj se bo moglo misliti na razoroževanje. Britanska vlada se bo brez pridržkov pridružila temu delu.
Glede udeležbe na evropski kontinentalni politiki je Baldwin rekel: Lahko jc reči, kakor mnogi govore, da naj se Anglija izolira in naj se ne zanima za Evropo. Toda treba je pomisliti, da je angleška inzularna zgodovina končala in da ni danes Anglija po iznajdbi letala več otok. In če nam je prav ali ne, smo zvezam z Evropo za vselej. Zato moramo nadaljevati svoj napor, da pride na kontinentu do mirti, ki vanj verujemo mi in z nami najboljši možje Evrope.
Iz te zanimive razprave se da zaključiti sledeče:. Prvič, tla se je sprožalo vprašanje razoroževanja baš v trenutku, ko se je pričelo tekmovanje v zračnem oboroževanju med Francijo in Anglijo, kar je vzbudilo splošno pozornost in bojazen pred mogočimi bližnjimi oboroženimi spori. Drugič je značilna ta pacifistična debata in izvanredno uvaževanje francoskih teženj v govoru ministrskega predsednika v času, ko stojimo pred najodločilnejšim dvobojem med Anglijo in Francijo v vprašanju Porurja.
Vsakdo pripoznava potrebo miru, ki pa se ne da doseči, če se oboroževanja nadaljujejo, toda istočasno pa mora vsak objektiven i 11 razsoden opazovalec razumeti, da pri današnjem duševnem razpoloženju evropskih narodov ne more biti govora o kakšni uspešni razorožitveni konferenci. Zaman je sklicati konfercnco s programom, ki je neizvedljiv. Dalje je treba pomisliti, da se čutijo mnoge
tlačiteljih in sovražnikih, da jih ne bo nihčti zlepa prisilil, da bi prostovoljno izročili oro^ žje kakšni Zvezi narodov ali kateremukoli podobnemu mednarodnemu forumu, dokler s« ne čutijo popoJnoma verne. „ Toda, kdaj bi mogel prevzeti te narode ob-< čutek varnosti? To bi se moglo zgoditi tedaj, ko bi velesile prestale smatrati manjše dr* žave in narode za kupčijsko blago svojih se-bičnih in umazanih spletkarskih maliinacij. Mogočni gospodje velike entente imajo namazana usta z medom in se tope velikedušju in idealizma, kadar jim kaže igrati miroljubne in dobrohoteče pokrovitelje. Toda, že samo ta visoki pokroviteljski ton mora slabejše •navdati z opreznostjo. Sai. kaže zgled Turčije, koliko se je z<inestr**Ha mogcftr- gosp--.-'^ v zapadnih prestolicah. Keraal^.a zmaga fe več izdala kakor ^si argumenti.'
Angleška miroljubnost je odkritosrčna danes, pa saj je lahko. Svetovna vojna je uresničila skoraj vse njihove smotre in oni nujno potrebujejo daljšo mirovnoi dobo, da se utrde na novih postojankah, ki so si jih priborili v zadnji vojni. Začetek novega zračnega oboroženega tekmovanja navdaja angleško javnost z opravičeno skrbjo. Oboroževanje je stalna priprava na vojno in nobene olepševalne fraze ne morejo tega zanikati. Nič ne pomagajo še taka zatrjevanja državnikov in diplomatov o miroljubnosti, ka pa dejanja drugače kažejo. Gotovo je na primer, da stoji danes mnogo več vojaštva pod orožjem, kakor pred vojno. 1. 1914. In vendar, če poslušamo državnike tudi najbolj oboroženih držav, tedaj čujemo rjiih: sveta zatrjevanja o miroljubnosti. Oboroževanje pa mora dovesti do vojne in čim bolj se bo oboroževanje stopnjevalo, tem bliže bomo vojni.
Kakor rečeno pa je danes ta miroljubni klic po razorožitvi glas vpijočega v puščavi. Razoroževanje bi se dalo doseči le po dobrem zgledu velikih sil. Prvič bi morale one pričeti z razoroževanjem, drugič pa bi morali prestati njih medsebojni spori. Ti medsebojni spori imajo svoj uzrok v gospodarski in politični konkurenci. Ta konkurenca se kaže zlasti pri izbiranju takozvanih interesnih sfe< in pri izbiranju in grupiranju manjših držav. Tako vidimo, kako si ustvarja Francija med malimi državami svoje zaveznike, Anglija svoje. Italija svoje. In te državicc morajo biti v službi, ali pa vsaj pod odločilnim uplivom velesile. Velesile pa izrabljajo« nasprot-
ene
stva malih, da hujskajo ene proti drugim m tako ustvarjajo napetost in nevarnost konfliktov.
Torej najprej proč s hujskanjem in spletkami na škodo malih. Tu je treba najprej razorožiti duhove, ustvariti je treba bolj odkritosrčno in dobrohotno ozračje in potem st bo dalo še-le govoriti o razoroženju.
Pacifistična debata v angleškem parlamentu nam zopet enkrat dokazuje, da tudi Anglija primorana upoštevati Francijo. Izvanredna obzirnost napram Franciji se kaže v BaIdwinovem govoru. V zadnjem času je postalo razmerje med Francijo in Anglijo preveč napeto, kar bi utegnilo imeti neprijetne posledice tudi za Angleže. Zato se je zdelo angleški vladi razorožiti nekoliko razburjene duhove in potolažiii užaljene Francoze. Posebno polemični dvoboj med Poinca* rejem in Lord Georgesom dokazuje, kake daleč je zašla ententa. In v tem bliskanju in grmeniu se je prikazala mavrica Baldwino-vega govora. Uporabil je priliko v razorožitveni debati, da je potolažil kujavo sosedo. Toda predlog o razorožitveni konferenci se je izgubil, mirovni glas, ki je pozival: proč 2
države m narodi, ki so komaj priborili svojo j oboroževanjem, je bil tutfi takrat glas .<tpi;o-prostost trajno oiSrnženi po svojih prejšnjih čega v puščavi,_
PoromavB medzdveznlških tfoisos in rešitev G&Kotinln!K2ša uprtima
Minilo je komaj dobrih 14 dni, odkar je n. - ,	- «	t	angleška vlada dala v javnost dogovor, ki ga
m tem boga so mu pomagale visoke ose- lje sklenila po Baldwinovem načrtu glede po-
h o rti—5 avnorf« einL-I 'JJn « lta<A	cam> (VMI. _________ ___J.l^.	&m«rtlri-
be državnega- soidsča m baje je sani predsednik so kriv na begu tega političnega zločinca. Če je mogoče kai takega dknes v Nemčiji, tedaj je jasno, da je strup strankarske upornosti in nediscipline zašel tudi v kroge, ki bi xt»orali stati objektivno nad vsemi političnimi dogodki kot čuvaji zakona«
Ako se torej danes zopet širijo glasovi o morebitni meščanski vojni, tedaj imajot te govorice resno podlagoi Vlada in zmerne stranke stoje v sredi med razpaljenima skrajnima frontama! političnih prenapete-žev, izmed katerih hočejo eni vzpostaviti sovjetski režim, drugi pa diktaturo meščanstva! in plemstva. Položaj bi zahteval, da bi vlada posegla energično; vmes ter strogoj postopala z vsemi kršitelji zakona in nasilneži. To bi moraht storiti vsaj v svojo obrambo, če že ne iz domovinskih idealov, zakaj naj zmaga desna ali levaj skrajna struja, je potem odzvonilo sedanjim nemškim državnikom. Pa tudi, ne glede na izid, je meščanska vojn« silno kočljivo tveganje nemškega naroda, ker utegne v njej zaigra, ti svojo neodvisnost. Vse to vidijo sedanji možje, ki so na vladi, toda so brez moči Prvič se poiasčas sedanjih politikov neka fatalna apatičnost, drugič pa je treba precej poguma za nastop proti dvema frontama, ker bi utegnilo morda celo; izzvati meščansko vojnot.
Da bi se Francozi dali ustrašiti z grožnjo nemškega boljševizma, je smešno misliti. Nasprotno, tedaj bi bila to primerna prilika za nadajfue ukrepe proti vstajenju Nemčije in v tem, slučaju bi jih niti Angleži ne ovirali, ker bi bili tudi oni ogroženi pa nemškem boljševizmu.
Če bi zmagala reakcija, potem je vprašanje, ali bi Francija hotela priznati kakšno
________ ________________ miogoč. Sedanja Cunova vlada se drži le
Mariboru prav po isti pravici, po kateri ielzato. ker se vsakdo boii prevzeti odgovor-^
norvo dikt&torično vlado in za kakšno ceno. Nacionalistične grožnje pa «0 še bolj neumne, ker v slučaju, da bi res nastalo oboroženo g9>anje proti Franciji, bk Francozi prav temeljito izrabili svoj položaj močnejšega.
Izbruh meščanske vofne v Nemčiji bi sA-
ravnave angleškega dolga napram Ameriki; angleška vlada je storila to ravno par dni prej kakor je imel Baldwin podati v zbornici toliko pričakovane izjave glede stališča Anglije v odškodninskem vprašanju. V zadnjem člankn pod istim naslovom .kakor ga nosi današnji, sem trdil, — kar seveda ni bilo ravno težko uganiti — da ni slučaj nanese!, da je angleška vlada objavila dogovor ravno v tem času, ampak da je čakala z objavo nalašč ugodnega trenutka. Vsebina tega dogovora, ki nalaga tako težko breme angleškim financam, naj bi prepričevalno vplivala na Francijo, češ: Anglija ne more več mirno gledati, kako zavlačevanje rešitve odškodninskega vprašanja upropašča njenega dolžnika in to vse na račun Francije, medtem ko ona sama nima od zasedbe Porurja skoro ničesar,
Anglija je torej s tem hotela povdariti tesno vez, ki 6paja vprašanje medzavezniških dolgov in odškodninsko v zase ugodnem smislu. Ostali zavezniki, Francija, Italija in Belgija pa tudi radi povdarjajo to tesno zvezo, seveda v čisto nasprotnem smislu: medzavezni-ški dolgovi — lahko bi rekli: dolgovi zaveznikov napram Angliji — naj se črtajo in Francija, Italija in Belgija bodo napram Nemčiji bolj popustlijve. In ravno v teku teh zadnjih 14 dni se čuje jo glasovi, ki naglasa jo, da bi na ta način prišli kmalu do rešitve odškodninskega vprašanja.
Anglež J. M. Keynes je v listu «Nation» objavil načrt, ki si ga je zamislil glede rešitve odškodninskega vprašanja in o katerem misli, da bi ga zavezniki prav lahko sprejeli. Nemčija bi plačala 50 miljard zlatih mark, kar je že predlagal svoječasno Bonar Law; med zavezniški dolgovi pa bi se morali črtati. Na ta način bi bili lepo vsi zadovoljni: saj Francija ne vpraša več kakor 26 miljard in da se ji brišejo njeni dolgovi; Belgija se zadovolji s 4—5 miljardami poleg tega, kar je že prejela; AngHja tudi ne zahteva več kakor, da z nemško odškodnino plača svoj dolg napram Ameriki, i. i. kakih 12 miljard; in tudi Italija bi bila najbrže zadovoljna, ako bi se ji črtali njeni dolgovi ter bi prejela od Nemčije kakih 5 miljard; ostale aržave bi dobile 4—5 miljard.
Kar se tiče zaveznikov, dostavlja Keynies, bi bil ta načrt toliko bolj sprejemljiv, ako pomislimo, da ae skoro krije z dogovorom v
bila 26 miljard, Anglija 11, Italija 5, Belgija 4, ostali zavezniki 4.
Večina zaveznikov in skoro gotovo tudi Francija bi bila zadovoljna s tem načrtom. Najbolj jim seveda ugaja točka o črtanju medzavezniških dolgov; saj je znano, da je francosko časopisje pozdravilo Mussolinijeva izjavo, v kateri povdarja neločljivost odškodninskega vprašanja in vprašanja medzavezniških dolgov. Dalje vemo tudi, da vsebuje francoski odgovor na angleško spomenico od dne 20. t. m. točko glede poravnave medzavezniških dolgov; toda veno tudi, da je bil francoski odgovor zelo Jilaano sprejet na Angleškem in da tudi sicer zelo zmerno časopisje poživlja angleško vlado, naj že enkrat nastopi sama na lastno pest. Nočesr, trditi, da je ravno točka o medzavezniških dolgovih v francoskem odgovoru kriva malodušnosti, ako že ne vznevoljnosti, s katera je sprejel angleški tisk ta odgovor; a eno je gotovo: Anglija je z dogovorom, ki ga je sklenila z Ameriko glede poravnave svoiega dolga, precej jasno pokazala, kaj misli glede poravnave medzavezniških dolgov sploh. Zelo malo verjetno je, da bi se Anglija pri podajanjih z zavezniki glede plačila dolgov, ki jib imajo napram nji, držala drugih načel kakor pri pogajanjih z Ameriko. Anglija bo torej skoro gotovo zavrnila Keynesov načrt.
Pa tudi v slučaju, da bi se upniki sporazu: meli, nam ostaja še vedno vprašanje, kaj poreče dolžnik glede onih 50 miljard: jih-li hoče in more plačati? Kevnes pravi k temu, tla Nemčija bržkone trenutno ni v stanu plačati tega zneska; radi tega bi hilo potrebno< da zavezniki dovolijo dolžnikom moratorij. V"Ta namen naj bi se sestalo nekako razsodišče izvedencev, ki bi določilo, koliko časa naj traja moratorij, in višino zneska, ki naj bi jih pričela plačevati Nemčija. Po Keyne-sovem mnenju bi zadostoval moratorij dveh let; seveda bi morali biti prvi zneski, ki bi jih odmerilo razsodišče, zelo nizki. Toda tu je na poti zasedba Porurja; Nemčija bi morda bila pripravljena »prejeti obvezo, da bo plačala znesek 50 miljard, a le pod pot gojem, d Francozi izpraznijo njeno deželo.
Glede razsodišča, ki ga predlaga Kevnes,, naj še omenim, da bi ta predlog zadel skoraj gotovo na hud odpor pri francoski vladi, k£ je ob vsaki priliki pokazala, da ji predlogi o kakih mednarodnih razsodiščih prav nič n« dišijo. Francozi se v tem pogledu neprestana! sklicujejo na versaillesko pogodbo, ki dajet
mestu Spa. v smislu katerega bi Francija do- reparacijski komisiji v točki 9 priloga 2. pot
V Trsta, <fce 2. avgusta 1923-
•EDINOSV
aTL
ofclastilo, «da prouči vse dokaze in izpričanja, ki jih Nemčija predloži glede vprašanja njene plačilne zmožnosti.*
Načrt se vrsti za načrtom, spomenica za »pomenico, počasi — rekel bi — s skoro preračunjeno počasnostjo; a na drugi strani
se vrtijo stroji z bliskovito naglico, (saj je papirja še vedno premalo) da čim prej ko mogoče pride do poloma, ki bo rešil odškodninsko vprašanje gotovo na zelo enostaven način, brez načrtov in spomenic.
Dr. L. Berce.
DNEVNE VESTI
toiMtn polemika
V zgrebški *Politiki» je objavil dr. G. Bo-čič članek, v katerem je trdil, da so vsi Hrvatje trpeli in umirali za narodno ujedinjenje ter da so hrepeneče pričakovali ustanovitev Juge slovenske države. Njihov sedanji odpoi da je le upravičena reakcija, ker so doživeli bridko razočaranje s iem: da ni prišla Jugoslavija, marveč država S. H. S, V tem da je izvirni greh vsega današnjega zla.
Na to tolmačenje odgovarja D. Ivančević v «Pokretu» z dolgimi izvajanji. Odločno oporeka trditvi, da so bili do leta 1919. ali 1920. vsi Hrvatje navdušeni za državno in narodno zajednico in prežeti z "jngoslovensko ideologijo. Resnica je namreč ta, da je bila večina Hrvatov — in to so kmetje — za časa vojne protijugosiorvensko razpoložena, kakor je tudi danes. Toda vojna jih je prevarila. V letu 1918. niso bili razočarani zato, ker nova država ni bila krščena z Jugoslavijo, marveč zato, ker je bila Jugoslavija ustvarjena! Do leta 1918. so reagirali proti temu, kar bi moglo priti, danes pa reagirajo proti temu, kar |e! Ta »reakcija* je -tako stara, kakor sor duše, ki je reakcija v njih. To je zapuščina dedov.
Ivančević priznava Bcčiću, da so Srbi izzvali radićevtko reakcijo, ali niso je izzvali gc-Ie po leiu 1914. Pač pa je ves avstrijski državni aparat podžigal to staro «reakcijo». V letu 1914. in 1915. niso Si Hrvatje reagirali proti Srbom zato, ker bi bilo njihovo delo naperjeno proii ustvaritvi Jugoslavije, marveč zato, ker je stremilo po zrušitvi Avstrije! Ra-dičevci torej ne predstavljajo ^razočarane Ju-goslovene», marveč vztrajne in trdovratne nasprotnike ujedinjene domovine — pa naj bi bila pod katerimikoli imenom. Kakor je dobila »reakcija* največjo moč v vojni, se je povečalo »naše zlo* do neznosnosti. Ne le, da se je z ubojstvom Frafia Ferdinanda ražalila najhujša mržnja na Srbe, marveč se je v hrvatskih masah, pa tudi v enem delit hrvatske inteligence, vsa avstrijsko-srbska vojna razumevala kot borba na življenje in smrt med Hrvati m Srbi! Tako so razumevale vojno najprej hrvatske, potem pa tudi srbskt mase. Hrvatskemu kmetstvu je zmaga Srbije pomenila poraz Hrvatov, srbskemu kmetu pa zmaga Avstrije zmago frankovcev. Frankovci so do leta 1917. popolnoma vladali nad provinco. Oni so bili tolmači avstrijskih zmag in porazov. Mase se torej v vojni niso orijem tirale za Jugoslavijo, ne proti nji, marveč eni za Avstrijo, drugi za Srbijo, In zato je — ko je
bednega stanja, ki ga morda tudi pomiri z novim stanjem, toda tako, da mu ne prelomi duše tako nemilo, kakor je vojna divje zlomila vso njegovo ideologijo, ki jo je rezal na obstanek avstrijske države.
Ivančević zaključuje: <-. Skoro se je oglasil prorok, ki ga mi imenujemo lažnjivega; toda, kmetstvo ga ie sprejelo kot svojega odreše-nika.*
Uradna krutost
Državne pokojnine se zopet enkrat plačujejo na drug način. Vpokojenci morajo iti sami na pristojni urad ter pokojnino dvigniti. To pomenja prve dni vsakega meseca dolge ste čakajočih starčkov in stark, kakor smo jib bili navajeni v hudih zadnjih letih vojne. V naše uredništvo je prišla včeraj ženica, ki nam je povedala, da je morala čakati na borih 54 lir pokojaine cele tri ure. Pri tem je videla, kako je mnogim, ki so £ njo vred čakali, prišlo slabo. Neko starko, ki se je onesveščena zgrudila na tla, so morali odpe« Ijati in poklicati nato zdravniško pomoč. Ves prizor, dolga vfista čakajočih, starih ljudi, ni vzbujal utiša ljudi, ki prihajajo po zasluženo plačilo, za katero so delali vse svoje življenje, ampak zdelo se je, da skupina beračev Čaka na miloščino. Čemu to? Čemu fo trpinčenje revnih, marsikedaj slabo rejenih, starih ljudi? Saj to niso berači! Kruh, ki ga jedo, je sicer pičel, £oda pošteno zaslužen in zato časten. In če so lahko do sedaj, in sicer odkar pamtimo, prejemali svojo pokojnino na dom, je res kruto, da se ti ubogi reveži brea potrebe trpinčijo in da se jim da občutiti, da si morajo borno pc-nzijo takorekoč še enkrat zaslužiti s poniževalnim, beraškhn čakanjem. Kaj pravi k temu udruženje državnih upokojencev?	_______
MILANSKI »SECOLO« SPREMENIL SMER.
V svoji včerajšnji številki objavlja »II Seco-lo« svoj program. List bo branil duhovne in moralne vrednote nacije ter družil to obrambno ljubezen in skrb za kmetske in delavske mase ter malo buržuazijo, ki se danes ne more več ločiti od teh mas. Intemacijonaliz-mi vseh barv — rdeči, beli in črni — se zdijo listu zmote.Polom Marksovega nauka je dokazan in nedopustna je vsaka politična propaganda na podlagi razrednega sovraštva. Glede zunanje politike bo list skrbno zastopal vse pravice in koristi Italije. Čim se je izkazalo, da se sen o bratstvu narodov ne da za
18., na za silo pripravljen mrtvaški oder v skromnem kotičku pogorišča. Uro pred pogrebom so se zbirale gruče domačega ljudstva ter iz bližnjih in daljnih krajev, da pokažejo sožalja nesrečnikom, zlasti očetu pokojnika, ki žaluje v globoki potrtosti radi izgube edinega sina, ki mu je bil edino veselje in opora pri njegovem gospodarstvu.
V	koliki meri je užival, pokojnik čislanje, je utegnil videti, kdor se je mudil na Prošeku v času pogreba. Nočemo govoriti o zunanjem blesku, pestrosti vencev in cvetja, o narodnih noš ali naše mladine in o lepem redu sprevoda; navzoči so s svojo zbranostjo pokazali svoje sočutje do sorodnika umrlega. Tudi tujci so se pridružili nepregledni vrsti pogrebcev.
Proseika mladina izreka tem potom najlepšo zahvalo za pomoč pri pogrebu domači godbi, '»pevskemu druitvu »Hajdrih* pod vodstvom Rebula Ivana in slavnemu občinstvu za tolikšno udeležbo. Tej zahvali se pridnižujejo tudi sorodniki pokojnika. — In Tebi, drogi Karel, ki si nas zapustil v svoji napepti mla-demški dobi, ki si bil vzor mladeniča, priljubljen ne	pri mladini, ampak pri vseh, ki so Te poznali, kličemo: »Zbogom!*
Cvetka je utrgana ali tvoj spomin nam ostane neizbrisen!
Med prijatelji blagopokojnika se je nabrala Vsota, o4 katere prebitek 12 L je prejela domača «Ljudska knjižnica* z zahvalo zavednim vrlim fantom. — Vaščan.
Udruženje prodajalcev monopolskih predmetov je imelo izredno zborovanje, ki je bilo dobro obiskano in na katerem se je razprav* ljalo o novih predpisih glede zalog tobaka in soli. Predsednik gospod Colauti je opisal težkoče, ki so v zvezi z novimi predpisi. Enoglasno je bilo nato sklenjeno, da se pošlje [finančnemu ministru De Stefaniju posebna spomenica. Pri drugi točki dnevnega reda je poročal predsednik, da bo nabavna zadruga, katere ustanovitev je bila sklenjena, začela poslovati prihodnje dni. Sporoča se obenem, da je potrebna zaloga vžigalic že na razpolago in da vsi preprodajalci lahko dvignejo bla£o.
Stariši, pazite na svoje otroke! Prejeli amo:
V	nedeljo se je vršil v Bazovici ples. Šel sem mimo dvorišča ob cesti, kjer se je plesalo in opazil, kako so se nespodobno obnašale, pretegovale in se sukale niti še ne 14
DraUvMe vMtt
X. občni zbor Glasbene Matice se bo vršil danes zvečer ob 20. uri v prostorih «Tržaškega podpornega društva« v ulici Torre bianca št. 39, I. Dnevni red. je sledeči: 1. Nagovor predsednika; 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. Poročilo tajnika; 4. Poročilo blagajnika; 5. Poročilo ravnatelja glasbene šole; 6. Volitev novega odbora; 7. Slučajnosti.
S. U. T. Danes točno ob 2. dramatične vaje.
Slov. akad. fer. društvo «Balkan*. Danes zvečer ob 20.30 sestanek z zanimivim predavanjem v navadnih prostorih. Ob 13.30 se vrši odborova seja kjer zadnjič. — Odbor.
S. D, A. priredi v nedeljo, 5. avgusta 50-kilometersko dirko na sledeči progi: Razdrto, Senožeče, Štorje, Sežana, Povir, Divača, Senožeče, Razdrto. Odhod točno ob 13. uri (iti ne kot poprej določeno ob 13.30.)
Vpisovanja Jfnajkasneje do petka) pri «Pro-stovolj. gasil, društvu® v Razdrtem in pri SDA - Trst. (2erjal Drago, Guardiella 801).
Izredni občni zbor SDA se vrši danes ob 20. v prostorih Nar. doma pri Sv. Ivanu s sledečim dnevnim redom:
1} Prememba pravil, 2) dopolnitev odbora, 3) slučajnosti. — .Odbor.
Javna knjižnica šentjakobske «Čitalnice« posluje redno vsako nedeljo od 10.—11. ure predpoldne v navadnih prostorih (stara policij). član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro in odškodnina za rabo knjih 1 liro mesečno. Opozarjajo se vsi Člani, da se strogo drže pravil. Sprejemajo se darovi knjig. Rodoljub, ki imajo doma knjige, ki jih ne rabijo, so vljudno naprošeni, dd jih blagohotno poklonijo knjižnici.
Iz tržaškega življenja
' Aretacija morilca, ki ga je policijsko obla-stvo štiri leta iakaloi Pred kakimi 4 leti je neki Nello Del Guerra, star 39 let, izvršil v Livornu umor. Po zločinu je Del Guerra izginil brez sledu in vse tiralnice, ki jih je po« slalo policijsko oblastvo v Livornu za njim, so ostale brezuspešne. Morilec se je spretno skrival po raznih italijanskih mestih in na*.
udejstviti, ostaja za Italijo evropsko ravno-
____________j _ ves je najmočnejše jamstvo za njeno sigurnost
vojna "ko'nčala ~in ko~je veČina hrvatske inte- In neodvisnost. Program podaja nato kritično
ligence -leta 1918. naravnost norela od navdušenja, ker je vojna končala -— bilo krvatsko kmetstvo obupno deprimirano, ker se je čutilo poraženo. To je bilo razočaranje za vse tiste, ki so pričakovali drugačnega izida. Med tedaj «navdušeno» hrvatsko inteligenco in deprimiranim hrvatskim kmetom je bil v času zloma Avstrije večji prepad, nego je danes med Hrvati in Srbi. Kmet se ni udeležil veselja gospode. Njega ni razočarala nova država zato, ker je dobila ime «SHS», marveč zato, ker se je sploh ustvarila proti njegovi volji in njegovemu pričakovanju.
Kar pa se tiče «navdušenja» inteligence, v času zJoma, se je veselil vsak na svoj račun* nikakor pa ne z istim čustvom in istimi cilji. Zato eo «divne afirmacije» narodnega edin-stva prenehale že v letu 1918. Mislili so namreč na državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki naj bi bila «samoslaIna» poleg ujedinjene kraljevine Srbije s Črnogoso! Tu je bil začetek »razočaranja* enega dela «navdiišenc* hrvatske inteligence. Ta inteligenca je bila povsem nepripravljena za delo ujedinjenja. Hotela se je pač pomirili s Srbi in ne jih več preganjati — sicer pa vsakemu svojo državo! Oni Hrvati pa, ki jim je bilo glavno osvobo« jenje in ujedinjenje, ni motila nikakor oblika države in niso bili razočarani, kajti v SHS se je udejsivil njihov ideal.
Ivančević deli »razočarane« v tri skupine. Prvo in največjo tvori za ujedinjenje nepripravljena hrvatska masa in pa tisti, ki jih je razočaral razpad Avstrije. Ti so že preboleli svoje razočaranje in živijo sedaj v republikanski megli. Drugo skupino je razočaralo, da se je < Država Hrvatov, Slovencev in Srbov» sploh združila s Srbijo in Črnogoro. Tretje je razočarala določitev oblike in drugih vpra* sanj pred konstituanto, kakor tudi nje delo samo. Ti še bolujejo.
Iz vsega tega je razvidno — pravi Ivančević — kako naivno je, če se govori o »ogromnem kapiialu narodnega navdušenja* iz časa prevrata. Le eno veselje je bilo vsem skupno: da je namreč prenehala vojna zvsemi nje duševnimi in fizičnimi bremeni. Hrvatsko kmetstvo pa je v tistih burnih dneh skoro začudeno gledalo na svojo «navdušeno» inteligenco. Zanj so bili to dnevi boli, žalosti in razočaranja. Kmet ni razumel svoje gospode. Čakal je svojega Mesije, ki ga reši iz tega
oceno modrega zadržanja fašistovske vlade, ki po rimskem pohodu ni šla do skrajnosti, ampak je pridržala ustavne naprave, ter izjavlja , da je treba sedanjo vlado podpirati z vsemi sredstvi, da doseže svoj cilj. Program končuje s temi besedami: »II Secolo* se postavlja odkrito Mussoliniju ob stran in mir bo, v popolni neodvisnosti, dal svojo pošteno, dločno in prepričano pomoč.*
Delničarje Jadranske banke v Trstu opozarjam oi na današnje poslano g. dra. Josipa Wflfana.
Predsednik eehoslovaŠke republike T. G. Masaryk je poslal « Ženskemu dobrodelnemu udruženju® in «Organizaciji vdov in sirot* v Trstts po eno krasno, veliko sliko njegove blagopokojne sotproge v zaJrvaJo za izraženo sožalfe o priliki njene smrti.
«Kongres lisic*. «Giornale d'Italia* priob-čuje uvodnik z naslovom «Kongres lisic«, ki se bavi s konferenco v Sinaji in naglaša, da med državami Male antante sploh ne more priti do harmonije, češ, da je med njimi prevelika razlika interesov. Vendar se iz Članka jasno izraža skrb za italijanske interese. List naglasa, da mora biti Italija zelo oprezna in - mora spremljati vse dogodke v Srednji Evropi z odprtimi očmi.
Le tržaške časnikarskse industrije. Včerajšnja «Era Nuova* obvešča na uvodnem mestu svoje čitatelje, da od danes naprej ne bo več izhajala. Marsikatero besedo je «Era Nuova» napisala na naslov našega ljudstva in ustanov, ki je daleč prekoračila meje političnega nasprotstva. In zato nam silijo trpke besede v pero, toda: de tnortius... Pogrešali je ne bomo.
Pogreb žrtve ob gašenju ognja na Prošeku. Kakor smo poročali preteklo soboto, je med ogrožajočim požarom na Prošeku na junaški način reševal 23-Ietni sin pogorelca našega spoštovanega M. Pertota premičnine. Pri tem delu je zadobil vsled padca v ogenj hude opekline in v sila nevarnem 6tanju je moral v mestno bolnišnico iskat pomoči. Radi nasto-pivših komplikacij je vrli junak podlegel v noči od sobote na nedeljo.
Iz bolnišnice so ga prepeljali domov v pondeljek opoldne. Vzdihujoči svojci so položili žrtev do časa pogreba, ki se je vršil ob
let stare deklice, ki so morda komaj zlezle j posled je prišel v Pulo, kjer se mu je pod iz-iz šolskih prostorov. Pa kake oblekce, moda: j mišljenim imenom posrečilo dobiti delo v neki pasič, nizdol viseča vrvica, »fijokič* itd. Od- j ladjedelnici. A usojeno mu je bilo, da pride bilo je na zvoniku 10 in pol, zvečer seveda, 1 .končno v roke pravici. Puljsko policijsko ob-ko so bili ti otroci še vedno na plesišču, brez nij^akega nadzorstva, da ne govorimo o spremstvu; ali pravičneje (vzdihni človek!), imele so »spremstvo« (!), bilo je preskrbljeno v najpopolnejši meri....* Poizvedoval sem, odkod je neki ta otročad in zvedel, da je iz Ricmanj. Tedaj: 14 let staro dekle, osamljeno, 11. ura zvečer in pot domov kake ure! Ni treba nikakega komentarja! — Stariši, kje pa kste, kaj neki mislite o svojih otrocih, ali vam res niso na srcu, ali ste sfe vprašali kaj doma, kje sn ti otroci ves božji dan, ob taki dobi, ali niste bili prav nič v skrbeh? V nasprotnem slučaju — ko bi bili namreč vi starši na mestu — bi se zatekli do Bazovice, poiskat svoje izgubljene ovčice! — Znana so mi celo imena dotičnih, starišev in zagotavljam 'jim, da navedem njih imena javno o prvi priliki, ko bi se podobne nezaslišanosti spet pojavile. To je škandal, ki presega vse meje! Dotični starši naj denejo svoje roke na srce in naj si izprašajo vest, tudi sramujejo nai se!
Petrograjski.
DIJAKI! Na izrednem občnem zboru «Dijaške Matice? 21. julija je bila sprejeta sledeča resolucija glede podrobnega dela dija-štva, katero so odobrila tudi vsa akademska in srednješolska društva:
1)	Vsak dijak naj se obveže pridobiti dru« štvu gotovo število članov.
2)	Vsakemu dijaku se odkaze gotov okoliš, v katerem naj agitira in nabira člane in prispevke za »Dijaško Matico*.
3)	V svrho izpeljave te naloge, naj se obrne vsak dijak na D. M.t katera mu dopošlje se* znam ustanov, občin in posameznikov njego* vega okoliša, na katere se je D. M. že obrnila.
4)	Dijaki naj se obrnejo na D. M. za članske pristopnice, ter za položnice, potom katerih naj se vrše vplačila društvu.
5)	Pri prireditvah narodnih društev v svo-. jem okolišu naj dijak razmeram primerno agitira in skuša doseči materijelno korist za D. M.
Ko dobi društvo članske pristopnice, izpolnjene od gospodov, kateri so pristopili k društvu kot redni ali ustanovni Člani in po položnicah tozadevno članarino, dopošlje novim članom takoj društveno izkaznico in društvena pravila.
Dijaki vi£okosolci! Bliža se Visokošolski zbor, kateri se vrši koncem tega meseca. En (mesec je še pred vami. Delajte, agitirajte za D. M., da ne boste prišli na Visokošolski zbor praznili rok. Položaj je silno resen in če se ne vz drami t« seda) takoj, bo vse zamujeno. — Dijaška Matica.
Praktična pablikacija. Izšla je ravnokar «Guid&diario commerciale 1923/24». v Trstu v založbi Emilija De AngelL Knjiga vsebuje vse, kar zadevlje gospodarsko-trgovsko življenje Trsta in pokrajine. Cena vezani knjigi 10 lir. Dobi se v vseh knjigarnah.
lastvo mu |e prišlo na sled, toda prepozno; pretkani morilec si Je v zadnjem hipu poiskal varnejše zavetje. Pribežal je v naše mesto, kjer je pa končno prišel v roke pravici. Pulj-ska policija je obvestila tukajšnjo kvesturo o njegovem begu ter omenila možnost, da se morilec skriva v Trstu, Policijski agenti so -ga začeli z vso vnemo zasledovati. Sreča jim je bila mila, kajti predvčerajšnjim so srečali zločinca v ulici Lazzaretto vecchio ter gitare tirali. Po kratkem zaslišanju na kvesturi, so ga odvedli v zapor v ulci Coroneo, odkoder ga bodo v prihodnjih dneh prepeljali v Livorno ter ga izročili tamošnjemu policijskemu oblastvu.
Tatovi opLcniM stanovanje. Pred sinoćnjim so neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev vdrli v stanovanje gosp. Josipa Čuka, katero se nahaja na Vrdeli št. 15. Tatovi so odnesli za 5000 lir oblek in perila.
Tatvina je bila naznanjena na kvesturi.
S tramvaja je padeL Sinoči je 57-letni kmet Josip Carboncich, doma iz Izole, medtem, ko se je vozil s tramvajem po obrežju Nazario Sauro, v pijanosti padel s tramvaja ter se precej močno pobil po glavi. Z avtomobilom rešilne postaje so ga prepeljali v mestno bolnišnico.
Oko v nevarnosti. Včeraj popoldne je orožnik Albin Vidmar, star 24 let, dodeljen orož-niški postaji v stari presti luki, popravljal s škarjami neki jermen. Pri tem si je po nesreči zapičil Škarje v desno oko. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki ga je .dal nato prepeljati v mestno bolnišnico.
Vidmar bo najbrž izgubil poškodovano oko.
Nesreča pri deln. Včeraj popoldne se je v novi prosti luki ponesrečil težak Nikolaj Borri, star 58 let. V bližini hangarja št. 58, kjer je razkladal les z vagona se je zrušil nanj mal sklad desk ter ga pokopal pod seboj. Navzoči delavci so ponesrečenca vsega pobitega izvlekli izpod desk. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefoničnim potom poklican na lice mesta, je ugotovil, da je mož zadobil številne poškodbe po nogah in p* prsih. Borri ni hote!, da bi ga prepeljali v jnestno bolnišnico; radi tega so ga z avtomobilom rešilne postaje prepeljali na njegov dom.
Dva posknšena samomora. Pred sinočnjim se je v svojem stanovanju v ul. S. Zenone št. 6 zastrupila z jodovo tinkturo zasebnica Antonija De Lazzaro, stara 44 let. Zdravnik rešilne postaje jI je izpral želodec. Nato so zastrupljenko prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v nenevarnem stanju.
Vzrok obupnega črna De Lazzarove je baje pripisovati Žalosti radi smrti njene hčere.
— Življenja se je naveličal tudi 23-letni Fran Bruno, bivši kr. stražnik, rodom iz Andrije v južni Italiji. Ta je včeraj popoldne v tolerančni hiši v ulici Fortino št. 4 zavžil 20 pestilij kinina. Zastrupljenca so z nekim javnim avtomobilom prepeljali v mestno bolni-
šnico, kjer mu je zdravnik izpral želodec tetf ga na ta način spravil iz nevarnosti.
Ni znano iz katerih vzrokov si je Bruntt kotel vzeti življenje.
Vesti z Goriškega ,
Razdrto. Prostovoljno gasilsko društvo! tt Razdrtem priredi dne 5, avgusta ob priliki 25-letnice svojega obstoja veliko vrtno ve« selico. Da poudari pomembnost tega dneva« priredi SDA iz Trsta kolesarsko dirko.
Omenjeno bodi tudi, da je Oreskrbljeno prt veselici za vsakogar. — Stari krogljarji (balin« carji) bodo ta dan isto tako tekmovali. Raz« pisana je diploma in sijajna nagrada zmago« valcem.
Čisti dobiček prireditve gre v korist društva, da si nabavi potrebno gasilsko orodje.
V nedeljo torej vsi v vas pod sivi Nanosi
I. red. občni zbor Akad. podpw društva «Pro-8veta» v Idriji. Dne 27. julija t. 1, se je vršil prvi redni občni zbor Akad. podp. društva •Prosveta« v Idriji. S tem je bila zaključena prva poslovna doba organizacije. Tekom te poslovne dobe se je društvo omejevalo le bolj na notranje organizatorično delo. Vršili so se sestanki in debatni večeri, kjer so se obravnavala razna kulturnopolitična vprašanja, položaj slov. Življa v Primorju in načrti za uspešno delo med narodom.
Do realizacije teh načrtov še ni prišlo, ker so bili člani preveč zaposleni v študijskem delu in pa, ker se je društvo kot še mlada organizacija moralo boriti z organizatoričnimi težkočami.
Občni zbor je otvoril tov. predsednik 2 nagovorom na članstvo, poživljajoč ga, naj v bodoči poslovni dobi, ko bodo prve težkoče že večinoma odstranjene, dela na to, da bo društvo v vseh ozirih doseglo svoj namen.
Iz poročil odbornikov je razvidno, da je bilo notranje društveno življenje precej živahno. Kakor že uvodoma omenjeno, so se vršili debatni in družabni večeri, sestar.ki s predavanji iz vseh strok, predvsem so se obravnavala kulturno-politična vprašanja. Društvo je imelo svoj pevski in tamburaški zbor. Lanske počitnicc je bil v načrtu kon« cert, a je vsled preobilnega dela moral od-pasti. Javni prireditvi sta bili dve in sicer ena dramska predstava (Tiicič: «Golgota») in Akademski ples.
Izredna občna zbora sta bila dva. Društvo je nameravalo organizirati pod svojim okriljem tudi srednješolce in so se v to svrho sestavila na I. izrednem občnem zboru pravila, glaseča se na ime Dijaško društvo «Pro->. sveta*. Ker se namerava ustanoviti v Idriji podružnica Mladinskega društva «Prosveta« in bo s tem dana možnost idrijskim srednješolcem, da se organizirajo, je občni zbor ovr« gel pravila, sprejeta na I. izrednem občnem zboru in sklenil, da ostane društvo tudi za« naprej izrecno akademsko. Obravnavalo se je tudi vprašanje Dijaške Matice in se je sklenilo, da bo društvo, v kolikor mu bo to mogoče, podpiralo akcijo D. M.
Od čistega dohodka društvenih prireditev so prejemali potrebn: člani gmotne podpore. Društvena knjižnica šteje preko 1000 Knjig znanstvene in leposlovne vsebine ter večjo množino znanst v eno-le poslovnih Te vi j.
Z zaključkom občnega zbora je stopilo društvo v drugo poslovno dobo svojega obstoja z geslom: «V delu je rešitev.'» — Odbor.
Antico BandeH odlikovani Zakaj je bil ta žlahtni gospod odlikovan? Mogoče za hrabrost ali celo značajnost? — Po i-a-ovem poročilu v «Novi dobi» je bil odlikovan radi tega, ker je spisal italčjansko slovnico za Slovence. Na kak način in od koga je bit odlikovan? — Od predsedništva ministrskega sveta je prejel sledeče pismo:
Rim, 16. julija 1923. j
Velecenjeni gospod!
Potom vddemskegai prefekta je došel Nj, Eksc. Predsedniku iztis "Slovnice italijanskega jezika za Slovence«, ki mu ga je. V. BI. blagovolilo pokloniti,
Nj. Eksc. Predsednik je z veliko radostjo sprejel vljudno naklonilo in, zahvaljuje se po meni, Vam izraža svoje iskreno zadovoljstvo za hvalevredno inicijativo, katero visoko ceni vsled važnosti in splošne koristnosti tega izvrstnega dela.
Z odličnimi pozdravi
Posebno Tajništvo N, E. Predsedntka ministrskega sveta.
Jasno kot beli dan je, da ima to odliko^ vanje izključno političen značaj. Videmskemu prefektu se gre namreč predvsem za to, da čimbolj izpodkopci pri slovenskemu ljudstvu ugled njegovtih izbranih in pravih zastopnikov, na drugi strani pa poskuša na vse mogoče načine in z najraznejšimi sredstvi ustvariti ugled onim gospodom, ki vrše svoje razdiralno delo med na'šim ljudstvom. Radi tega se nam zdijo tem bolj smešna izvajanja g. i-a, da je Bandeli-jcva slov.-ital. slovnica tako dobra, da ji ni para na svetu in da je našla celo priznanje pri samem ministrskem predsedniku. Pri vsem rešpektu, ki ga gojimo napram ministrskem predsedniku, ne bo njegovo priznanje povečalo ugleda Bandeli-jevega dela, Jcer min. predsednik, akoravno sam učitelj po poklicu, ne more presojevati vrednosti tega dela iz docela enostavnega razloga, ker ne zna slovenščine.
PODLISTEK
(S>>
ANME VIVANTI:
KIRKA
Roman Marije Tarnovske, - Poslovenila G. B.
• Their name is legion. Ko bi ti mogla napraviti imenik...»
*Da, napravi mi ga U je vzkliknila Olga krepko in žalostno,
V istem hipu je vstopil Vasilij vesel, drzen, t rožo v gumbnici.
«Imaš svinčnik, Vasilij?* sem ga vprašala, potem, ko naju je pozdravil.
«Da, čemu?» je vprašal razmišljeno, stopajoč proti pisalni mizi.
Vasilij je vzel na pisalni mizi nov svinčnik, ga ošpičil skrbno in mi ga dal. «Tu ga imaš,» je rekel, «in skrbi, da ga boš morala dolgo časa rabiti, in še mnogo drugih svinčnikov.* Nato me je uščipnil za uho, vrgel poljub Olgi in naju zapustil.
Ostali sve sami in sve se spogledali. Bili iva bledi obe. «Prični seznam,* je rekla Olga, ki se je zdela z dolgim vratom za spoznanje shujšana.
«Moram li napisati tudi one, o katerih nisem gotova?* vprašam s svinčnikovo konico v ustih.
<*Ne, ne J za božjo voljo, samo one, za katere
si gotova.*
In pričela sem tako-le:
Baronica Tiemann.
Tatjana Ksijunma.
Daška Boldinskaja,
Julija Terleckaja.
Neka gledališka igralka iz Kijeva,
Neka ciganka.
Druga sobarica moje matere,	\
Neka kmetica iz Otrade.
Še ena kmetica iz Otrade.
Moja sobarica.
Dojilka Tjoke.	1
Neka gospodična iz Poltave. " t
Princezinja Dubinskaja.
Neka neznanka v vlaku iz Odese,
Sobarica Tatjana.
Nina Popova.
Nadina Grigorijevskaja
Vzgojiteljica Tanja.
Pandaleona Kirkova.
Gospa Likoščina.
Ana Pud.
Teta Ane PuČ. •
Gotova Vanda.
Neka francoska gospa v vlaku iz Berlina.
Igralka gledališča Olimpia v Kijevu.
Baronica Saltykova.
Hčerka našega kočijaža.
Gospodična Kčnigsberg.
Nečakinja Olge Stolice.
Olga Stolice.	J
Neka norveška gospa.
Gledališka igralka v H v J rc s-tt.
Neka Titina, Nidija Verbena, Gospa Shaub.
Leontina.	^ , -
Neka nemška vzgojiteljica. Neka češka baronica. Gospa VasiHjeva. Sestra go^pe Vasilijev«. Sestričina gospe Vasilijev e. Pri tej točki me je Olga ustavila: «Dovolj,» pravi. «Tmai malo konjaka?*
Ko se je počutila boljše, sem ji rekla: »Vidiš, da je popolnoma brezuspešno, da bi se jaz posluževala istih diiav, iste iivilije...»
«Molči, molči! Ne govoriva,* je odgovarjala Olga, pihajoč se z listom.
In vsa zmedena me je ostavila. Ko sem jo drugi dan zopet videla, je bda nervozna. A jaz sem obrnila pogovor na
predmet, ki mi je stal na srcu: zopetna osvojitev Vasilija.
«Vem, da ni to lahka reč,* tem začela. * «Oh ne!, je vzkliknila ona. »Pravzaprav ne. Toda <to noč sem premišljala... da lahko vse one ljubimke...	. ..
« Torej? »
k-«Ti zelo liabiš svojega mota? Mogoče' si domišljujei, da so vse one ženske, ki jih on vreča, zaljubljene vanj. Tisti seznam, glej, se mi zdi pretiran.*
Pokfanala lea z glavo, Olga je zopet nadaljevala: «Bi li Ma fcmožna misliti, da tudi faz...
«Ah, pa zakaj?* sem rekla in sem zarudela do las.
Tudi ona je zarudela. Zato boš dobro razumela, da ne bi bila jaz nikdar tista, ki bi ti pomagala, ga zopet osvojifi.~» _
Smejala sem se in ji poljubila mehko lice. «Nič ne de: jaz nisem drugega, kot njegova soproga, kaj ne? Ti delaš, kakor se dela s poizkusi!*	.
Zarudela j«, se posmejala in me poljubila. «Uboga Marija! Tako mlada si. Videla bi te rada srečno,* je v rekla in čutila sem, da je govorila resnico.
»Ti si rekla torej, "da moram, ako naj ga zopet pridobim...*	,
Postala je zamišljena. »Saj je toliko nači-rpov. Si poskusila biti ljubezniva?* »Oh, da,* sem odvrnila, »In on?*
»Čutil se je nadlegovanega.* »Si poskusila biti brezbrižna?* »Oh, da.» »In on?* »Ni niti opazil.* »Si poskusila biti histerična?* Obotavljala sem se. »Mislim da!* sem rekla končno. »Toda razloži mi bolje.*
»Poglej, pri moških, ki mrzi jo zdrave in normalne iraške, uspč histeričnost najbolje. Se razume, da mora biti ta histeričnost este-tična... ohraniti mora plastično linijo.* —- In Olga ie začrtala v zrak s palcem nedoločno
gesto slikarja. Obdati se moraš n. pr. z diša- taro in zapoi...*
vami... z nenavadnimi in čudnimi dišavami... in potem moraš pasti v omedlevico vsakokrat, ko vidiš recimo — gotove barve...* »Kakšne nenavadne ideje!* sem rekla. cPač ne, nasprotno! Je jako moderno, je jako pikantno, pasti v nezavest vsakokrat, ko vidiš naprimer' slezenovega cveta.* »Pa če jih ne vidim?*
»Kako si neumnal Moraš videti. Ukaži si prinesti iz prodajalne deset metrov svile take barve... Odpri omot pred njim... potem padi... pazi, da padeš s preračunjeno pozo..* Tako!* In Olga je pokazala,
»Zdi se mi smešno!* sem rekla. Oiga je zamerila. »Imej se dobro,* je rekla in je hotela iti.
»Ne, ne! Te prosim, ne zapusti me,» sem prosila. »Svetuj mi raje drugega.*
Olga se je pomirila. Po kratkem premolku je nadaljevala:
«Si li poskusila kedaj biti »solnčni ža-rek*?*
Postala sem nepotrpežljiva, »Kaj pomeni to, biti »solnčni žarek*? Zdi se mi, da si nagnjena k frazam.*
Tokrat Olga se ni užalila. »Ako hoče biti žena v življenju moža solnčni žarek, se mora predvsem kazati veselo v vseh urah dneva. Oblači se vedno svetlo. V lase stavi si trak... JCo začuješ njegove stopinje, mu steči nasproti in ga objami. Ko odide, vrzi mu z okna cvetko. Ko je zamišljen in molčeč, vzemi gw
T trsta, one t* avgusta lvzi,
Pevraa-OslBTfe, Prosvetno društvo v Oslav-, naznanja, da se bo javna veselica, ki je ila prepovedana za minulo nedeljo, vršila i-le prihodnjo nedeljo, dne 5. t. m. rta dvo-išču P. Primožiča. Na sporedu je šaloigra Mari grehi», petje, godba; po predstavi prota zabava. — K obilni udeležbi najvljudneje abi odbor.
Kadje. Pevsko in bralno društvo «Dneva ar» v Kazljah priredi dne 12. t. m. o priliki pasila, veselico, šaljivo srečkanje s paviljo-om, v katerem se bo prodajalo vsakovrstno ecivo in sadje, tako da kdor želi del kazelj-kega opasila, naj se potrudi v Kazlje.^ O raškem dobrem teranu niti ne govorimo, 'oleg tega bo svirala godba društva «Parma» z Trebič vesele in poskočne komade za mla-ino. Začetek ob 25. — Odbor. Sestanek v Komnu. Za soboto, dne 4. avg. ;b 10. uri dop. je sklicala na pobudo Slovenskega kmetijskega društva Zveza slovenskih županstev župane in zastopnike občin komen-ikega, sežr.nskega, ajdovskega in goriškega hodnega okraja, ki imajo skupna, občinska ^emliišča, v Komen. Sestanek se bo vršil v ./orani g. župana* Zigona. Edina točka dnev-iega reda bo: Agrarni urad in delitev občin-kega zemljišča. Dolžnost vseh prizadetih oblin je, da pošljejo svoje uradne zastopnike a ta sestanek.
Vesti Iz Istre
♦ Veselica ▼ Vodicah. Dne 5. avgusta pri-
edi ^Prostovoljno gasilno društvo* iz Maie-ije v Vodicah (Istra), v prostorih gosp. Hr-'atina veliko veselico. Na sporedu, ki 6e za-:ne izvajati točno ob 3. popoldne, so pevske ■očke, Šaloigra «Rodoljub iz Amerike* in ples > sodelovanjem društvenega tamburaškega -bora. Cisti dobiček je namenjen le v dobrodelne svrhe. Razen tega je veselica v tako velikem obsegu za tamkajšnje prebivalstvo — edkost, vsled Česar z gotovostjo pričakujemo, la ne bo nihče zamudil redke prilike. Odbor.
Gospodarstvo
Krompirjeva kriza.
Pričakovali smo, da bo letošnja letina krompirja na Goriškem dobro uspela. Krompirja je bilo mnogo nasajenega; računali smo, da oo 300 vagonov blaga na razpolago za izvoz. Naši kmetje so se že veselili uspeha svojega 'dela. Toda dež, katerega je letos mnogo padlo, je zavlekel letošnjo žetev najmanj za 14 dni, tako da je naše blago dospelo prepozno na trg. A to bi še šlo; toda glavni vzrok letošnje krize je kakovost blaga samega. Krompir namreč gnije ter ne vzdrži dolge vožnje v tu-iino. To so domači vzroki krize. K tem pride se vprašanje svetovnega trga. Ni več stare Avstrije, katera je potom visoke carine zabra-njevala uvoz zgodnjega krompirja iz Italije. Danes se moramo boriti z Neapoljem in Chiog-gio, ki pridelata prvovrstni krompir v ogromnih količinah. Lanskega leta je izvozif Nea-polj svoj krompir, katerega ni bilo toilko ka-
'---1 „ 4- —__ir_l___1 ■	__J-
To In ene
Statistika ljubezenskih odkritij. S čim se
vsega ne bavijo statistiki! Nek tak prijatelj številk se je tako daleč spozabil, da je oblekel v številke obnašanje Ženske in moškega pri razode vanju ljubezni. Moiki dajajo po te; statistiki sledeče številke: 36 odstotkov mo ških pritisne milo izvoljenko navdušeno na svoja junaška prsa, 24 odst. zapečati na novo osnovano zvezo s prisrčnim poljubom, 4 odst. dihnejo poljub na lasi, 2 odst. poljubljata roki, Jti se jih hočeta prisvojiti «za večno*, 2 odst. padeta na kolena, 20 odst. jeclja, 12 odst. popolnoma molči. Nežni spol postopa nekam bolj enotno in sitematično: 60 odstotkov žensk pade brez besede y naročje svojega izvoljenca, 20 odst. jih pri tem še posebej zar d i in si skrije obraz, 1 odst. pade v nezavest, i. odst. se delajo začudene, 14 odst. pogleda moškemu brez besede a vendar zgovorno oči, 1 odst pa pobegne — da hitro naznani veseli dogodek skrbni mami. Statistik kon čuje, da se je nekdaj dogajalo, da je razkritje ljubezni končalo z neke vrste poravnavo, ko namreč deklica ni hotela slišati ničesar o ljubezni in se je mladenič častno potegnil na* zaj s tem, da je ponudil deklici svoje prija« teljstvo. To da se danes več ne dogaja, ker takih deklic več ni.
! Poslane*)
Skupina delničarjev tržaške Jadranske banke v Ifebrovnikn se je obrnila do g. dr. Edvarda Slavita* in mene, da bi branili njihove koristi naspzoti sklepom glavne skupščine 14. pre*. m. Ker je za tukajšnje delničarje dobno, da so o predmetu poučeni« predao ukrenejo daljnje korake, vabim v odsotnosti g. dr. Edvarda Sla vika sam na posvetovanje tiste gospode delničarje, ki so pri glasovanju na zadnjem občnem zboru ostali v manjšim t svojo pisarnico, vis Trenta Ottobre 13, L, vrat« 9, za da-neSf četrtek, ob II, dopoldne.
Dr. Josip WiHan.
Zaptastivasi svojo rojstno vasico pošiljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčne pozdrave. Obenem se zahvaljujem gospe Antoniji Mahnič (Brundlovki) iz Sežane št. 74, za vsa njena obrekovanja in za srečno mi zaželeno pot Istočasno odstopam mesto namenjeni ji nevesti
Sežana, 1, avgusta 1923. (435)	Mici Mahnič.
DAROVI
— Gčna. Vončina je nabrala za Dijaško Matico 201 liro. Darovali so: N. N. 2, Raice-. vich 3, M. B. P. 5, Matosovič 2, Lampe 2, Col ja 2, Pahor 2, Samarin 1, Kožmerlj 2, Je-ras 10, Bidovec 2, Kociančič 2, N. N. 10, N. N. 5, N. N. 2, M. 1, S. 4, Tomažič 5, Rehar
5, Cej 3, Renko 5, Maurič 5, Ravbar 5, N. N. 4, A. Grgič 2, Markovič 2, Mihelj 2, A. Gom-bač 4, F. Gombač 2, Zavadlal 4, Trampuš 2, N. N. 1, N. N. 2, N. N. 2, Cerne 2, Počkaj 3, Benčič 5, Dugulin 2, Pahor 3, Vesel 4, f^amjek 5, Kožuh 5, Piren 5, Narobe 2, N. N. 1.50, Zafred 2, N. N. 2, Zant 2, N. N. 1, F. M.
2, N. N. 1, N. N. 5, Škof 2, M. L. 1, I. M. 1. A. Zega 5, Kovacich 2, N. N. 1, Stibel 5, A. Po v h 5, Gombač 1, Sossich 5, Sbogar 1.50, Sanič 2, Leben 2, Adamič 1, Černigoj 2. Dijaki posnemajte! — Posojilnica v Voioskem dar za D. M. 50 lir. — G.čna Vončina je nabrala za Dijaško Matico. Darovali so: N. N. 2 liri, Kariš 2, Srebrnik-Zupan 1, Sancin M. 1, Go--dina 1, N. N. 1, Sancin L 2, Fonda 1, Sancin R. 2, Sancin A. 1, Sancin P- 1, Dinis A. 1, Sancin J. 5, Pižon Val. 3, N. N. 1, Benič 5, Sancin 1, Srebrnik 5, Godina 2f N. N. 3, N. N. 1, Grk 1, Godina 1, Mikusch 2, Misle j 1, £. Kerže 20, Rože 3, Zadnik 5, Guštin 5, Gu-štin F. 5, K, Sosič 10, Lostruaka 1, Turk 2,
^____________Sbrizaj 3, Candolini 10, N. N. 5, Stare 2,
kor letos, na bližnji Vzhod in Grčijo radi gr- Čermelj 5, K. N. 3, Susig 5, O. Pertot 10, A ško-turške vojne. Trg v Avstriji, Čehoslovaški Košuta 5, Rebula 4, Cink 5, Brateckum 5, Sn Nemčiji ni bil obložen z blagom, medtem i Tusar 10. — G. Grahor Anton nabral 37 lir. ko preplavlja letos ta velikanska količina j — Nabrano pri «vijolicah» 45 lir. — Vsem
o.eapoljskega krompirja Avstrijo, Švico in CeškG. Blago je po kakovosti mnogo boljše od našega. Še posebno rumeni krompir je na Dunaju in v Pragi zelo priljubljen. Radi tega nimamo mi nikake možnosti konkurirati temu blagu. Poleg tega tamkajšnji kmetje zelo vestno čistijo in pazijo na blago ter ga nato polnijo v male vreče od 30—50 kg. Na ta način pridobivajo vedno več odjemalcev; medtem .ko naši kmetje zanemarjajo pripravo blaga, misleč, da je še vedno vojna. Mesto da bi naše zadruge dnevno pridobivale na imenu, ga zgubljajo od dne do dne radi nekaterih brezvestnih članov. Take člane bi bilo treba izključiti. Zadruge bi potem lahko vzgojile naše kmetovalce, da bi vedeli, da se le e poštenim blagom pride daleč. K zaključku naj še pripomnim, da je Francija predaleč za izvoz radi slabe kakovosti blaga; Jugoslavija ima dovolj svojega blaga in prenizko valuto, da bi fhogli tja izvažati krompir. V Egipt je izvoz nemogoč radi velikega rizika, da se blago na potu pokvari.
Zadnji krompir je glede kakovosti nekoliko boljši; toda položaj se s tem ne izpremeni veliko, ker se je pridelek letos sijajno obnesel na Ćehoslovaškein, v Jugoslaviji in na Ogrskem,
Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) — Obrtniki na dalo! Z velikimi koraki se bliža otvoritev «Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe* v Mariboru. Ne samo razstavi jalci kot taki, vsak posamezni obrtnik, ne glede na to ali se razstave s svojimi izdelki vdeleži, je zainteresiran na tem, da razstava y vsakem oziru uspe. Moralni uspeh je že v naprej zasiguran. Saj bo razstava prekašala ;Yse dosedanje razstave, tako po svojem obsegu, kakor po vsestranosti, ter obeta postati ena prvih industrijsko-obrtnih razstav v naši državi. Treba pa je misliti tudi na materialni uspeh. Prireditev razstave je združena z ogromnimi stroški, ki bi jih posameznik nikdar ne zmogel. Od razstave ima vsakdo koristi, razstavLjalec, vsak obrtnik in industrijalec ne glede na to ali se je razstave vdeležil s svojimi izdelki ali ne. S tfem, da se občinstvo upozna z našimi domačimi izdelki, se koristi vsem ne samo posamezniku. Zato je tudi dolžnost vseh in vsakega posameznika, da po svojih močeh podpira razstavo.
Kako pa je to mogoče? Prav lahko. Marsikateri na deželi in po mestih se ne zanima za razstavo. Te je treba na to posebno opozoriti, ter jim povedati, kakega pomena je razstava za splošnost. Kjer obstojajo obrtne organizacije, zadruge in društva, je najboljše, da se potom teh organizacij organizira korporativan obisk razstave. Opozoriti je treba vse posetnike na ugodnost, ki jih nudi razstava, kakor polovično vožnjo, preskrba prenočišč itd. Čim več bo obiskovalcev tem večji bo materijelni trspeh, ki pride zopet v korist skupnosti. Čisti dobiček je namenjen za Vajeniški dom. Koliko starišev bi rado dalo svoje otroke izučiti za rokodelca a mu ne morejo oskrbeti stanovanja, hrane in primernega nadzorstva. Temu bo odpomogel ^Vajeniški dom« kjer bodo našli zavetje obrtniški vajenci. Če hočemo dvigniti nš obrtniški stan moramo pred vsem skrbeti za zdrav obrtniški naraščaj. Brez naraščaja ni mojstrov.
Zato pa kličemo še enkrat: Obrtniki na deloi Vsak agitiraj v svojem okolišu za obisk razstave, da poleg moralnega uspeha dosežemo tudi gmotfli uspeh. Ne zanašajmo se na tujo pomoč. Pomagaj si sam pravi star pregovor in tega se moramo držati tudi obrtniki.
darovateljem najprisrčnejša zahvala. — Iz daljne Južne Amerike je poslal D. M. g. F. Turk (Rio de Janeiro) ustanovnino 100 lir.
Za zgradbo šol. vrtca pri Sv. Ivanu so darovali: (Nabiratelja gg. A. Podbršček in V. F.) Milka Pek, Valeska, Rados. Petrič in R. A M. po 50 L; Jak. Vatovec in I. Zidar po 30 L; Lojz. Brana, Sosič Karlo in Tomaž Z po 25 L; Mila Vadnal, Marija Čok, Milič Frančiška, N. N., Kocjančič F., Modic Ludvik, Sklemba Iv. in Rupena Fran po 20 L; Lovrot Gaič 15 L, Jaklič Ant. 11 L, Daneu Ivan, Scheimer Anica, Delak Kristina, Rode Silvo, Lojz. Zega, Bidovec Ivo, Narobe I., Žerjal I., Cink F. in S. po 10 L; A. D., N. N. Stare Josip, Rebula I., Prime Marija' in Makovec Ferdinanda po 5 L; N. N. 2 L; skupno 653 L. — V isti namen so o priliki sklepčne veselice otroškega vrtca pri Sv. Ivanu preplačali vstopnino oz. darovali: N. N., Negode in Tomažič po JO L, H. Schmidt 6 L, Kolombin in R. Š. po 5 L; Mo-Čilnik Marija 4 L; N. N., N. N. in Vrl po 3 L; N. N. 2 L in Močilnik F. 1 L; skupno L 62.
Gosp. J. C. je izročil «Šolskemu društvu* 53 lir nabranih "nekje nad Trstonr namenjene dnevu za «Našo deco».
Podružnica v Idriji je poslala «ŠoL društvu* znesek L 89 nabrano na godovanju v «Fran-celnovi hiši*. Vsem oenj. darovalcem kot nabiralcem srčna hvala.
Učeke popoldanskega tečaja za krojenje so zbrale ob zaključku tečaja L 20. za 2. d. u„ gdč. učiteljica dodala L 10. k Za Šolsko društvo Malalan Marija, učenka tečaja za krojenje ob zaključku tečaja L 2.
1 Za Utonite pod tem anlovom odgovarja or«4* niitvo le toliko kolikor mu zakon nlm.
Mali oglasi
RnzGLns.
Kr. notarski kot sodni knmisarftat v D. Bistrici naznanja, da se bo vsled predloga dedičev po Ani Prime iz Got. Zemosna štev. 24, vršila v četrtek, dne 9. avgusta 1923 dopoldne ob 10. uri, na licu mesta v Gor. Zemocnu štev. 24, prostovoljna javna dražba zemljišča vlož. štev. 66, kat. ci>č. Gor. Ze-raon in nekaj premičnin v skupni cenilni vrednosti L 9241, katera cena je tudi vzklicna cena in pod katero se ne bo prodajalo. Posestvo obstoji iz hiše štev. 24 in deset zemljiških iparcel in tvori manjšo samostojno kmetijo. Najprej se bodo prodajale posamezne parcele, na koncu se bo poskusilo doseči višji pomudek za celo posestvo. Dražb eni poboji so na vpogled v notarski pisarni v II. Bistrici med uradnimi urami.
Kr. notarijat kot sodni komisarijai v II Bist rid.	(434)
STANOVANJE z 2 do 3 sobami, se išče. Via Lavatoio 1, I., srednja vrata.	1068
Postojna (vila Jurca)
Zdravljenje potom elektrike
Vsak dan od 9-12 In 16-19. &
HARMONIUM, čisto nov, znane tvrdke K. J. Barvitius - Prag, se proda. Ponudbe pod «Harmonium» na upravništvo.	1069
ABSOLVENTINJA trgovske šole, z znanjem slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, koresponednee ,išče službo. Naslov pri upravništvu.	" 1970
GOZD, bukov, hrastov, jelov, vsake velikosti z drevesi vsake debelosti, kupim. Ponudbe pod « Veliki» na upravništvo.	1071
RADI SELITVE se proda po nizki ceni kuhinjska oprava in spalna soba. Postelja (poldruga), omara, miza, kuhinjska miza, kuhinjska omara in šivalni stroj. Skedenj 762, blizu pokopališča pri Sv. Ani. 1072
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje In prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v.;a Giacinte Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Al-bert, Trst, via Mazanj 46.	855
SREBRO, zlato In briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II.	45
KOMPENZIRAN LES ru&e breze, velika partija, se proda po ugodni ceni. Molino Vapore 9.	1055
Oglarji In drvarji, POZOR!
Kupimo vsako količino oglja 3n drvi In plačamo po najvišjih cenah. — Obrnite se osebno ali pismeno na: KMETIJSKO TRGOVSKO DRUŠTVO D. BOLONIC & COMP (427) Via Raffineria 7, I. nadstr,
MU slinami temi imi.
TržolbB posojilnica in hranilnica
r^pistrovana zadruga z Omejenim poroštvom
tiradufe v svoji lastni Jilši ulica Torreblanca štev. 19, I. n.
USA pri Sv. Ivanu, s štirimi prostori, prosti z avgustom, voda, plin, maihen vrt. L 40.000. Giacomello, 'Via Toziano Veccelio 2, pritličje, od 1. do 3. •	1060
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Efltt Mi vogal uL MazziaL — Lastna pala?a.
Delaiftka glavnic« la rezervni saklad K t. SI. 225,000.090
Izvršil]« kalotu nt bate ia mjatiibi fnau&ji Uradu« mrm od »-13
v Trstu
registrovana radr. z neomejenim jamstvom
Ulica Mer Luigi do Polestrtna št. 4.1.
Obrestuje oavađns itranilns \ilaos po 01--
vloge, vezane na trimesečno odpoved 57a7. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 67, ako znašajo 30-40.000 „ po 6s/,7a ako. presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za «varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad' 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali -dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. št 16-04. _ Tel. št. 16-04.

Borzna poročila*
Valut« na tržaškem trgu.
Trst, dne 1. avgusta 1923.
ogrske krone	0.10 0.15
avstrijske krone	0.0315 0.0325
češkoslovaške kr nc	6750,— 68.—
dinarji • ........................23.05
leji	11.25.— 11.75
marke. . . . . .................0.0025 0.0035
dolarji ............ •	22.90 23.05
francoski franki .......................134.40
švicarski franki	411.50.—414.—
angleški funti papirnati ...........105.40 105.60
Tečaji:
Trst, dne 1. avgusta 1923.
Cosulich .""."7 m V...............
Dalmatia......................280
Gerolimich ••••»••••••••••• 1160
Libera Triestina	406 Lloyd »1415 Lussfno
Martinollch...........................I3&
Ocean la	93
Premuda	615
Tripcovich ...............a«	280
Ampelea	&(J0
Cement Dalmatia	31o
Cement Spalato •••••••••••••••	228
Semena DETELJE 1NKA£NATKE, JESENSKE REPE, AJDE, MOTO-V1LCA, kakor tudi vsa druga vrtna in travniška semena, prvovrstna, prodaja po ugodnih cenah
tonl&a Sever & Komp.
Trst, Via Machiavelli 13. u
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun In vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
9T p© 4°jo ^mi
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orodne m za strsnks od 9 do 13.
Ob cedeljah in praznikih Je urad zaprt Št. telef. 25-67.
Odhodi in prihodi uMeu
JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Portogniaro - Benetke.
Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5,35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o.; 19.05 eks.
Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o.; 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks.
Trst, Gorica, Kortnin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o9.40 o.; 13.10 o.t 16.40 brz.; 18.— o.
Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.5C o.; 18.50 o.; 22.45 o.
Trst, Nabrežina, Divača, §t. Peter, Postojna Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o., 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz.
Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.j 23.50 o.
KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni). Trst, Koper, Bilje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50*, 12.35, 18.30*. Dohodi: 8.30\ 12.30, 17.55*, 21.25.
Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.; 17.25 o.
Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.; 23.45 brz.
Trst, Her'pelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35. 10.&5 o.; 15.50* brz.; 21.32 o, • Ne vozi ob nedeljah, mamim a^sgfflgBBBmsTOBaPttžsaaB
KDOR HOČE KAJ KUPITI	f]
KDOR HOČE KAJ PRODAT!	U
KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD.	|
INSERIRAJ V »EDINOSTI«	@
EIII
III
1811
IIISSH3&5IIEE9I KEBBK3fiBSSZ23) S22S2SS 8ISMK2 3B

Spominjajte se ob vsaki priliki ,DUa*ke Matice1
Novi dohodi pohiitva.
Poročne sobe iz hruškovega, rnehagonijeve-ga, jelovega, hrastovega in bukovega lesa. Obedne sobe iz orehovega in hrastovega lesa in palisandra, pohištvo za urade, sobane, sobe i. t. d. I. i. d. po zmernih cenah.
Via Udine 25 «
izvršuje m ffsKorshn m točno fn seiii
Mori tista se tiajajg v ulici Sv. Mila Mm it. 20

Stara znana zlatarna
MIH. ZITRIN
Corso Viti. Em. IH. 47
• kupuje in zamenjuje zlato, srebro in irage kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočih del. (53) j
S Ljubljanska kr
Oglasi o .Edinosti' imajo
najboljši uspeh S
Podružnic^ v Trstu.	2
Vogal vin ValMo ll — Via 30 ottoDre 11
* *
IzvrSuje vse bančne posle.
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja fn kupuje Dinaije. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinaije na obrestovanje po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje
po 33|4clo netfo
Vloge na tekoče račune po 41|2°|0
Vezane vlog« obrestuje najugodnejše po dogovoru.
Glavni sedei banke: LJUBLJANA.
Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novlsad,
Ptuj, Sarajevo, Split
Oetnllka glavnica In rezerve: Dinarjev 38,000.000.— TeL it 5-18.	Uraduje od 9 do 12Va In od 14 V, do 16.