za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi je moči
GLASILO SVO'BO'DOMISELJflH SLO VE JVC E V V AME'RIK.I
devoted to the interest* of the laboring classe*
Od boja do zmage!
Štev. 27.
Entered as Seoond-'Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chioago, III., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, I1L, 4. julija 1913.
Kdor ne misli svobodno, se na more boriti ca svobodo I
Leto XII.
Razgled po svetu.
AVSTRO-OGRSKO.
Budapest. — Ker je občinski svet v Reki že delj časa nasproti vladi sovražno stališče zavzemal, je sedaj vlada odločno nastopila ter občinski svet mesta Reka razpustila.
Dunaj. — Poročnik Lebel, kateri je bil 35 let (?) v vojnem ministrstvu vposljen, se je ustrelil kmalo potem, ko je imel razgovor z načelnikom vojnega urada, generalom pl. Kiss. Vzrok samomora še ni znan.
Škof proti praznoverstvn.
Pečuh. — Tukajšnji škof grof Julius Zichy je ravnokar razposlal okrožnico v kateri ukazuje, da naj duhovščina prepove romanje h grško-iztoeni kapeli, ki se nahaja v občini Szentkut, komi-tat Barany.
Grško-iztočni duhovniki so si v dotični kapeli omislili nekakšen •“čudodelni Lurd”, kar je škofa napotilo, da je proglasil vse “čudeže” za humbug.
Rimokatoliški kaplan kot nravstveni zločinec.
Segedin. — Rimokatoliškega kaplana Franz Seres, ki je v Ban-hegye ovčice pripravljal za v nebesa, so orožniki z nasajenimi bajoneti odvedli v preiskovalni zapor segedinskega državnega prav-dništva. Aretacija se je izvršila na ovadbo več starišev iz Banhegye-ja, nad katerih otroki je izvršil nravstvene zločine. Kaplan Seres je baje že pred dvemi leti nad malimi otroki utehal svoj živinski nagon.
Italija.
Palermo. — Policija je ravno kar razkrila obsežno tajno zvezo, katera je imela svoj glavni stan v malim mestecu Altavilla. Ista je čudovito organizirana ter ima moške in ženske sekcije. Namen te zveze je izvrševati dobiekanos-ne zločine. Posebna pozornost se je obračala na trgovino z dekleti, in v tej sekciji je vodila predsedstvo ženska pod imenom “rdeča-glava.” Vsi člani so bili voleni z glasovnicami. Neki možki, proti kateremu je padla “črna krogla,” je zvezo ovadil policiji, ki je več članov aretirala, veliko njih pa, ki so bili v zvezi z odličnimi rodovinami, je pobegnilo.
Velikabritanija.
London. — V “Kings Beach” sodišču je bila izrečena razsodba v prilog irskega farmerja Thomas Ryan, kateri je “White Star Steamship Co.” tožil za odškodnino svojega sina ,ki je izgubil življenje pri “Titanic” katastrofi. Sodnik je Ryanu prisodil že popred dogovorjeno svoto $500 in izven-tega ima družba plačati še sodne stroške.
Sličen pravorek je bil izgovorjen istočasno v dveh drugih slučajih.	■ J..ja. .Ifiitii
Nemčija.
Berlin. — V porotnem sodišču v Kottbusu, vladni okraj Frankfurt ob Adri, se je pričel, veliko pozornost zbuječi morilni proces. Kot obtožena je železniškega čuvaja vdova in posestnica krožilni-ka Koekeritz iz Drebkava, ki je obdolžena, da je svojega boarder-ja in ljubimca Froehlich umorila, mrliča razkosala in sežgala v kuhinjski peči, srce pa na masti o-cvrla in — požrla.
Vse to je obtožena sama pripo-znala a trdi, da si je Froehlich. najprvo sam levo roko odsekal in potem njo prosil naj ga usmrti.
Rusija.
Petrograd. — Šestdeset Lamov (Tibetanski duhovniki) iz Mongolije je bilo 27. m. m. sežganih v neki pagodi (molilnici) v Kwei Kwacheng v kitajski provinciji, ob meji Mongolije. Lami so se v pagodi zabarikadirali, da se ubranijo preganjalcev, kateri so pa tempelj zažgali.
Razne novice.
Koliko stane štrajk v Patersonu, New Jersey.
Državni statistični urad je priobčil podatke o izgubi vsled štrajka v Patersonu. Poročilo pravi, da že mesece trajajoči štrajk svilo-predilcev v Patersonu, N. J. stane več kot $3,500,000, ne da bi bile v to ogromno svoto vštete velikanske izgube, ki so nastale vsled preneha vsega prometa v blizo dvesto tovarnah.
Nadalje poročilo pravi, da število štrajkov, ki so v državi izbruhnili, še ni nikoli niti približno toliko bilo, kot v minulih devetih mesecih.
Inozemski trust.
Washington, D. C. — “Imperial Tobacco Co.”, angleški tobačni trust, kontrolira tobačni trg in ceno v Kentucky. To je dognala kongresna komisija, katera že dlje časa preiskuje zadevo.
Močno naseljevanje.
New York. — Številno naseljevanje, ki je začelo marca meseca, še vedno vzdržuje in število zadnjega tedna, ki je bilo pričakovano v New Yorku, ne bo zaostalo za onim prejšnjega tedna. Za časa zadnjega tedna je bilo v New Yorku pričakovati 24 prekomorskih parnikov z 28,000 potniki medkrova, katerim nadkriljuje parnik “Rotterdam” z 2400 osebami medkrova. Iz Antwerpna sta na en dan odplula dva parnika “Vaderland” in “Lapland”, oba od potnikov zasedena do zadnjega prostora. Iz Hamburga pridejo parniki “Kaiserin Augusta Victoria” in “Kronprinzessin Ce-cilie”. “Kronprinzessin” je tukaj redek gost, ker to je šele druga vožnja v New York. Mnogokrat se ta parnik zamenjuje z br-zoparnikom “Kronprinzessin Ce-cilie” iz Bremena. Nadalje se pričakuje iz Bremena “Wilhelm”, “Main” in “Luetzov”; iz Libana parniki “Russia” in “Birma” ter iz angleških pristanišč 6 parnikov, med temi “Farmama” in “Mauretania” iz Liverpoola.
Predloga o ženski volilni pravici podpisana.
Springfield, 26. junija. — Go-verner Dunne je danes dopoldne ob 11. uri podpisal predlogo o ženski volilni pravici. Dogodek je bil posnet za film kinomatografa ; go-verner sedi pri pisalni mizi in malo oddaljeno stoji v polukrogu delegacija sufragetk. Pero, s katerim je načrtu dana postavna moč, je bilo na posebno željo izročeno eni sufragetki, katera ga je prelomila na tri dele ter dala dvern odličnim sestram vsaki en del.
Zgodnja volilna priprava.
Washington, D. C. — Takisto demokrati kot republikanci senata in zbornice bodo 4. julija izdelali načrt za prihodnjo predsedniško volitev.
Posebno živo delovanje bodo razvili demokrati. Oni so se že zjedinili na en komite, ter hočejo svojo delavnost pričeti z ustanovitvijo agitacijskega fonda.
Pošast v človeški podobi.
Winnipeg, Man. — Victor Pople, 22 let star, je bil v kriminalnem sodišču spoznan krivim umora, izvršenim nad 3 letni hčerki gospe Eva Willis. Hudobnež je e-troka sosede kratkim potom zadavil, ker je morilca, kakor on sam trdi, z upitjem motilo v spanju. Pople je obsojen na «smrt.
Konečno soglasje.
Washington, 28. junija. — Zvezni generalni pravdnik MeReynolds in zastopniki Union Pacific železnice so se danes dopoldne sporazumeli za načrt glede razpusta velikega Harriman železničnega sistema. V glavnih točkah je načrt v soglasju z onim predsednika Wil-sona, za torej ni dvoma, da ga on nebi odobril.
NAŠIM CENJENIM NAROČNIKOM IN SPLOH ČITATELJEM “GLAS SVOBODE”!
Koncem meseca julija poteče zgodovinski roman “Od pluga do krone”, katerega priobčujemo-v Glas Svobodi.
Ker smo vedno bili, smo in bomo na stališču, da damo našim cenjenim naročnikom poleg raznega in najboljšega čtiva tudi najboljše romane, novele in povesti, kar se lahko shrani za poznejše čase, tedaj smo tudi sedaj priskrbeli nekaj, o čim smo prepričani, da bomo vsakem našem naročniku vsestransko ustregli.
Priobčevali bodemo roman iz časov francoske revolucije
VITEZ IZ RDEČE HIŠE,
katerega je spisal Aleksander Dumas star.
Roman med drugim vsebuje tudi obglavljenje kralja Ludovika XVI. dne 21. januarja 1793, kraljice Marije Antonette, bivša nad-vojvodinja Avstrijska itd. itd. Sicer pa ni potreba navajati točke iz vsebine romana, kajti izbornost dela jamči že samo pisateljevo ime Aleksander Dumas, star.
Kdo med olikanem svetom ne pozna tega veleuma na literarnem polju! Ako samo omenimo njegovo delo “Trije muškatirji”, 'Dvajset let pozneje” itd. tedaj moramo že vzklikniti: “Klobuk deli!” Takih ženialnih pisateljev mati narava rodi le redko!
Ker smo se odločili, da ne bomo v knjigi izdajali velezanimiv roman “VITEZ IZ RDEČE HIŠE”, tedaj opozarjamo slavno slovensko občinstvo in pa osobito naše cenjene naročnike in zastopnike, da se potrudijo za razširjanje lista Glas Svobode. Pridobite novih naročnikov kolikor največ mogoče in dosedanji naročniki naj zapadlo naročnino nemudoma ponovijo, če hočejo imeti resnično pravo duševno hrano, katera je že sama na sebi vredna več kot tista dva dolarja, kar stane list za celo leto.
Kot smo že v zadnji štev Glas Svobode omenili, gradimo hišo za lastno tiskarno, sedaj še dostavljamo, da smo naročili vso potrebno mašinarijo, tako da bomo še letos nepreklicno pričeli z dvakratno izdajo Glas Svobode.
Vsi tisti naročniki, ki blodo do tja naročeni na Glas Svobode, bodo list dobivali za sedanjo deno, to jie $2.00 za celo leto med tem, ko bo poznejša naročnina primeroma višja. Tedaj je v interesu vsakterega, da si popred naroči list Glas Svobode.
Nesulemo pa tudi zamolčati, da baš sedaj denar nujno potrebujemo, in naročniki nam veliko pripomorejo, če takoj poravnajo zaostalo naročnino in vplačajo ponovitev.
Da je skrajna potreba za vsaj dvakratno izdajo lista, leži že v tem, ko potrebujemo luč, luč in še enkrat luč! ako hočemo napredovati. Z enkratno izdajo je zelo malo pomagano, in makari če list na 32 straneh izhaja; je le enkrat v tednu, med tem ko mora narod biti poučen vsaki dan!
Pričakujemo, da ta naš klic ne bo klic vpijočega v puščavi, marveč da bo našel odmev pri vsili rojakih, katerim je resnično blagor In napredek pri srcu! NA ZDAR!!
“GLAS SVOBODE”,
3622 W. 26th St., Chicago, 111.
ATENTAT IZVRŠEN NAD GOVORNIKOM.
12.	junija je v operi v mestu Oehvein, Iowa, govoril bivši rimokatoliški duhovnik Rev. J. J. Crowley, kateri je zelo naobražen in inteligenten človek; pisatelj, govornik, založnik in pravi Sava-norola 20. stoletja. Predmet govoru so bile farne katoliške šole in ameriške ljudske šole v preteklem, sedanjem in v bodočem ča-
su.
Po končanem govoru, grede iz dvorane v hotel, padlo je kakih 300 katoličanov po govorniku, ki so ga skorej ubili. Listi so pisali, da sta ondotni far Pat O’Connor, tam tudi papež imenovan, in njegov brat Evgene, sodnik nadsodiš-ča imela že popred vse pripravljeno za napad, kar sodijo iz pogovorov ondotnih ljudi, meneč se, da kdor se napada vdeleži nebo kaznovan pa če bi napadanca tudi ubili.
Po daljši rabuki se je policiji posrečilo ga rešiti iz rok krvoločnih hijen ter ga spremila v hotel. Toda tudi v hotel k lastniku je prišla deputacija zahtevajoč, da ga hotelir vrže iz hotela, in ko ta tega ni hotel storiti so mu zagrozili, da ga bodo sajni izvlekli, a hotelir jim je odgovoril, da to mogoče lahko storijo, a ne dokler on živi.
Iz Angleških listov posnemamo, da je drhal upila, medtem ko so ga drugi kamnali: “Ubite ga! U-bite ga! Izrežite mu srce! Ne pustite da pobegne iz mesta- Sedaj ga imamo! Ubijmo ga!”
Katoliški fanatiki so pač povsod enaki. Radovedni pa smo, kaj bo z napadalci, z vitezi Columba storila postava. Sosebno postava države Iowe je v tem oziru vzelo' stroga. Pa naj še kak Kranjc ali kak Sojar pride in trdi, kako so — nedolžni. Kje je tu zajamčena prostost govora?
Nevarno sredstvo.
Camden, N. J. — Kmali po že-nitvanski pojedini je 50 gostov zbolelo na znakih zastrupljenja. Obolelost se pripisuje zavžitju glavnate solate, ki je bržkone škropljena s strupom (Pariser Green), da umori črve in mrčes. Premalo pozornosti se je rabilo, da bi se bila solata temeljito očistila razkrojenega strupa. Najhuje je obolel ženin, toda upanje je, da on in vsi drugi okrevajo. Torej pozor rojaki!
Velikanska škoda vsled neurja.
Tracey, Ark. — Škoda, katero je povzročilo neurje s točo v južnem delu države, cenijo na en milijon dolarjev. Nevihta je nastopila, ko je mnogo trgovskih vsluž-bencev šlo domov. Toča je bila debela kot orehi in veter se je polagoma spremenil v vrtinčast hudournik, ki je številno hiš porušil. O izgubah človeških življenj ni poročil.
Veliko bruno zlata.
Bakersfield, Cal. — Farmer Fred Williams je prinesel sem veliko zlata vsebujoč kovinski kos in je povedal, da ga je odbil od meteorja, katerega je našel 16 čevljev globoko, ko je na svoji farmi kopal štirno. Farmer je kovino pokazal zlatarju, kateri je rekel, da je kristalizirano zlato. — Williams ceni težo meteorja na 20 ton.
Škoda vsled povodenj.
Verndal, Utah. — Vsled tride-seturnega deževja je Ashley reka stopila preko struge in preplovila obširne ter cvetoče farme; pridelki so uničeni in stanovalci pregnani. Bati se je, da bo voda naraščala.
Zagonetna bomba.
Paterson, N. J., 26. junija. — Danes vjutro je bila bomba vržena skozi okno stanovanja Adolfa Fritzsehes, preddelavec v neki svi-lopredilnici. Seveda trdi policija, da so dejanje izvršili štrajkarji.
DELAVSKE RAZMERE.
Charleston, W. Va. — Poročila iz Cabin Creek đistriktov pravijo, da je 26. junija 1000 premogarjev zastavkalo. Nemirov ni, in kdor hoče iti na delo, se ga neovira. U-radniki od United Mine Workers se trudijo, da bi preprečili štrajk, toda brez uspeha. Delavci v Acme in Kayford, največje mine Creek Consolidated Coal Co., se branijo iti zopet na delo.
—	Birmingham, Ala. — Policaji in zasebni detektivi pomagajo voziti vozove pouličnih železnic. — Vsled tega so štrajkarji silno o-zlovoljni in mnogokrat pride do resnih spopadov med policaji in stavkarji. Dinamit je neki kari odtrgal kolo, opeka in železni vijaki so raz hiš leteli na vozove.
—	Kansas City. Na zborovanju “Industrial «Council” je bilo soglasno sklenjeno, da se takoj odredi general štrajk v vseh unijah. To je odgovor na izprtje, katero so pred več tedni vprizorili stavbni kontraktorji v Kansas City, ter vposlili skabe na mesta linijskih delavcev. Od štrajka bo prizadetih najmanj 25,000 delavcev.
Z minerji v New Jersey se huje
postopa kot s ruskimi sužnji.
Wharton Miners Union št. 268 od W. Federation of Miners je poziv poslala na vse organizirane delavce, da bi jim pomagali v njihovem obupnem položaju. Oni pišejo^
“Že dva meseca štrajkamo, da varujemo pravice organizacije in da se izpremenijo neznosne razmere.
Prepovedalo se je nam organizirati in brez organizacije korakajo posestniki premogovnikov do ,aeje izkoriščanja. Kompanijske hiše in prodajalne ter absolutno gospodstvo čez vse v tem distrik-tu, je razglas premogovnih posestnikov.
Delavci so baš tako pod nadzorstvom bosov v prostim času, kot pri delu v rovih. Ovaduhi so vedno pripravljeni vloviti žrtev med minerji, da jih potem izroče kompanijskim uradnikom.
Dokazila napravijo le ti sami, da ubogega delavca oropajo za svobodo in kruh.
Po vsem trpljenju, katerega tukaj ne moremo navesti, smo ustanovili minersko unijo št. 268 in takoj je bilo dvajset članov odpuščenih in zapisani v “črno listo”.
Izpostavljeni smo bili raznim neprilikam, kar nas je prisililo iti na štrajk in da varujemo našo moško čast s resultatom, da smo promet premogovnika ustavili. «Sedaj so privedli tropo klatežev, takozvane zasebne detektive. V četrtek 22. maja je sem prišlo 250 takih lopovov, ki so takoj pričeli pravcato strahovlado. Možje, ženske in otroci so bili pobiti. Šolske deklice so bile zasramovane na najnesramnejši način, obkladane z neizrekljivimi psovkami, trpinčene in celo zlorabljene. In vse to v soglasju s sherifom Gillen, kateri je bil,z druhaljo prišel.
Državni pravdnik tudi odobrava početje te brutalne tolpe, in ko je v družbi generalnega pobočnika milice iz New Jerseya in she-rifa v Pine Terrace saloonu, bil o tem vprašan, je nakratko odgovoril: Minerji bodo pač morali prenesti.
Ko nismo več mogli prenašati grozno sramotenje, brezmejno podlost in brutalnost, smo, da sebe in naše drage varujemo, vstali skupno in po lutem boju klateže in morilce pognali iz distrikta. --Nato so zaprli naše člane, jih obtožili raznoternosti, da bi jih poslali v ječo in s tem uničili štrajk.”
Štrajkarji nekrivi.
Paterson, N. J., 29. junija. — Sodnik Klenert v Patersonu je včeraj izpustil 57 štrajkujočih svi-lopredilcev, kateri so mu bili predstavljeni pod obtožbo nepo-stavnega zbiranja. Oni so se bili
odrekli porotnem procesu in nji-1 hov zastopnik Marelli se je zjedi-nil s pomožnim distriktnim pravd-1 nikom Foree, da se zasliši samo eden policijski uradnik. Policijski načelnik MctBride je pričal, da so štrajkarji pred tovarno semtrtja hodili, a druge obtožbe ni znal navesti in radi tega sta bila še zašli-1 Sana neki seržent in eden policaj, katera pa tudi nista znala povedati kaj obtežilnega. Zaslišana sta bila Price-brata in sta morala priznati, da so štrajkarji pred njuno tovarno edino semtertja hodili. Na to je sodnik zavrgel vse obtožbe in izpustil obtožence. Pomožni di-striktni pravdnik Force se je izrazil, da bi bilo bolje da se še ostalih 32 obtoženih takoj izpusti, če nima policija boljših dokazil.
Pet štrajkarjev, ki so bili včeraj aretirani pod obtožbo, da so za dvemi dekleti kamenje metali, so bili tudi izpuščeni, ker ni bilo dokazov.
V WEST VIRGINIJI
kaže zmaga premogarjem.
Charleston, W. V., 1. julija. — Premogarski baroni se bojijo složnosti premogarjev radi čjesar omagujejo. Osobito posestniki “New River” premogovnikov se boje velikih izgub, medtem ko so minerji stanovitni.
Odkar je bila tukaj preiskovalna komisija, so se minerji še bolj organizirali in ni ga minerja, ki ne bi bil v uniji. Če pride do štrajka, potem bodo zaprti vsi premogovniki.
Ako posestniki poženejo minerje iz njih stanovanj, potem jim bo lahko živeti v šotorih, katere je postavila “United Mine Worker Union”, posebno sedaj ko je toplo.
Državni in okrajni uradniki se varujejo, da bi proti minerjem zopet brutalno ne nastopali.
Governer Hatfield pravi, da on absolutno ne bo dal milice v službo štrajka, v slučaju da bi lopovski premogarski baroni zopet delali “trubel”. Ako bodo posestni-
ki hoteli imeti vojake, naj se obrnejo na zvezno vlado. Situacija je za premogarje ugodna in imajo nado, da zmagajo.
Mehika.
El Paso, Tex. — Trupe generala i Francisco Billas so razdeljene v tri devizije in marširajo proti Juarez. Polkovnik Jorbio Ostega vodi 500 ustanovernikov da navali na Juarez.
Porfirio Jalamantes se je s 600 mož iz Sonora združil z Villa.
Kdor ne prejme prihodnje številke Glas Svobode, naj se pritoži na u-pravništvo lista, seveda s ponovljeno naročnino.
Listu v podporo.
A. Sterle 50c, J. Gantar 25c, F. Milavec lOc, J. Kobi lOc, J. Mo-vern lOc, A. Hrast lOc, L. Ober-star lOc, M. Paulin $3, M. Simo-nich '$1.50, J. Žitnik 6'0c, M. Mežnar $1.25, P. Sever $1.00.
Kadar prečitate to številko Glas Svobode dajte jo naprej svojemu sosedu, in ko jo ta prečita naj da zopet naprej.
DENARJE	V STARO DOMOVINO pošiljamo:
Za $ 10.30	
Za $ 20.40	
Za $ 40.80	
Za $ 81.60	
Za $ 102.00	
Za $ 203.50	
Za $ 406.00	
Za $1015.00	
Poštarina je všteta pri teli svotah. Doma 'sv> nakaza®« isvote pojpalmonm izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. 'poštno «hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je majpriMčne-je do $50.00 v gotovini v «priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St., New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland, O.
OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI ROMAN. S°ISAB JAKOB BEDENEK.
DRUGI DEL.
XVII.
(¡Nadaljevanje.)
“Kje pa je trgovec?” vpraša Veliovec prvega, ki mu pride iz
kdo: “To Vam je bil ptič, ta je znal, no, ta jih je nasmukal, vsakega je ožel, kdor se je družil ž njim! Noč ga je vzela, in izginil je brez sledu. Niti pozdrava za Vas ni pustil, tako se mu je mudilo. Menda vendar tudi Vam ni kaj
hiše naproti.
Kateri trgovec?” začudi se o- unesel?”
“O kaj še,” odreže se Vehovec, katerega začenja biti sram, da bi tem ljudem razglašal svojo škodo Sicer je bilo pa vsako prikrivanje odveč, kajti lopovi so si bili vsi bratci, in kjer je kdo izmed njih koga osleparil, vedela je za to vsa družba, saj se je vendar ob tem živila in pa od sleparjenja pri igri. S Tržačani pri igri ni bilo nič več opraviti, ker so jih že povsod poznali ; živa duša ni hotela več igrati ž njimi. Torej jim pač ni kazalo drugega, nego loviti tujce v svoje zanjke in jih skubiti do kože.
“Gospod Vehovec, novo igro J mamo danes na mizi; banka se ji pravi. Silno je zanimiva in lahka, vsak otrok jo umeje, da jo je le jednoč videl, nese pa tudi veliko, komur je sreča mila.”
“Morda se ti nocoj povrne, kar si zaigral oni večer,” pravi zapeljiv notranji glas Vehovcu, in to mu je bilo zadosti, da se niti menil ni za svarečo vest, ki se mu je oglasila jako krepko, rekoč: “A-
ni.
“I no, ta-le tukaj, kateremu sem blago dovažal!” pojasnjuje Vehovec.
“O tega sleparja mislite,” pravi zaničljivo Tržačan, “Bog ve, kje že zopet slepari ljudi. To ni bil trgovec, nego jako premeten slepar, ki je mnogo ljudij oškodoval za večje in manjše svote. Ali ste morda Vi tudi kaj prizadeti? Noč ga je vzela pred dobrim tednom in živ krst ne ve zanj.”
“O ti premilijonski slepar!” vzklikne Vehovec in prebledi. — “Oh, kje so moji prašiči, moja slanina, maslo in prekajene klobase!”
“Vse to je poprodal, kakor je mogel, pol za denar, pol zastonj, ker se mu je neki silno mudilo.”
“Kje naj iščem krvavo zasluženega denarja, več nego poltretje-sto goldinarjev?” tarna obupno Vehovec. - .
“Na to Vam pa ne vem nič pravega odgovoriti,” pravi pomiluje
Tržačan in odide po svojih opra- ^ ne ve*> ^aj ^ 3e re^a onai k° si
vilih.
Vehovec kar verjeti ni mogel, da bi bil človek, njegov rojak, res takšen cigan, kakor se tu kaže iu bi tako nesramno osleparil poštenega človeka, kateri ga je tolikrat napojil v Ljubljani in v Trstu. Kar v glavo mu ne gre, da bi bilo res tako, zato gre v hišo k hišniku vprašat, kje so ključi do prodajal-nice; morda se vendar še kaj najde od upanega blaga.
“Tu-le so,” odgovori hišnik, “najti utegnete pa kvečjemu pajčevine; vse drugo je razprodal, predno je šel.”
Vehovec se je skoro prepričal, da je hišnik govoril resnico. “Kako pa, da takega sleparja ni prijela gosposka, predno je izginil?” vpraša končno.
“Prav tako bi Vas jaz lahko vprašal, zakaj ste takemu sleparju zaupali toliko blaga, ’ ’ odgovori hišnik in nadaljuje: “Vi niste slutili, da je slepar, gosposka tudi ne. Šglp ko so jeli ljudje, ki so imeli dobiti denar, vpraševati po njem, zvedelo se je, kakšen ptic je, in tedaj je bilo že prekasno,”^ •
Vehovec je spoznal, da je po toči zvoniti prepozno. Ni mu kazalo drugega, nego z današnjim blagom zapeljati na trg in ga ondu prodati po tržni ceni, kar mu je šlo vrlo izpod rok. Do večera je imel že oba vozova prazna, v žepu pa gotovine nad tristo goldinarjev. Nepopisno so se mu smilili novci, katere je odnesel slepar, s katerimi bi imel danes blizu sedemsto goldinarjev in če bi priigral še onih tristo nazaj — tisočak v žepu! Oh, oh, kdo bi si mislil!
Zvečer je Vehovca kar samo zaneslo v že znano gostilno pri “Jadranskem morji”. Nekoliko se mu je žarilo upanje, da morda ondu najde bridko pogrešanega in tolikanj zaželenega prijatelja, kateri ga je tako nezaslišano osleparil za denar. Najemnik je ostal, kakor navadno, v prvi sobi med preprostimi pivci, Vehovec, ki je bil v tej gostilni za gospoda in so ga tudi vsi tako klicali, stopal je moški v tretjo sobo, kjer so se navadno zbirali kvartopirci. Že jih je bilo polno omizje in gost tabakov dim je stal po sicer precej velikem prostoru. Vehovec ogleduje goste pri vseh mizah, ali znanega trgovca ni nikjer, pač pa ugleda pri mizi v kotu njegove prijatelje in svoje znance — igralce. Nemudoma se obrne do njih. Le-ti ga pozdravijo z glasnim: “Oho, glej ga no, dobro došel, gospod Vehovec, no, kako pa je?” in kar je več takih prijateljskih vzklikov. Vehovec sede na ponuđeni stol in vpraša brez vsakega daljšega uvoda: “Kje pa je nocoj gospod trgovec, da ga še ni?” Naredil se je, kakor bi še ničesar ne vedel o izgubi, katera ga je zadela. Glasen grohot mu je kratek, toda soglasen odgovor; potem pa pravi- ne-
odhajal z doma, da pazi na denar! Kovač ga bode o letu osorej zahteval ! Pomisli, kaj poreče žena, pomisli, kaj bode iz otrok, ako danes zaigraš poslednjo gotovino, ki jo še imaš.”
“Ne bodi neumen,” oglasi se zopet zapeljivi glas, “če dobivajo drugi, zakaj bi ti ne, zlasti ker je nova igra. Saj pravijo, da kdor prvič igra kako igro, navadno dobi. Le poskusi torej, pogum velja, brez denarja pa tudi nisi, da bodeš lahko vztrajal.”
Žal, zapeljivi glas je zmagal in Vehovca tako preslepil, da ni videl drugega neigo le kvarte pred seboj in lep kup pravih rmenih zlatov sredi mize, kjer je namreč ležala “banka”, svojina tistega, ki je delil kvarte.
Dolgo ni bilo, in Vehovec je v velikih skrbeh podprl glavo in izpuščal zlat za zlatom iz žepa v banko. Žal, brez najmanjšega u-speha. Mrzel pot ga oblije, šumeti mu jame po ušesih . . .
Končno pride vrsta tudi nanj, da bj dal banko. Kar mu je še o-stalp denarja, vse vrže na mizo in igra se prične iz nova. Nihče ne zine besedice, čuje se jedino težka sapa Vehoveeva. Glej, vse, vse do poslednjega krajcarja mu je pobrala nesrečna banka iz žepa, telovnika in iz pasu. Suh sedi pri mizi kakor kresilna goba.
“Kaj je vredna vsa moja konjska oprava s konji in vozovoma vred?” vpraša s hripavim glasom Vehovec igrgalce.
“Meni ne več nego tristo goldinarjev,” oglasi se za Vehovcem stoječi krčmar, ki je ostalima dvema igralcema z dogovorjenimi znamenji tu pa tam storil kako u-slugo.
“Dajte jih sem in vsa vprega je Vaša, toda s tem pogojem, da ostane moja, ako Vam do jutri pred odhodom vrnem denar.”
“Dobro, gospodje, so priča,” pravi debeli krčmar in odšteje Vehovcu tristo goldinarjev dobrega denarja. Vehovec vrže vsega zajedno v banko in igra dalje srepih očij in potnega čela . . .
Najemnik, ki je spremljal Vehovca v Trst, čakal je drugo jutro zastonj gospodarja svojega. Konji so bili že davno nakrmljeni, Vehovca pa. le še ni bilo od nikoder. In prav tako je bilo opoldne in zvečer. Najemnik je slutil nesrečo in šel po mestu, morda mu pride kje na sled. Pred mestno hišo stoji gruča kolikor toliko preplašenih ljudij, med katere se pomeša tudi najemnik. Vtopljenca i-majo pred sabo, katerega so ravnokar potegnili iz morja. Pogled nanj in srce pretresajoči vzklik: “Jezus, Marija, moj gospodar!” bilo je vse, kar se da spraviti iz najemnika. Vtopljenca odneso na pokopališče, kamor ga najemnik jokaje spremi. Ker niso prav nobenega denarja dobili pri njem,
mestna oblast tržaška pač ni vedela, ali ima posla tu s hudodelstvom, z nesrečo ali samomorom. Ko mrliča natanko pregledajo, o-puste misel na hudodelstvo, ker ne najdejo niti najmanjšega sledu, ki bi kazal na zločin. Ker je bil ponesrečenec tujec, zato se tržaška. mestna oblast ni brigala kdo ve koliko, da bi strogo dalje po-zvedovala po vzrokih njega smrti. Pokopali so ga, in s tem je bilo vse končano.
Najemnik je zvedel čudne stvari o svojem gospodarji, ko se je vrnil v gostilno pri “Jadranskem morji”. Krčmar mu je brez ovinkov poročil sinočnji dogodek, kako je Vehovec strastno igral in ko je že zaigral vso gotovino, prodal krčmarju vozova in konje z opravo vred; v poslednji sobi je polna soba prič, ki so to videle in slišale. Ko je gospodar zaigral tudi to svoto, planil je kakor divji kvišku in v temno noč. Znanci njegovi so se spogledali in rekli: “Zmedlo se mu je, hitimo za njim, da se ne zgodi nesreča.” — “Res so takoj vstali vsi,” pravi krčmar dalje, “in hiteli za tvojim gospodarjem, katerega pa že ni bilo nikjer videti.” Tu je krčmar lagal, kakor je bil dolg in širok, kajti niti jeden igralcev se ni genil z mesta, temveč šele kake pol ure, ko so si že razdelili prisleparjeni Vehovcev denar. Tudi-krčmar je dobil svoj del. Prav tako je lagal krčmar dalje, rekoč: “Kar se tiče konj, oprave in voz, to je vse moje; tvojemu gospodarju sem i" gole prijaznosti odštel šeststo goldinarjev. Ker sem pa poštenjak, ne maram, da bi me po vaši deželi morda vlekli čez zobe, češ, vozova in konje mu je vzel. če mi torej vdova v štirih tednih vrne teh šeststo goldinarjev in kar bodo konji v tem zajedli, dam ji zopet vse, sicer bi moral pa gledati, da dobim drugače svoj denar.”
'Najemniku torej ni kazalo drugega, nego peš iti domov.
“Kje je pa ‘on’ ostal z vozovi in konji?” bilo je prvo vprašanje, s katerim se je mlada Vehov-ka obrnila do najemnika.
“Mica, nikar se preveč ne u-straši, več ga ne bodeš videla, v Trstu so ga pokopali pred dobrim tednom!” In najemnik ji prične nadrobno razlagati, kaj je doživel v Trstu z Vehovcem pred pro-dajalnico ubežnega trgovca, dalje, kako je bilo, ko je našel Vehovca že mrtvega, in kaj mu je povedal krčmar.
Mlada žena ga posluša kakor odrevenela, sapa ji je čimdalje težja, pred očmi se ji temni, mrzel pot jo polije in kar na mestu se sesede. Preneso jo v hišo in polože na posteljo, ker obleži sirota za dolgih šest tednov. Vendar je pa manj tarnala, nego bi bilo misliti, pač pa je pogostoma molila: “Oče nebeški, zgodi se Tvoja volja! Le toliko moči Te prosim, da bi mogla nositi butaro in ne omagala pod njo!”
Ko je mlada vdova že toliko o-krevala, da ji ni bilo treba nič več podnevi iskati postelje, prišel je nekega dne v hišo kovač in ji po daljših ovinkih naznani, da mu bode o svetem Mihelu treba denarja. Ker si ga ne ve iskati drugje, kakor ondu, kjer ga ima, zato se ji pač ne bode zdelo čudno, ako ji vsega zajedno odpove.
“Koliko pa sta imela skupaj?” vpraša vdova z drhtečim glasom.
“Devetstoinpet goldinarjev, ” odgovori kovač na kratko.
“Moj Bog in oče nebeški, devetsto goldinarjev!” vzklikne Ve-hovka, in solze jo polijo. Milo, kakor še nikdar ne v življenji, zjoka se pred kovačom. Kamen bi se o-mečil, kovačevo srce pa je ostalo trdo, kakor jeklo. Molče je odšel.
(Dalje prihodnjič.)
m
m
m
m
m
m
m
m
F
m
m
m
m
m
®
m
®
m
m
m
m
m
m
B
m
m
Krč	Okrepčajte želodec.	
v želodcu	Kot pripomoček prebavi in povspeševalca slasti priporočamo	
povzroča prepogosto izpraznjen je črev-Ako imate drisko, imate gotovo krč. Odpravite njegov vzrok ter stem tudi vredite čreva z rabo Severovega	Severov Želodčni Grenčec	
eatg^aasBEgaaggaagy^;---- „ . Zdravila	(Severa’s Stomach Bitters) Okrepi prebavni ustroj, povzroča dobro slast ter odpravi zapeko. Je tudi zanesljiva tonika za stare ljudi in okrevance.	
zoper		Cena $1.00
	Okrepčajte žiyce.	
drisko	Kadar ste trudni in nervosni od prenaapornega dela,	
	Severov Nervoton	
(Severa’s Diarrhoea Remedy Priporoča se m zdravljenje kolere morbus, krča, kolika, -poletnih pritožb in vnetja črev. Cena 25 in 50 centov.	vam bo dal hitro olajšbo. Priporoča se kot hrana za oslabele živce in uspešno sredstvo zoper nespečnost. Cena $1.00	
m
m
®
m
m
m
m
m
w
Naprodaj so v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova Zdravila ter ne vzemite drugih. Ako jih lekarnar nima v zalogi, jih lahko naročite od nas.
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
WW5
S3HHI	m
¿31 lililí	Ar
ipiati ^Biif
Prank: Sakser
Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
I
n
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE
LISTKE
z a vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.

RAZNO.
saeijsko sodišče, ki je odredilo po- toliko obtežilnega, da je uvedlo je napadlo na cesti zidarja, zave-novno obravnavo. Toda tudi pri sodišče proti njima preiskavo za- zali so mu oči, ga posadali v avto-
Pet obsojencev po nedolžnem v 301etnem zaporu. V noči od 17. na 18. septembra leta 1905 sta bila u-morjena blizo Bari na Laškem grof Domenico Viti in njegova služkinja Ap. Lucatelli. Sum je letel na pet okoličanov, katere so po dolgotrajnih in mučnih preiskavah aretirali in postavili .pred tremi leti pred porotno sodišče v Bari. Porotniki so jih spoznali za krive umora in sodišče jim je naložilo na Laškem najhujšo kazen, namreč po 30 let hude ječe. Obtoženci so neprestano trdili, da so nedolžni in so se pritožili na ka-
drngi porotni obravnavi so spoznali porotniki obtožence za krive, sodišče jih je zopet obsodilo in jih poslalo kot najhujše zločince po raznih velikih kaznilnicah po Italiji. Obtoženci so vztrajali še vedno pri tem, da so nedolžni, toda bilo je zaman. Obtoženci so bili obsojeni največ zaradi pričevanja nekega Nikolaja Massafre in orožniškega podčastnika Enrica Ric-ciardija. Izpovedbe teh dveh prič so se zdele sorodnikom obtožencev zelo sumljive in začeli so se za ta dva možakarja malo bolj zanimati. Kmalu so nabrali proti njima
radi krivega pričevanja. Ta pre-, mobil in se odpeljali z njim v hi-iskava je imela presenetljiv uspeh, šo, ki je bila zidarju popolnoma Justični minister je odredil na po- neznana. V krasno opremljeni so-ročilo sodišča, da se po nedolžnem bi so mu odvezali oči, nastavili re-\0bsojeni toženci takoj izpuste, obe volver in ga prisilili, da je zazidal priči, ki sta to zakrivili, pa sta bili v kot sobe lepo, mlado dekle. Ko aretirani. K sreči so v Italiji od- je dokončal svoje strašno delo, so pravili smrtno kazen, ker bi se mu stisnili v roke večjo svoto debil sicer izvršil v tem slučaju pet- narja, mu zopet zavezali oči in kraten justični umor.	ga odpeijali z avtomobilom na sa-
Zazidano dekle. Strahoten zlo- motno cesto, kjer so ga pustili __
cin, ki v svojih podrobnostih spo- Policija išče naporno ono hišo, minja na poglavje iz šundromana kjer se je dogodil strašni zločin.
boli kakor na resnico, se je zgodil v okolici Barcelone na Španskem. Več elegantno oblečenih gospodov
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja),
/

Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Qlavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111-ANT. FISHER, .podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 4S3-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio.
JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St.. Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 Fullerton St., Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOI8 M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na Jehn Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo sredo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2005 Blue Island ave.
Sprejeta nova društva.
Društvo št. 40, Pueblo, Colo.: Radi Korač, 4542; Mike Lukič, 4553; Nick Reba, 4554; Peter Krupotič, 4555; Ilija Krgga, 4556; Tony Krupotič, 4558; Frank Struna, 4558; John Adlock, 4559; Frank Miklič, 4560; Vincenc Samec, 4561; Josip Gašparovič, 4562; Rade Bjelobaba, 4563; Louis Rulbich, 4564.
Društvo, št. 123 Detroit, Mich.: Jakob Praznik, 4627; Josip Hren 4628; Frank Cigale, 4629; Frank Mešič, 4630; Josip Kotar, 4631; John Pfeifer, 4632; John Hren, 4633; Josip Cvikel, 4634.
Društvo št. 124 Los Angeles, Calif.: Dušan Kučinar, 4635; Bariša Sunjich, 4636; Joe Parkelj, 4637; John Vukšinič, 4638; Joe Lerar, 4639; Joe Buda, 4640; Alojs Erjavec, 4641; Karl Prašel, 4693.
Sprejeti novi člani in članice.
K dr. št. 1: Fabian Cividini, 4642; Martin Bele, 4643.—K dr. št. 8: John Bonifer, 4644.—K dr. št. 10 Louis Jurečič, 4645,—K dr. št.
15.	Peter Menček, 4646,—K dr. št. 17: Anton Mahnič, 4647; Anton Purkat, 4648.—K dr. št. 20: Andrej Strbenk, 4649; John Luhek, 4650; Frank Glavan, 4651; Anton Milavec, 4652; Joe Markič, 4653; Anton Stražišar, 4654; Math Ferko, 4655; John Tesovnik, 4656; •John Ermeilc; 4657.—-K dr. št. 27: Alojs Skubic, 4658.—K dr. st. 33: Mike Golob, 4659.—K dr. št. 39: Josip Mauc, 4660; Frank Mesopust, 4661; Joe Bišžak, 4662.—K dr. št. 43: Math Iskra, 4664,—K dr. št. 55: Anton Novljan, 4665; John Denis, 4666.—K dr. št. 59: Martin ,Bajz, 4140; Alojs Kveder, 4580,—K dr. št. 66: Anton češnjovar, 4694.—K dr. št. 73: John Dobovšek, 4667,—K dr. št. 80: Josip Mohar, 4668,—»K dr. št. 82: Pius Prijatelj, 4069.—K dr. št. 84: Josip Mustač, 4670,—K dr. št. 85: Jerry Plute, 4671,—K dr. št. 86: John Kadivec, 4672; Jernej Behgant, 4673; Anton Zajc, 4674; Jakob Bobnar, 4675; Ernest Božič, 4676; Joseph Kompare, 4677—K dr. št. 90; John Bonovich, 4678; Francis Kreutz, 4679.—K dr. št, 92: Gregor Stimac, 4680; Henry Singer, 4681; Julia Oman, 4682. K dr. št. 95: Joe Koenlg, 4683; John Oražen, 4684; John Kramarič, 4685;.—K dr. št. 103 Joe Hrovat, 4686.-4K dr. št. 104: Frank Stele, 4087 ; Frank Prosen, 4688,—K dr. št. 111: Silvester Kumershek,
¿)2j0._K dr. št. 112: Anton Mlačnik, 4617.—K dr. št. 113: Anton
Semec, 4689,—K dr. št. 116: Peter Habijan, 4690; Slavko Pospiš, ¿619.—K dr. št, 118: Anton Raško, 4692.
Opomba:	Vsi tu označeni se morajo izkazati z verodostojno
listino glede njih starosti. Od dr. št. 27 Alojs Skubic, 4658.-J)d dr. št. 40: Radi Korač, 4552; Mike Lukič, 4553; Nick Reba, 4654; Peter Krupotič, 4555,—>Od dr. št. 92: Gregor Stimac, 4680,—Od dr. št. 116: Peter Ha.bijan, 4690.
Prestiopli člani in članic«.
Od dr. št. 5: A. Obed, 1140 k dr. št. 103; A. Resnik, 3884 k dr. 107,—Od dr. št, 6: J. Pistotnik, 149 k dr. št, 43; A. Pistotnik, 152: A. Fajfar, 1150 k dr. št. 116.—‘Od dr. št. 7: F. Fink, 3788 k dr. št. 107 —Od dr. št, 12: J. Kolar, 1235 k dr. št. 124,—Od dr. št. 13: J. Matko, 63 k dr. št. 119.—Od dr. št. 24: F. Serjak, 3982 k dr. št. 17. ,_Od dr. št. 29: A. Gradišnik, 672; F. Mesojedec, 679 k dr. št. 51.
Od dr. št. 41: J. ‘Becele, 976 k dr. št. 55.—Od dr. št. 45: A. Umek, 0447 k dr. št. 97; F. Sajevec, 3307 k dr. št. 54,—Od dr. št. 46: Th. Jalen, 3419 k dr. št. 24.—Od dr. št. 55: J. Peternel, 282 k dr. št, 112. ---Od'dr. št, 56: M. Peternel, 1384, k dr. št, 54.—Od dr. št. 58: T. Krnic, 2378 k dr. št. 97.—Od dr. št. 61: M. Eskapo, 1463 k dr. št. o8_Od dr. št. 97: G. Jerovšek, 3336 k dr. št, 82,—Od dr. št. 100: J. Rupnik, 3875 k dr. št. 63,—Od dr. št. 102: J. Dovjak, 107,—Od dr. št. 105: C. Velletz, 3768 k dr. št, 36.—Od dr. št. 112: F. Kodra, 4226 _ dr. št. 107.
Potni člani in članice.
Od dr. št. 2: J. Martinčič, 843,-^Od dr. št. 4: J. Blatnik, 342; J. Potočnik, 1575; J. Pogornik, ‘281; F. Kračnik, 633; J. Felician, 2055—o d dr. št. 6: J. Jenko, 141; M. Skrinar, 159; J. Pangartnik, 302; M. Moneto, 936—Od dr. št, 7: L. Povše, 398; J. Senkovič, 2808.—Od dr. št. 9: A. Goršič, 538; ‘L. -Janko, 897 ; J. Pojzdar, 2420;
V.	Stieb, 2477—Od dr. št. 10: F. Slabe, 252; A. Stanonik, 250; L. Vessel, 1678; J. Hočevar, 500,—Od dr. št. 15: J. Blaknik, 3061.—Od P. št. 16: J. Barain, 453,—Od dr. št. 19: A. Aučin, 1910,—Od dr. št. 20: V. Kandoni, 506; F. Pavlič, 1591.—Od dr. št. 29: M. Slebir, 286; R. Gradišnik, 670.-4M dr. št. 30: F. Strah, 1600; O. Reven, 1922,— Od dr. št. 34: F. Golob, 797; A. Golob, 1176; M. Potočnik, 1999,— Od dr. št. 38: J. Lovše, 859; M. Fabjan, 868; J. Jerman, 1932; V. Klančnik, 3307.—Od dr. št, 43: K. Blaškovič, 2945.—Od dr. št. 45: A. Gregorca, 3387.—Od dr. št. 51: A. Krall, 1512.—Od dr. st. 52: I. Dolenc, 925; V. Kotar, 1288; F. Sedlar, 2502; I. 'Čeligoj, 3600; F. Majnik, 1736; K. Ernožnik, 1286; M. Kotar, 1354; J. More, 2716; M. Vadnal, 3598,—Od dr. št. 54: J. Judnič, 1311; A. Glavan, 2458; J. Tomažin,. 2740,—Od dr. št. 55: A. Dolenšek, 1143; J. Remec, 1348.—Od dr. št. 56: G. Novak, 1620,—Od dr. št. 57: J. Wolenicek,
1388; F. Hribar, 2559.—Od dr. št. 59: F. Krištof, 2170; J. Brenčič, 4579.—Od dr. št, 70: F. Hočevar, 1782; J. lleršič, 4338.—Od dr. št. 72: -J. Ružek, 3397.—►Od dr. št. 76: I. Ravnikar, 742; J. Zaplatnik, 2885,—Od dr. št. 77 : J. Ocepek, 2222.—Od dr. št. 83: -J. Rački, 2782;
M.	Podpečan, 3127,—Od dr. št. 85: R. Petshnik, 1010; A. Grošel, 4350.—Od dr. št. 86: V. Jevševar, 4029.—Od dr. št. 88: Št. Eržen, 123; F. Plazzota, 130.—Od dr. št/92: J. Kolenc, 113; J. Petkovšek, 3118; A. "Velean, 3871.—Od dr. št, 97: M. Štimae, 2379.—Od dr. št. 106: J. Klepa, 3782.
Suspendirani člani in članic«.
Od dr. št. 3: -J. Obrič, 82,—Od dr. št. 4: M. Močnik, 3082,—Od dr. št. 5: F. Dobertoli, 3787; A. Konestabo, 4090.—‘Od dr. št. 6. J. Zajec, 137; A. Rudman, 638,—Od dr. št. 7: J. Laharner, 165.—Od
L.	št. 12: W. IVišnevški, 879.—Od dr. št. 14: -J. Bučar, 582; V. Šum, 3032.—Od dr. št. 19: J. Brodnik, 493.—Od dr. št. 20: F. Jelačič, 3229; J. Pegric, 3801,—Od dr. št, 26: A. Perko, 3821,—Od dr. št, 28:
E.	Toffaut, 1025; A. Jeleni ič, 3372,—Od dr. št. 29: F. Sujan, 2437; Sophia Mriglet, 2438,—Od dr. št. 30: J. Klemenčič, 377; I. Hačko, 1705.—Od dr. št. 31: J. Samko, 2323: M. Pavlovič, 2325; J. Koprija-nek, 2440 ; -J. Špehar, 4305; T. Kristofek, 3404; M. Milašie, 3408,— Od dr. št. 43: M. Sujan, 992; F. Horaček, 996; M. Horaček, 998; C. Horaček, 997; A. Lipovae, 1001,—Od dr. št. 45: A. Ženko, 3839,—Od dr. št. 48': F. Jeršin, 1848; A .Lepey, 2453; F. Lepey, 2454; F. Klopčič, 3918; R, Trupay, 4132.—Od dr. št. 50: Elza Sedmak, 4321.— Od dr. št .51: M. Brezovnik, 3243,—‘Od dr. št. 53: D. Mišjak, 3921,— Od dr. št. 56: L. Slamnik, 2558.—Od dr. št. 58: J. Geshel, 1357; P. Gerzetič, 1400; K. Mikulie, 2380; A. Brevec, 4135—Od dr. št, 62: F. Hreščak, 3162.—Od dr. št. 66: J. Plahutnik, 1976.—Od dr. št. 69: -T. Hribar, 3095; O. Cimerman, 3396.—Od dr. št. 72: F. Kropi, 2034. - Od dr. št. 73: K. Kolar, 1270: -J. ‘Vojtila, 2124,—Od dr. št, 80: R. Ograjenšek, 2588.—Od dr. št. 81: F. Može, 2611; A. Vidic, 2889; Ana Osojnički, 4023,—Od dr. št. 82: F. Peternel, 2697,—Od dr. št. PS: F. Lauznar, 564; A. Tomazin, 784.—Od dr. št. 92: G. Demetri, M23.—Od dr. št. 93: B, Zec, 3942; Mare ‘Zec, 3943— Od dr. št. 97:
F.	Klemenc, 4461,—Od dr. št. 97: A. Beljan, 3476: J. Merle, 3482;
L.	Leban, 3634—Od dr. št. 103: F. Zomkovič, 3675,—Od dr. št. 109:
N.	Pavich, 4072.—Od dr. št. 110: F. Jerič, 4124; J. Hribar; J. Kchne, 4201.
Driska,
krč, kolika, poletna pritožba, vnetje črev in razne druge želodčne bolezni, katere spremlja pogosto izpraznjen je se bolezni, katere najhitreje ozdravi Severovo Zdravilo zoper drisko (Severa’s Diarrhoea Remedy). Priporoča se za zdravljenje zgoraj omenjenih ne-prilik. Steklenica tega zdravila je najboljša zavarovalnina za družino. Cena 25 in 50 centov steklenica v lekarnah. W. F. Severa Oo., Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisement)
NAZNANILO.
članom društva “Delavec” št. 17 S. S. P. Z. se tem potom naznanja, da se vdeležijo prihodnje seje, katera bo dne 13. julija ob 9.
uri predpoldne, polnoštevilno. Na dnevnem redu so važne točke za rešiti. Kdor izostane in se pri seji ne opraviči plačal bode v društveno blagajno 50c.
Nadalje se društvenikom tudi naznanja, da se društvo ‘Delavec’ vdeleži piknika skupnih društev na Auirori dne 4. julija na Gerši-čevi farmi, korporativno s zastavo. Pričetek oh 10. uri dopoldan. Več v lepakih. — Sklep seje 8. junija, za odbor:
Vine. Mikulieh, taj.
Slovencem
Črtani člani in članice.
Od dr. št. 3 : J. Volčavšek, 3534,—Od dr. št. 4: J. Falle, 730; S. Maver, 3263.—Od dr. št. 16: P. Osebek, 683,—Od dr. št. 20: M. Rauh, 2941; A. Hrovatič, 4294—Od dr. št. 26: A. Podgoršek, 2147. —Od dr. št. 30: I. Lukančič, 2061—Od dr. št. 31: M. Kaznovski, 2250,—Od dr. št. 34: J. Štemberger, 799; J. Grimšič, 1175; F. Leben, 3928.—Od dr. št. 37: S. Goličič, 1229,—Od dr. št. 42: M. Terko, 988—Od dr. št. 45: -J. Jelen, 1843; A. Jelen, 1844; F. Lužar, 2733; J. Tomažin, 3455—Od dr. št. 54: A. Bolka, 3155,—Od dr. št, 63: J. Erste, 2414—Od dr. št. 67: D. Kežele, 1663; I. Štefančič, 1660; E. Štefančič, 2981,—Od dr. št. 73: K. Koshevitz, 2044—Od dr. št. 76: A. Mahnič, 1186; A. Roskevicz, 3929,—Od dr. št. 84: V. Jelenšek, 2894,—Od dr. št. 92: P. Goran, 3214—Od dr. št. 97: L. Leban, 2634; A. Beljan, 3476; J. Merle, 3482—Od dr. št. 109: M. Sekulich, 4075.’
Opravnina.
Od dr. št, 20: Anton Pezdir, eert. št. 2712 se je izplačalo $400, da preneha hiti član S. S. P. ‘Zveze.
Umrli člani in članice.
Od dr. št. 54: Anton Pogorele, eert, št. 2741 umrl dne 22. aprila 1913. Od dr. št. /1: (Mihael Malgaj, eert. št. 2576 umrl dne 24. maja 1913.	JOS. BENKO, gl. tajnik.
RAZNO.
Zakoni katoliških knezov. Vojvoda Orleanski, ki bi ga francoski rojalisti radi spravili na francoski kraljevski prestol, ima za ženo avstrijsko prineezinjo. Vojvodo podpirajo vsi evropski dvori. Njegova soproga se hoče ločiti od njega in navaja za ločitev naslednje tehtne razloge: ona je težko bolna in hroma in v tem stanju jo je vojvoda zapustil in se prav nič ne briga zanjo in tudi prav nič ne skrbi zanjo. Njena pisma ga ne dosežejo, ker vedno menjava svoje prebivališče. Vojvodinja zahteva 80,000 frankov letne rente in povračilo 200,000 frankov, ki jih je bila zanj plačala. Tožba za ločitev zakona se bo izvedla v B-ru-selju. V bližini Bruslja stanuje sedaj vojvoda in njegov dvor obstoja v pretežni večini iz žensk. Iz te afere je pač prav jasno, kako enostaven se zdi tem nad vse gorečim kristjanom zakon, kadar jim postane nadležen, med tem ko mora navaden človek letati od Poncija do Pilata, preden doseže ločitev.
Kako je v nebesih. Jezuit Henrik Henrigue'z je izdal knjigo, v kateri kar najnatančnejše popisuje, kako da je v nebesih. To pripoveduje s tako gotovostjo, kakor da bi bil ravnokar prišel z nebes, ker popisuje jih tako-le: “Vsak svetnik imia v nebesih lastno poslopje in Kristus, Gospod sam, ima krasno palačo. V nebesih so samo ravne ceste, oh o-beh straneh jih obdajajo visoke, lepe hiše. Angeli nimajo lastnih stanovanj, temveč jih najdeš povsod. Ulice so okrašene.s pestrimi preprogami. Slavni umetniki so s krasnimi rezljarskimi, slikarskimi in kiparskimi deli vse er nje sveta predstavili na stenah hiš. V nebesih so tudi kopeli, v katerih se kopljejo svetniki in kjer plavajo kakor ribe. Angeli prepevajo lepše kakor naši slavčki. Oblečeni so v krasne ženske obleke in vneto strežejo svetnikom, ki prirejalo dostikrat pojedine in plese. Žene se smehljajo v nebesih še vse bolj ,m‘ilo in dražestno kakor na zemlji.” — S ta-
kimi bedastočiami pitajo duhovniki verno množico. In če se upravičeno očita klerikalcem, da namenoma poneumnjevajajo ljudstvo, tedaj vpijejo, da hočemo iztrgati ljudstvu vero iz srca.
Carjevi krvniki. Rudar Ignacij Jakubik iz Mislovic je šel ob času stavke šlezijskih rudarjev čez mejo v Nifko, kjer je pri tamošnjih rudarjih nabiral podpore za stavkajoče. Rusko sodišče ga je zaradi tega obsodilo na dosmrtno prisilno delo v Sibiriji. Pruske oblasti, pod katere je bil rudar pristojen, so vsled nečuvene sodbe poizvedovale pri ruskem sodišču, ki je potrdilo, da je res izreklo ono strahotno obsodbo. Pruska vlada je napela sedaj vse sile, da izposluje razveljavljenje te grozne obsodbe. Jakubik je star 40 let in ima v Mi-slovicah obilo družino, ki jo bo morala sedaj preskrbovati občina.
Nečloveška mati. V mali vasici blizu Lyona na Francoskem je u-drla te dni policija v stanovanje neke žene, ki so jo bili ovadili njeni sosedj.e. ‘Sosedje so se namreč prepričali, da žena svojo štirinajstletno hčerko neusmiljeno muči. Ko so prišli policaji v stanovanje, je dejala žena, da je njena hči pri sorodnikih v Parizu. — Vkljub tej izjavi so izvedli hišno preiskavo in 141etno dekle so res pašli v prav dobro skriti luknji podstrešja. Ko so vlomili vrata, so dobili do kosti shujšanega dekleta, oblečeno je bilo v cunje. Dekle ¿e pred časom podedovalo po oddaljenem sorodniku večjo svoto denarja, ki jo je upravljalo sodišče kot njen varuh. Mati se je polakomnila dedščine in je pričela hčerko na vse mogoše načine mučiti, le da bi prej prišla do denarja. V podstrešni luknji je ime la dekleta zaprtega že nad leto dni. Za hrano ji je dajala sirova mati le zelišča. Pa mučila jo je tudi še drugače. Ponoči jo je Ačkrat zbudila, položila na desko in ji začela prigovarjati, da je že fimrla. Pokrila jo je z rjuho in prižgala okolo nje sveče. Nečloveško mater so seveda takoj aretirali, hčerko so odpeljali v bolnišnico.
dobro znani češki lekarnar J. C. Hermanek, iz Centre ave. in 18.
ceste ima sedaj svojo lekarno na 4016 W. 26th St., 7 vrata zapadno od 40. ave. Slovencem v bližini živečim se priporočam.
CLEVELAND.
Pomlad je. Minuli so nadležni zimski dnevi, ki so prisilili vsakogar, vrteti se v okrožju tople pečine. Lahkeje nam dihajo pljuča in vsakdo z nestrpnostjo pričakuje prostega časa, da z veselim srcem poleti na sveži zrak. Tole gospodične v novih pomladanskih toaletih promenirajo po ulicah. — Poslednje pa upljiva tudi «a mladeniče, da tudi oni nočejo zaostati, kajti mučivo je, predstavljati se mičnim znankam v slabem kraju. Isto store pa tudi poročen-ei in to tem lažje, ker nimajo tiste skrbi, katera muči, uboge samce skozi in skozi. In vi? — Li zaostanete? —- Nikakor ne. — Zglasite se pri mas in mi vam pomerimo obleko ali pa vam pretvorimo obrabljeno v novo. Čistimo, likamo, popravljamo moške, kakor tudi ženske obleke po zmernih cenah. Prepričajte se!
I. SMUK,
4706 St. Clair Ave. Cleveland.
Vprašajte po Vac. Donat sodo-viei, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, 111.
Dr. B. K. Simonefe
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure: Vsak dam od 9 jutro do 6 ure večer; ob nedeljah oid 9 do 11 ure predpoldne.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Schoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše linijske cigare.
Kegljišče na razpolago. ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island ave. Chicago. Tel.: Canal 4134
“The Roosevelt SalöötiM
ROCK 8PRING3, WYO.
A. Justin, lastnik
Im trgovec a vinom, cigarami, mnHm pivom itd. — Se priporoča Sfoveooeaat
O. VOKOUN
1411 W. 18th St., Chicage.
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 Se. HALSTED ST.
«or. 19. Plač«.
Novi spomladni vzorci
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemaniclu
GOSTILNA
Voral 22. lu Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
J. F. HALLER GOSTILNA
prt« vr«t».
Magnet piro, mrzel in gorak prigrizek. DoroeM in importirani likerji.	Tel. Canal SOOfl,
2103 Blue Island Av. cer. 21.St
Dobra linijska Gostilna,”"1,* “taJos. S. Stastny
2005 Bine Island Ave.
veliki Dvorana za društvene in unijske se}«, in druga dvorana za koncert«, ženitve in zabav«,
NAJEMNIK k VANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
82—84 Fisk Bt, Tel. Canal H0§
ODVETNIK	PATEWVI
CARL STR0VER
(Sob* stov 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAM, HA
Tzl, IMS MAIN
■ Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
! BINGO CIGARE
b CHARLES HLAVA, izdelovalec j| 2342 So. Kedzie Ave., Chicago. \
Telefon Lawndale 5616	|
*4
Glas Svobode
,Thb Voice or Liberty)
weekly
Published by M V. KONDA (SL CO
3622 W. 26 Street >et>lcago, Illinois.
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za narod v Ameriki.	slovenski
‘ Olas Svobode’ izhaja vsaki petek	
SA AMERIKO:	
	
SA SVROPO:	
sa pol leta		
Naslov za dopise in poSiljatve je
GLAS SVOBODE
3622 W. 26 STR.	CHICAGO,
ILL
Pri spremembi bivalifita prosimo naročnik && nam natančno naznanijo poleg Novega tud 3taki naslov.
831
JAN HUS.
Nazaj, nazaj, v blažene čase, nazaj, ko grmade so svete plamtele . . .
Bilo je dne 6. julija 1415. V Kostnici je bil zbran presijajen zbor. Cesarska krona se je svetila med bliščeeim lišpom kardinalov, nadškofov, škofov, knezov in ve-likašev. Cerkveni koncil rimsko katoliške cerkve je zboroval v mestu. Bili so nenavadni časi. Cerkev, ki se je imenovala po imenu velikega mučenika Jezusa Krista, je živela v hudih razprtijah, trije papeži so se imenovali namestnike božje in preklinjali drug druzega. Popovstvo katoliške cerkve je bi lo razuzdano, polno medsebojnega sovraštva, oderuško in pohotno. Na Češkem je vstal duhovnik, v Husincu 6. julija 1373. leta rojeni Jan Hus proti vitezom in trgovcem in duhovnom, ki so ljudstvo odirali in zasužnjevali. Dokler je bičal posvetne ljudi, je bila cer kev zadovoljna, ko je njegova kritika zadela tudi pregrešno' duhovščino, je planilo vse popovstvo, kar ga je bilo pod okriljem Rima, po koncu.
Praški nadškof se je . obrnil do kralja Vaclava, naj prepove Husu propovedovati. Kralj mu je od govoril: “Dokler je magister Hus proti nam lajikom pridigal, ste se veselili; bodite zadovoljni tudi se daj, ko je prišla vrsta na vas ...” Ali rimska cerkev in njeni služabniki niso bili zadovoljni. Oni so hoteli Husa ponižati, ali pa uničiti. Pozvali so ga v Rim, naj se zagovarja. Kralj Vaclav je odgovoril papežu, da je Hus pošten, bogo ljuben in pravičen kristjan, da pa ne pride v Rim, ker se mora paziti pred njegovo zvijačo in njegovim nasilstvom. Na to je Rim Husa proklel. Na Češkem se je med tem Husov nauk močno razširil in vse je bilo razburjeno zaradi rimskega oblastva. Nadškof Zbynko je moral bežati iz Prage.
Med kraljem napuljskim Ladislavom in Baltazarom Cosso, ki se je imenoval papeža Ivana XXIII., je nastal hud prepir. Kralj je papeža javno imenoval morilca in svetoskrunea, papež je kralja za to proklel, kralj je prisegel, da uniči to “popovsko zver”, papež pa je začel zbirati vojsko proii kralju — v znamenju križa. Hus je odločno nastopil proti temu, da bi na Češkem nabirali ljudi za papeževo vojsko. Nastali so veliki nemiri, kajti pristaši Rima, ki so se največ pečali s prodajanjem odpustkov, so hoteli uničiti svoje nasprotnike.
V drugič so klicali Husa v Rim. Hus je odgovoril: “Papež je glede cerkvene moči najmanjšemu, t. j. vsakemu duhovniku enak in nima nikogar klicati pred se.” Takoj so ga razglasili za krivoverca, izključili ga iz cerkvene občine, proti Pragi pa je papež razglasil interdikt, dokler biva Hus v mestu. Tako je napočil čas “koncila” v Kostnici. Tja so povabili sveti očetje tudi Husa, naj se zagovarja in svojo domovino opere zaradi njenega krivoverstva. Hus se je vrnil v Prago in javno pozval vsakega, naj mu, kdor more, dokaže, da je kaj krivega učil. Celo veliki inkvizitor češkega kraljestva, nazarenski škof Nikola, je s svojim podpisom in pečatom potrdil, da pozna Husa kot učenega, modrega, pobožnega in pravovernega moža. Takrat so se seišli tudi češki stanovi; zahtevali so od nadškofa spričevalo o Husovem nau-
ku. Ko je isti odgovoril, da ne more Husu nobenega krivoverstva o-čitati, samo da je papeževa kletev na njem, ja deželni zbor prosil cesarja, naj da Husu sigurnost, da se mu na potu nič ne zgodi. Cesar Sigismund je izdal Husu posebno varstveno pismo in tako .je meseca oktobra 1414 nastopil pot. — Spremljala sta ga v imenu kralja Vaclava in češkega naroda viteza Chlumski in Le-stna. Dne 3. novembra so prišli vsi trije v Kostnico.
Takoj drugi dan je šel vitez Chlum k papežu ter mu sporočil, da je prišel Hus pod prostim varstvenim spremstvom rimskega cesarja in prosil, naj tudi papež pove, ali ostane lahko brez nevarnosti v Kostnici.
“In če bi bil mojega lastnega brata ubil, ne bode se mu nič zgodilo,” je zaklical papež Ivan. — i Vendar je koncil pričel proces proti Husu. On se je izvrstni in dostojno zagovarjal; ovrgel je vse obtožbe in dokazal, da so krive, lažnjive in zvijačne. Brez obzira na cesarjevo in papeževo obljubo so Husa zaprli. Zaman se je trudil Chlumski vitez, ki je bil razjarjen zbog tega veroloinstva, da bi dosegel Husovo svobodo. Po mestu pa je popovstvo širilo najignusnej še laži o češkem magistru. Chlum je pisal tudi cesarju. Ali popov stvo ga je pregovorilo, češ krivovercu ni treba besede verovati. — Dne o. decembra so izročili Husa menihom predikantom, ki so ga vrgli v neko klet, skozi katero je tekla gnojnica iz stranišč. Hus je v tej grozni ječi nevarno obolel. Zdravniki so izrekli, da je prvi pogoj za njegovo okrevanje, da ga prestavijo iz te ječe. Kardinali pa so ga pustili še v verigo na steno prikleniti in vhod tako zazidati, da je ostala le mala luknja, skozi katero so mu dajali jed in pijačo. Ker so se- bali, da bi utegnil umreti, a so hoteli dati ‘javen primer’, so pospešili proces. Advokata mu niso dovolili. Ker so zdravniki izjavili, da v tisti pasji luknji ne more 14 dni živeti, v tem času pa proces ne bi mogel biti končan, so ga premestili v ječo samostana bo-sonožcev. Tri dni je ostal brez vsake jedi. Ko so- v Pragi izvedeli kaj se je s Husom zgodilo, se je polotila vsega naroda nepopisna razburjenost, Husov prijatelj Jeronim je odpotoval v Kostnico, da bi zagovarjal magistra. Tudi njega so vrgli v ječo.
Končno so začele javne razprave. Hus se je zagovarjal možato, in dostojno je zavračal vse laži. Preklicati ni hotel ničesar, ker ni nič krivega učil. “Preklic ali smrt”, je rekel cesar. “Preklic ali smrt”, je grmelo od vseh strani.
Dne 6. julija je imel koncil sijajno sejo. Kardinali, škofi, opati, kanoniki, vikarji in menihi so korakali v bliščečein sprevodu v stolno cerkev. Sledil jim je cesar s krono na glavi, z velikanskim spremstvom. Sredi cerkve je bil o-der s pokrito mizo. Med mašo je moral stati Hus v verigah na dvorišču, potem so ga pripeljali v cerkev. Na odru je sam pokleknil in molil. Lodijski škof je pridigal o besedah: Telo greha naj se uniči! Proti cesarju obrnjenj, je dejal: Svetovna oblast je poklicana, zatreti krivoverstvo in njegove začetnike s pota spraviti. Zato je u-smrčenje tega človeka neizbežna dolžnost vašega veličanstva. S takim krasnim, bogu dopadljivim delom si bode Vaše veličanstvo naredilo nesmrtno ime pri starih in mladih, dokler bode svet obstal!” Prečitali so obtožbo proti Husu, a niso mu dovolili, da bi se branil. Na koncu je dejal: “Prišel sem pod prostim, varnim spremstvom rimskega cesarja, ki je tu navzoč, v čvrsti nadi, da se mi ne- bo nobena sila storila, temveč da mi bo dovoljeno, braniti svojo nedolžnost”. Pri teh besedah je smrtno-bledi mož pogledal cesarju v oči; ta je zardel in pred vsem ljudstvom moral povesiti glavo. Ali Husova uso-da je- bila zapečatena. Papežev sodnik je prebral sodbo, da se imajo vse Husove knjige sežgati, on pa pahniti iz duhovskega stanu in izročiti svetovni gosposki, da izvrši kazen na njem.
Hus je glasno molil za svoje sovražnike . . .
Tedaj so mu oblekli duhovno o-bleko, ki so mu jo potem zopet strgali iz života. Prepirali so se, ali naj mn tonzuro onečastijo z britvijo ali s škarjami. Hus je dejal
“Okrutneži se ne morejo zediniti zaradi načina svoje okrutnosti.’ Končno so mu s škarjami izrezali križ čez lase. Na glavo so mu postavili papirnato kapo, na kateri so bili naslikani trije hudiči. Na renskem otoku so ga postavili na grmado, privezali s šestimi mokrimi vrvmi na kol, noge in vrat pa z železnimi verigami. Ko so opazili, da gleda proti solčnemu vzhodu, so ga takoj obrnili. Tedaj so zažgali grmado. Bavarski vojvoda je prijahal mimo in zaklical, naj prekliče, da ne odide v grehu s sveta. Z grmade pa je jasno zadonel odgovor:	“Kaj naj prekli-
čem? Učil sem božjo besedo in to resnico hočem varovati in v tej uri zapečatiti s svojo smrtjo.” Človeške zverine so mu iztrgale še srce iz trupla ter ga nataknili na raženj in posebej spekli. Ko je bilo vse sežgano, so izkopali zemljo o-kro-g grmade štiri čevlje globoko, ter pepel s prstjo vred naložili na konjedercev voz in vse skupaj vrgli v Reno ...	*
Tako se je zgodilo dne 6. julija 1415. po Kristusovem rojstvu . . . “ad maiorem dei gloriam” — v višjo slavo božjo . . . Na grmadi je zgorelo Husovo truplo, njegov večni duh resnice pa živi — v strah in trepet tistim, ki ne morejo uničiti svobodne misli kakor bi radi . . .
DARILNA SMRT ODREŠENIKA.
Spisal O. S.
turnu kar jim je bilo najljubše in celo svoje otroke. Kosti žrtev so bilo v templju Moloba v zlati ladji shranjene, katere so Feničerji v vojno seboj jemali.”
Tedaj se mora pripoznati, da je ibil Moloh prav zadovoljen z daritvijo otrok drugih ljudi; toda Jehova ni bil tako lahko za pomiriti, — kri sinov drugih mu ni bila dosti, in tako je zahteval kri svojega lastnega sina — celo edinega sina, katerega je imel. Kaka sreča, da mu niso farji tudi kako hčer natvezili! Brez dvomno bi bil tudi to takoj pribil, da bi dal “izpričevalo” o njegovi spravljivosti radi razlju-čenosti nad para-diškim dogodkom z jabolki, kačami. Evi itd.!
Dobijo se ičisto mala božanstva,
—	taka z flanelatim nožicama i-majo prednost — katere se že lahko pomiri z darovanjem kakšnega starega, iz veljave p-rišlega bakrenega novca (Op. stavca: Ali pa tudi “linofa”); toda vsi veliki in mogočni bogovi s celim svojem štabom, so seveda veliko bolj oblastni in zahtevajo, če so vsled česerkoli si navlekli nahod- — kar (človeške žrtve za dovoljenje, da gredo zadeve tega sveta nemoteno svojo pot; nasprotno ne bo prizaneseno nobenem človeškem bitju in vso stvarstvo se mora pod njihovem prokletstvom skupaj skrkniti ter dobi še po vrhu dvomljiv nagrobni napis in popotni list za v pekel. Misel, da bogovi zahtevajo človeške žrtve, tudi ni bila na en kraj navezana i ne na določen čas, marveč je bila splošna. Darovanje človeka, ki je “odrešenje” imelo za predpogoj, je samo neka scena v drami, katere predstava se razprostira na cele tisoče let. Kartažani so i-meli v posesti bronasto soho Kronos-a, katero so v bogomilem verskem vnetju neprenehoma žarečo vzdržaviali, a v gorečo no-trajnost tega malika so z dostojno “religiozno” svečanostjo metali svoje rojenčke. Arabski bog “Ho-lal stvaritelj”, je bil tudi takšen bog a la Kronos; njegova priljubljena pijača je -bila kri od devic rojenih otrok. Celo v klasični Drški je zahteval orakelj v Delfiji
—	vsaj v posebnem slučaju — človeško žrtev, kar je bilo tudi
spravljive božje ljubezni, tedaj se to nič druzega ne pravi, kot da se odobravajo vsi tisti razglasi in zapovedi, na katerih povelje se na podnožju teh malikov zbirajo jezera človeške krvi. tistim bogovom, ki so tu vladali in bili čislani, predno je 'bil kak Jehova s sinom Jezusom vred rojen iz krila časa. Ako bi bila cerkev dejansko zgrajena na človekoljubju in ne na človeški strahoti — tedaj •bi -stavbišče njenega uka pretrpelo celo piramide! Kakor pa stvari stojijo, začenja se vse poslopje že rušiti in propadati. Niti kakšna vera ne kakšen narod, ki je zgrajeno na krvi, ne bo imelo obstoja. Žeja p-o krvi je bila vladajoča strast skozi prav dolge, toda sedaj h koncu idoče periode človeške zgodovine. Naša običajna farska prevara si je sama sebi zvonila mrtvaški zvon, ko je najpoglavitnejše učno pravilo ali dogmo zgradila na krvnem obredu. Če bi bila namesto tega zgradila na kaboršnem si bodi obredu ljubezni in miru — potem ne bi bila zgrajena samo za določeno dobo, marveč 'bila 'bi zgrajena za — večnost.
ne oči! ¡Sliši se stokanje, a Resnica le še bolj pritiska. Krivica se skuša rešiti iz jeklenega objema Resnice, posreči se ji, pomikajoč se proti vratom in izgine!
Občinstvo je postalo gluho in nenno. Vseh jeziki so bili hromi. f Grizli si so ustnice da so krvavele. Noben ne ve kaj se je dogodilo in ¡kaj da je bilo. “Kdo bi bil to |verjel? Je li mogoče?” so vzdihovali. Toda zanikati nemorejo kar 'so njih oči videle. Ona mala, neznatna stvarca, ki se zove Resnica je prastaro -sataogoltno Krivico,, ¡katero so oboževali, molili in ča-!stili vladarji vsih narodov, altar-Iji vsih cerkev, armade, časopisje, ljudstvo in bogovi — vrgla ob tla.
j ¡Zasledovanje resnice; se li ne izplača živeti za njo? Iščimo jo-|resnico; učimo se jo ljubiti, resnico ; živimo pošteno za resnico — to je bog! Katera vera zamore dati več!
POZOR ČLANI DR. ŠT. 1 S. S. P. ZVEZE v CHICAGI.
Tisti ki cerkev obiskuje, neveden in vnet vernik, kakor je — pravi v svoji knjigi “The Bot-tomless Pit” zbadljivi Škot ¡Sala-din —, nazivlje vsakogar “bogokletnika”, kdor se predrzne, če prav na ozirljivi, toda nevstrašen j način", kritično preiskati “svet pretresajočo dramo odrešenja,” ter nam zagotavlja, da je tisto v letopisih človeške zgodbe docela 'brez primere. Na nesrečo te trditve in desetmilijonkrat nesrečnej-še za skupne stare generacije človeškega rodu, je pobožni obiskovalec cerkve z njegovo trditvijo-v velikanski zmoti. “Žrtvovalna smrt” na Golgati ima pač svoje jprivoljeno in darovano. Daritev jednakosti v zgodovini, in je — j Ifigenije je polna dramatičnega kar naravnost povejmo — samo , pat osa, polna -srčne sile in visoko razmeroma z nekolikimi dodatki j plemenitega mišljenja, katero pri-opremljen posnetek prav slične ¡roerjaje z afero na Golgati je le-žrtvene smrti, katero je moral ta, le mali vmesni dogodek, med prestati sin nekega potentata sta-¡nizko mislečimi dušami. — Bogi-roveške zgodovine. Bil je to kralj J n ja Artemis Orthia, je -bila do 5a-M-oabitev *“M&scha”, kateri je sov Lyikurga še krmljena s člove-dal pozneje od judovskega boga Iškim mesom. — Mladi Oktavius Jehova posneti zgled. Reville nam je v proslavo svoje zmage nad zatrjuje, da muzej v Louvri v Pa- Antoniusom in v ‘spravo mrtvih’ rizu vsebuje takozvano “Stela”, daroval Divus Jupitru tristo voj-katera pripoveduje, kako je nih jetnikov. Vzlic nasprotovanja kralj Maseha, na okopih svojega ¡duhovščine, so bile človeške dari-po Judih obleganega glavnega j Ive odpravljene s postavam Au-mestia svojega sina daroval. Baš gusta- Trajana in Tiberiusa. Do tako malo je šele v običaj prišel j leta 186 pred Kristom so bile člo-krvni obred z vso svojo strahoto , veške žrtve darovane Bacchusu; in njegovo sirovost jo vsled žrtve j le-ta Baechus je bil nasprotna po-na Golgati. Mnenje, da se božan- doba k Evharistiji katoliške cer-stvo po človeški daritvi more po-jkve, kajti meso Bacchusovih žr-miriti,/je v primitivni teologiji tev so jedli kot zakrament, ali
globoko vkoreninjen temelj o -darilni smrti Jezusa — da se t-udi o-praviiči indiskriminirani “oče” predstavlja samo neko prilično figuralnost. Predno si je Jehova pridobil res zavisti vreden mo-
svet-otajstvo. Človeško darovanje v spravo razjedenih bogov, so o-pravljali tudi stari Nemci, Skandinavci in Litvinei; velike kletke, v katerih so “druidi” (starokelt-siki duhovniki) svoje bojne jetni-
nopol da je edini bog Judov, imeljke kot Baalovo daritev zažigali, je izbojevati trpke bitke s svojim tvorili so eno nenavadno in naj-konkurentom Moloh-om. Bož-an- slikovitejšo grozoto človeškega stva se morajo, namreč med seboj, darovanja. Isto je veljalo kot za gospodstvo nad narodi in deže- spravna daritev za razžaljena bole baš tako boriti, kot sovražni /žanstva, in to je bilo običajno pri vojskovodji. Dolgo časa so tako-! raznih narodih starega veka. Isto rekoč na “omahu” stale zadeve vj^el.l13 tudi -za novi vek. Baring Judeji za Moloha in Jehova —¡Gould zaigotovlja: “Pri Irokesih ravno na isti način, ¡kot je nekda' j je bil običaj, da^če so sovražnika ¡bilo na Angleškem med York in -privezali na mučilni kol. so divji Lancastrom, ali v Nemčiji med ¡krvniki okoli njega plesali in pri Welfi in AVaitolingi in leta 1866 Jem hreščali: “Tebi. Ares Kani, med Hohenzolle-rji in Habsburža-: veliki duh, ubijemo to žrtev, da ni _ Le ta Moloh je znal kri pi- -zavžiješ njegovo meso, ter da se
daš za to omehčiti in nam v 'bodoče nakloniš ,srečo in zm-aeo nad našimi sovražniki.” — O Mehiki pravi isti avtor: “Način darovanja je 'obstal v tem. da so prsi razparali in iztrgali srce, katero so maliku na usta pritiskali, nakar so duhovniki žrtvovanega človeka — požrli.”
Iz vsega tega je pač razvidno-da daritev človeka, katero je Jehova zahteval v zadoščenje njemu s kačjo in jabolčno komedijo, prizadete neprilike je bilo vse drugo samo nobena originalna ideja ne. To je samo pogrevanje bivše -grozote vsega farskega gospodstva. In ako hočemo tisto danes še tolmačiti kot “svet pretresajočo tra-gedo”, skozi katero bi se bila razodela najglobokejša tajnost
ti, kot če bi bil izsušena ¡Sahara; in Jehova ni mogel druzega storiti, kot ga vneto posnemati. Pri Barin-g Gould čitamo: “Žrtvenik Moloha je dobesedno drevenel krvi. Otroci so mu bili žrtvovani in ognju darovani- medtem bo so trobente in piščali morale preglasati njih upitje, in to so gledale matere, katerim je bilo prepovedano solze pretakati. Knjige iSan-ehoniathona in Byblion Philo so bile polne poročil o takih darit-vih. V Byblonu so bili dečki zazidani na čast A-donisa; in pri u-stanovitvi kakega mesta ali kake kolonije je bilo veliko število o-trok darovanih v nadi, da se s tem nesreče odvrnejo od novih ’naselbin Emebins nravi, da «o J Feničerji vsako leto darovali Sa-
č AS OVNI BOJ.
Predočujem -si velikansko poslopja- nekaj podobnega srednjeveškemu rimskemu gledališču. — Galerije so vse nabito polne ljudi; sedeži, vrsta za vrsto se na--polnuje z radovedneži, se zibljejo kot vodni valovi na razburkanem morju sem in tje nestrpno pričakujoč največji svetovni spor. Velikanski svetovni spor, kaj ne da! Spor, v katerega je cel svet vseh-do-b- zainteresiran. 'To, je spor — boj do smrti — med Resnico in Krivico.
Vrata se odp-ro in vstopila je na pol vidna, majhna, boječa in neznatno izgledajo-ča stvarca v A-reno. Bila je Resnica. In navzoči -so zagnali grozen -zasmeh po dvorani. Ali je to Resnica? Ta ‘boječa revca v razdrapani obleki, toliko da ni gola! In vso ogromno poslopje se je zopet potreslo v svojih -tečajih, ko se je ljudska masa v njem smejala in rogala nad neznatno stvarco, ki se pa ni zmenila več, ne za ljudi ne njih zasmeh in ne za zbadanje.
Vrata se na novo odpro in v areno je stopila Krivica — velikanska in grozna, oblečena v -drago s -zlatom in demanti okrašeno o-bleko, okinčena. s dragimi kamni, trdo in izzivajoče korakajoč -po dvorani. Navzoče občinstvo je bilo ea trenutek iznenađeno in tiho kot da ga ni bilo, naenkrat se je zavedlo in aplavdiralo, dolgo in glušno. ‘Dobrodošla!’ se je razlegalo iz tisoče in deset tisoče grl h krati.
(Boritelja sta -se postavila drug pred drugega. Krivica v polni bojni opravi — v zaslombo ji je bilo vse navzoče ljudstvo s svojimi simpatijami in odobravanjem, to ji je dokazovalo vedno ponav Ijajoče aplavdiranje, da je še bolj samozavestno korakala po areni. In Resnica? Rogali se so, ji osle kazali, z eno besedo — sovražili so jo. In ko se ste uvrstile, je ljudstvo zverinsko zatulilo ter u-pilo: Krivica pohodi Resnico brez boja!
Boj se je pričel. ‘Spoprijele sta se, odstopile in se zopet in zopet! sprijele. Resnica se drži in občinstvo postaja razburjeno. S skrbjo na obrazu je njih upitje pojemalo. Je li mogoče ? Glej! Vidiš! — 'Tam! Krivica se je pričela umikati ! Boji se pogledov Resnice! Resnici se, kot bisernice svetijo nje-
Priliodnjo sejo, v nedeljo 13. julija se vrši volitev delegata za bodočo konvencijo; na dnevnem redu so tudi še druge važne točke, kot trikrat že odložena razprava o veselici radi prepičle vde-ležbe, zvišanje društvenih dokl-ad itd.
Včasih se pripeti, da postanejo nekteri člani društev radi kake malenkosti nezadovoljni in radi tega potem izzostajajo od društvenih sej. Če se kaj preokrene, to in ono na novo vpelje ali že vpeljano opusti, tedaj ni noben» pre-uredlba takim ljudem po volji, ker jih -zraven ni bilo. K sejam nočejo in tako mi marsikaj povolji ne tem, ki se sej vdeležu-jejo in ne onim, ¡ko od njih izostajajo. ^
Pričakovati je torej, da se te sej-e brezizjeme vsi tudi izven Chieage živeči člani vdeležij-o in se poslužijo svojih pravic.
S 'bratskim pozdravom
V.	¡S. Skubic, tajnik.
NAZNANILO!
članom društva “Živila Svoboda” št. 76 S. S. P. Zveze v Roundup, Mont. dajem na znanje, da se vsi elani vdeležijo prihodnje seje, katera se bo vršila dne 13. julija ob 10. uri predpoldne. Na dnevnem redu so važne točke za rešiti. Istim, ko nameravajo pristopiti v naše društvo pa naznanjam, da do konvencije znaša pristopnina samo $1.00.
Z bratskim pozdravom.
M. Mežnarič, tajnik.
Iz Evrope.
¡Redkokedaj se pripeti, da bi tvomičar prejel pismo iz drugega dela sveta ^riporočujoč njegov pridelek. Z veseljem priobčujemo pismo, ki smo ga prejeli od gospoda Thomas Žovle Mozirje, Avstrija: “Želim, Vas obvestiti, da jaz sem rabil Trine-r-jevo ameriško zdravilno ,girenko vino, pogosto, in sem bil zelo zadovoljen ž njim. Ga torej lahko -priporočam, sosebno -onim ki nim-a teka, nespečnosti in zaprtju.” Vsaka družina ve, kako važno je imeti vedno pri roki zdravila, ki dajo hitro pomoč v takih slučajih. V lekarnah. Jos. Triner, 133-3—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. — Trinerjev liniment daje vedno popolno zadoščenje, če se ga rabi proti negibčnosti v udih in trganju v mišicah.
(Advertisement)
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE'
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEL.ICANAL 448
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.	...
Slovenska Delavska Podporna in Penzijska Družba
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MAÜINON, PENNSYLVANIA
GLAVINI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Kan s. 'TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR : Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, Hl.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North' Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETRLOH, L, Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUT'H, H., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
, JOHN GOMHJAR, m., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
V RIIOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
KRONIŠKI SKLEPNI PROTIN (REVMATIZEM).
Dasi je sklepni protin jako raz-širjena bolezen in zdravništvo išče po sredstvih, s katerimi bi se dal zdraviti, se vendar do danes še ni posrečilo najti uspešna zdravila zanj. Le toliko je gotovo, da pri kroniškem revmatizmu ne gre vtč za obolelost posameznih telesi rili delov, marveč da je kroniški protin motitev v snovnem presnav ljanju celega organizma. In sicer povzročajo to najbrže ovire v zmeni apnenih snovi, t. j. apno, ki se nahaja v živilih in v vodi, v mleku, v jajcih, mesu, ne zadane v telesu samo v toliko množini, ki jo potrebuje telo za tvoritev ko sti, marveč tudi ostalo apno zaostane popolnoma ali pa vsaj v velikem delu v telesu po nepotrebnem, ter se zbira na koncu sklepov in povzroča tam boleča - net-ja, ki so bistveni znak sklepnega protina. Čim večkrat se ponavljajo taki popadi, tem bolj popačijo sklope ki postanejo slednjič tako otrpli, da jih sploh ui mogoče več gibati. Pričakovati je torej, da bi utegnili poskusi s hrano, ki vsebuje malo apna, bili povoljni. Kake- poroča “Berliner Klinische Wochenschrift”, je poskusil tako terapijo dr. M. Hirschberg v Vir-chova bolnici v Berlinu, ki je imela tudi deloma uspeh. Bolniki, ki so trpeli na hudem sklepnem pro tinu, imeli otrple in zvineue ude. niso mogli ne hoditi ne stati ali čeljusti pregibati, so zamagli svoje ude po večtedenskem hranjenju s hrano, ki ji je bilo odvzeto vse apno, zopet nekoliko porabljati. Popolno ozdravljenje pri takih težkih obolenjih ni mogoče, doseglo se je pa vendar znatno izboljšanje. Več tudi ne moremo pričakovati pri hudo razvitih protinih, kjer so kosti že pokvarjene in mi šiee tako shujšane, da so izgubile svojo delazmožnost.
vrača neštete bolezni. Med dela tudi tolščo. Pljučnici se pridruži kmalu shujšanje telesa; med zasluži v boju proti tej bolezni vse 'priznanje. Med pomaga kot ogljikov vodik proizvajati tudi potrebno gorkoto in je pri tem eden najboljših urejevalcev želodca-kakor priča sledeči dodatek. Med je lahko čistilo želodca, medtem ko so druga sredstva bolj dražila, ki slabe želode» in odpovedo polagoma vse učinke. Sladkorju, ki nadomešča večkrat med manjka mravske kisline in še mnogo drugih snovij, ki jih vsebuje med. Ako se zavživa med dan na dan kot zdravilo, ni strahu in bojazni, da bi oslabel želodec, pač pa se opaža, da se okrepi v najkrajšem času. Dajajte otrokom medu bodisi na kruhu, s surovim maslom ali lbre.z njega ali pa mesto sladkorja v mlečno kavo ali v mleko. Gotovo ga radi sprejemajo in dobri uspehi ne izostanejo, pa tudi veliki otroci naj se ne branijo medu, saj je med največji prijatelj zdravja.
Je-li med slaščica ali zdravilo?
Ljudski glas pravi, da združuje med toliko zdravil, kolikor cvetlic in rastlin je oddalo zanj svoje sokove. V čem pa obstoji zdravilna moč medu 1 Cvetlični med vpliva neposredno in posredno. Neposredno, če pride v dotiko iz. bolnimi deli telesa, torej v ustih, goltancu, vratu in želodcu. Tu vpliva proti gnilobi, ker zamori v medu se nahajajoča mravsika kislina vse glivice, katerih se dotakne. Dalje vpliva omehčajoče na sluzne božice, ki so radi prehlada otekle in se strdile. V takih slučajih, posebno pri malih otrocih, kjer se ne sme ali ne more rabirij medicinskih sredstev, je med večkrat edina rešitev. Mnogo slučajev bi se dalo navesti, v katerih so mali otroci popolnoma o-zdraveli, dasi so imeli vnetieo grla, samo ker so uživali pristen med, zmešan z enako množino čistega vinskega kisa. Posredno vpliva med tako, da deluje proti vsem povzročiteljem bolezni, ker se postavlja kot lahko prebavljiva, in izborna hrana nasproti slabi in napačni hrani in s tem od-
Vatikansko sorodstvo.
One dni se je vršil v Rimu dvoboj, ki ima precej romantično o-¡aadje. Pred leti je poveril španski pretendent don Carlos slikarska dela v svoji vili v Reggiju slikarju Filipu Folchiju. Folchi je bil sicer oženjen in oče več otrok, toda to ga ni prav nič motilo, da bi ne bil začel zalezovati lepe Elvire, pretendentove hčerke. Vroča južna kri je pognala v Elviri strastno ljubezen do slikarja. Ko je Folchi dovršil dela, je prejel lepo plačilo,- kot nagrado je pa odpeljal še lepšo Elviro. Pai'ček je več let živel zelo srečno. Elvira je imela toliko dohodkov, da nista imela prav nikake skrbi. Za kratek čas se je njima rodilo več otrok. Za otroke prave žene. in za njo samo se seveda slikar ni prav nič brigal. Te dni pa se je spri z rimskim knezom Del dragom, ki je bil menda slikarjevi ljubici dolžan nekaj lir. Iz prepira je nastal dvoboj, v katerem je bil Deldra-go na glavi težko ranjes. ljubimec hčere španskega pretedenta Filip Folchi je nečak prelata Fol-ehija, ‘ki je bil svoj čas blagajnik Petrovega novčiča. Ta blagajnik je bil zaigral na borzi kakih 12 milijonov vatikanskega denarja, seveda s privoljenjem takratnega papeža Leva XIII,
Črtica iz zgodovine krompirja.
Ni je morda hiše, kjer bi ne jedli dan ,za dnevom ta preko-ristni sad naše zemlje in le malo jih je, ki hi vedeli približno kaj povedati o zgodovini te rastline. Ko so vdrli iŠpanci leta 1516 v južno Ameriko, so našli tam pri ljudstvu moko, ki so jo prebivalci ondotnih dežel dobivali iz posušenega krompirjia. To važno rastlino, brez katere bi danes skoraj ne mogli živeti, so Spasci potem v 16. stoletju prinesli v španske dežele in so jo rabili tudi edino v to, da so žnjo olepšavali svoje vrtove, od tod so prinesli krompir na Nizozemsko, v Ttalijo in Anglijo, kjer pa se ni vdomačil in se tudi ni skušalo zasaditi večja polja s
krompirjem. Zgodilo se je celo, da so sicer sadili krompir, a niso prišli na to, da bi ga izkopali iz zemlje, marveč so skušali pripraviti na različne načine one zelese krompirjeve jagode na rastlini, kar jim seveda ni moglo tekniti. Leta 1588 so prinesli krompir na Dunaj in leta 1616 se je v prvič pokazal krompir — tedaj seveda še kakor sladščiea — na mizi nemškega cesarja. V prvem času torej so bili najti nasadi krompirja le po posameznih vrtovih in je krompir v obče veljal kakor slad-šeica, še le okolu leta 1680' so začeli nemški kmetje sa Bavarskem pridelovati krompir na polju in v veči meri. Ko so viši sloji uvideli, da je rastlina velike vrednosti, so jo začeli duhovniki priporočati s prižnic- a le počasi se je udomačeval kakor jed. Krompirjevo juho je izumil neki Francoz, ki je potem dobila tudi po njem ime. Kako počasi se je udomačal krompir, je videti iz tega, da je zaukazala nemška država po veliki lakoti leta 1745 sajenje kronv pirja zakonitim potom.
jo vobče okrepčane in tudi navada ne izenači vsega, ampak nastopi sploh šele po tednih in mesecih.
Zgodovinski lonec.
V mehikanskem mestu Koribe se nahaja star frančiškanski samostan. Tam kažejo obiskovalcem nek glinast pisker, zvan “pšenični” in ga smatrajo za nekako svetinjo posebne vrednosti. O tem loncu se .je ohranila ta-le pripovedka : V ©asu, ko je Mehiko zavojeval Kortez, so Španjolci svojo armado preskrbovali z vsemi potrebščinami po "morskem bro-dovju. Med drugim je nekoč pripeljala ladja veliko množino uše-na. Brod je pristal v naznačeni luki in del tega ušena je dobil samostan v mestu Koribe. Men'«!), določen da prevzame za samostan namenjeno ušeno je prebiraje z rokama ušenova zrna zapazil tudi neko rdečkasto, pšenično zrno; zagrabivši še globače — zapazi še tri pšenična .zrna, koja skrbno shrani. V onem času še po vsej Ameriki ni bila poznana pšesiea! Menih pa napolni oni sedaj zgodovinski lonec z rodovitno črno prstjo in useje ona štiri pšenična zrna za. poskušnjo. Ta zrna so prinesla stoteren sad! Ko je klasje dozorelo je menih zrnje zmel in je zopet posejal na poseben, zagrajen prostor v rodovitno zemljo. To, kar je sedaj pridelal — je zopet vse posejal. Po tem neznanem menihu se je udomačila pšenica najprej v Mehiki, 'odkoder se je razprostrlo pšenično pridelovanje po vsi Ameriki, Lonec pa, v kojem so bila vsajena prva štiri pšenična zrna, došla iz Španskega je ostal do sedaj v Koribe, v samostanu kot nekak poseben zgodovinski spomenik!
Spanje po dnevi in spanje po noči.
Mnogo je stanov, ki morajo zaradi poklica delati po noči in so torej prisiljeni, da spe po dnevi-kakor peki, nočni čuvaji, razni prometni in policijski uradniki in uslužbenci. Pogosto je torej nastalo vprašanje, če je podnevno spanje enako vredno z nočnim in če se človek s podnevnim spanjem istotako okrepča, kakor s spanjem ponoči. Vnaprej se to ne da določiti, ker da človek globoko in okrepčujoče spi, mora biti izključeno vsako ropotanje itd., kar je seveda ponoči mnogo preje mogoče kot podnevi. Francoski zdravnik dr. Vachede je v akademije znanosti poročal, da je opazoval 41 oseb, od katerih jih je 20 vsled poklica spalo po dnevi in delalo ponoči. Našel je pri zadnjih, da je njih spanje mnogo po-vršneje in manj enakomerno kakor po ponočnih spalcih. Spanje je pa tudi v fiziologičnem oziru karakterizirano po spremembah telesnih funkcij. Žila bije bolj počasi, kar znalci odpočivanje srca. Tudi dihanje je počasnejše, izlo-čivanje ogljikove kisline pa zmanjšano vsled konstantne gor-kote postelje, teme, manjkajoče delavnosti mišic in ker se ne uživa nobena jed. Gibanje želodca in črev je prenehalo. Temperatura telesa pada trajno in je najnižja od 2—6 zjutraj. Vsega tega je vzrok zmanjšanje delavnosti de tičnih živčnih centrov in je zato potrebno /okrepčanje' lin odpoči-tek telesa po zdravem, globokem spanju. Dr. Vachede je dognal, da se pri podnevnem spanju ne zmanjša iflelavnost ¡srca in dihal v tisti meri kakor pri ponočnem. Tudi če je spalni prostor cisto miren in temen., je bil vseeno razloček. Sp-alci po dnevi se ne čuti-
Radi ženitve prepovedano izvr.
sevanje zdravniške prakse. Nekaj nepričakovanega se je zgodilo nekemu zdravniku, ki je kot Avstrijec dovršil svoje študije na dunajskem vseučilišču. Izvrševal je že nekaj let na Nižjem Avstrijskem zdravniško službo. Bil je tudi za izvedenca pri dotičnem sodišču. -Slučaj je hotel, da se je mož zaljubil v neko ločeno katoličanko. Ker se v Avstriji ni mogoče s tako osebo poročiti, sta si oba izposlovala ogrsko državljanstvo, da sta se mogla na Ogrskem civilno poročiti. Ko se je zdravnik vrnil na svoje mesto, da bi nadalje izvrševal svojo službo, mu je avstrijska oblast to kratko-malo prepovedala, češ, da je ino-zemec, ki v Avstriji nima pravice do zdravniške službe. Možu ni kazalo nič drugega, kakor ponižno prositi, ali p-a poginiti. Vložil je res prav ponižno prošnjo na cesarja. Prošnji se je po daljšem izjemoma in milostnim potom u-godilo, tako da bo nesrečni “z ločeno ženo poročeni inozemec” smel izvrševati zdravniško službo. Pa naj reče kdo.- da Avstrija ni sapredna država!
NAZNANILO!
Članom društva “Delavec” št. 59 S. -S. P. Z. v 'Conemaugh, Pa., se naznanja, da se bode vršila prihodnja dr. seja 20. julija t. 1. — Sklep zadnje seje je, da se mora vsak član iste vdeležiti. Tmami namreč več važnih točk za rešiti. Na dnevnem redu je tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo. Kdor izmed članov se te seje ne bo udeležil, bo moral plačati v društveno blagajno 50 centov. Izvzeti so le bolniki in zelo oddaljeni cia-
AVSTRO-AMERIKANSKS-Li^iJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLUTET0 IZ NEW YORKA:
^aura> ............ 9. julija
Argentina, ....... 16. julija
Martha Washington, 26. julija Kaiser Franz Joseph I., 30. jul.
Parniki odplujejo redno ob sredin ob 3. uri popoldne iz prUtaniSSa Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana prista.niB8* najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuj« se v SLOVENSKEM JEZIKU
«U-AVfH
ZA8TO*
ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempt giavni Zast. na zapad u 120 N. La Salle St. Chicago,
(7-11-12)
ODBOR,
NAZNANILO.
Društvo št. 7 S. S. P. Z. v Arona, Pa. je na zadnji redni seji sklenilo, da se morajo vsi člani vdeležiti prihodnje društvene seje, katera se bo vršila dne 13. julija t. 1, Kdor brez tehtnega vzroka izostane, plača 50c v društveno blagajno. Razpravljalo in sklepalo se bo o zelo važnih stvareh, zatorej bratje vsi na sejo 13. julija. Z pozdravom
Mike Rajer, tajnik.
POZOR!
Člani dr. št. 30 S. S. P. Zveze,
v Biishop, Pa. Društvo naznanja vsim svojim elanom sklep istega, da plača vsak član z prihodnjim asesmentom na seji 9. julija namesto $1.25 kot po navadi $2.25. Zunanji člani naj to vpoštevajo ter pošljejo polno svoto. Društvo je to sklenilo in naložilo ta asesment $1.00 v društveno blagajno samo za mesec julij.
S bratskim pozdravom, društveni odbor.
DENAR POSIJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
Za $ 10.35 ....... Kron	50
Za $ 20.50 ....... Kron	100
Za $ 30.85 ....... Kron	150
Za $ 41.00 ....... Kron	200
Za $ 61.50 ....... Kron	300
Za $102.50 ....... Kron	500
Za $204.50 ....... Kron	1000
Za $1020.00 ...... Kron	5000
Poštnina je všteta pri teh svotah.
V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Austro-Ogrskl denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v sloven skem jeziku.
Kaspar State Bani
1900 Blue Island Ave., Chicago.
DVE HIŠI NA PRODAJ.
Hiša št. 2012 na Blue Island Ave. pritličju soba za saloora z vsem pritlikami; nadstropje 6 ru-mov s kopalnico, vodovod, plin itd.
Hiša št. 20.19 Fort Street, pritličju prostori in hlev; nadstropje fiat in 7 rumov, s kopalnico in z vsem potrebnim.
Obé hiši ste brez bremen in se prodate radi rodbinskih razmer. Kapital se dobro obrestuje.
Vse podrobnosti se izve pri lastniku
Edward Pauch,
2012 Blue Island Ave., Chicago.
NIKJER V TEM VELIKEM MESTU NE DOBITE TAKO VELIKE IN RAZNOVRSTNE IZBERE
Možkih in mlad e mekih modernih oblek
kot so te, katere prodajamo mi po $7.00, $10.00, $12.00, $15.00, $18.00 $20.00 in $25.00
Z veseljem vam jih razkažemo in Vas vljudno vabimo na ogled.
híng€
Vogal Blue Island ave. in 18. ceste
Prodajalna je odprta vsak večer razen ob sredah in petkih. Ob ne-daljah je odprta dopoldne.
SCHWITZNER CL0TH1NG C0.
Najstarelja In najizanesttjiveja trgovina na zapadni strani mesta
VIDI IN VERUJ!
Pridite vsi, obiščite našo prodajalno, da se prepričate o kakovosti in vrednosti oblek za možke in ¡dečke. Vse najnovejšega kroja in barv.
Obleke za možke od $7.00 do $25 00 Obleke za dečke od $5-00 do $15.00
Mnogoštevilni raznovrstnih klobukov, kap, srajc in .spodnjih o-ilek; z eno besedo vse možke potrebščine.
1828-30 BLUE ISLAND AVE
ATLAS BREWING CO.
alnje na dobrem glasa, kajti ona prideluje najbolje piv» iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
I LAQBR [ MAONBT
J
k
Razvaža piyo t steklenicah na rse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti
mi t« bodemo zadovoljili.
I
Solidna slovenska trgovina
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-spada v to stroko. Popravljam ti di ure in dri go.
V	zaogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam Za vse pri meni kupljena blago jamči-n.
i	FRANK ČERNE	I
0034 St. Clair Ave	CLEVELAKD, O. £
(a'[■]
?
i
:d
M. A. WEISSKOPF, M. D.
Zdravnik in Ranocelnik —.. Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, UL.
Tei. v uraldu: Canal 476	Tel. v stamovanj.u: Lawndale 8996
URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan in od 7. do 9. zvečer razen ob sredah in nedeljah.
DR. WEISSKOPF je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J.
Uh

ID03PI3I
De Pue, 111.
Dne 1. junija ste imeli, društvo št. 3 in društvo št. 59 izlet brez povabila tujcev. Izlet je dobro u-spel in vsem udeležencem se prav lepo zahvalimo za udeležbo, iz-vzemši 3 osebe, katere absolutno niso brez vprašanja smeli biti v dotiko izleta oziroma v našem ¡krogu. To pa niso bili 'Slovenci, marveč tukajšnji sodniki in cerkvene miši, ko so hoteli preprečiti naš izlet, toda nakana se jim je sapramensko izjalovila.
Poslušajte kaj so tisti ptički naredili: Brzojavili so Sherifu v Princenton, da pride in izlet ustavi, a Sherif je bil vseeno razumen ter jim odgovoril, da ima mesto De Pue svoje stražnike da preišče zadevo. Tedaj je bila cerkvenih miši zahteva odklonjena; a vseeno je čudno, da Sherif kot temperenlčnik ni prišel na njih zahtevo.
To je bil prvi izlet Slovencev v De Pue, 111.! kajti drugi narodi neznajo kaj takega prirediti, in to jih je najbolj jezilo. Seveda sedaj se tudi Nemci in Angleži posmehujejo onim bedakovičema.
En sobrat je poklical društvenega blagajnika, da mestnem sodniku in cerkvenem govorniku dopove namen našega izleta. Društ. blagajnik pride in vpraša tiste 3 možiičke, če oni pripadajo k tej organizaciji. Odgovor je bil — “No Sir”. — Dr. blagajnik: “Ali neveste, da se Vam zamore pot pokazati, od koder ste prišli?” Ptički so se udali in odgovorili: “Je resnica!” Ko je sodnik (cerkvena miš) zahteval informacije, jih je tudi dobil.
Prvič se je izrazil, Ja je on go-verner in da ima pravico zasledovati vse take stvari in ob enem pristavil, da je American 'Citizen. Blagajnik mu odgovori: “Ali nimam jaz ravno take pravice, kakor Vi?” — “Yes”, je bil odgovor. Za tem so možje glave povesili, kot ovce v najhujši vročini in bil je konec tega “špasa”.
Tako so tukaj hoteli postopati znami Slovenci in to radi tega, ker so si mislili, da smo zelenjaki, a »o se zmotili.
Mi smo se tega nadejali, vsled tega tudi nismo javno letakov o-koli razdali. Na® so hoteli imeti' naravnost za nevednežel- toda od nas >se bodo šele naučili, kar jim manjka.
Govorice so krožile, češ, da začeli bodemo naš izlet, a končali pa ne; ali kakor rečeno, so se varali. — Posebno ker ima D. B. svoje kremlje vmes. Vzrok je samo ta, ko sta leenik in sodnik “zaštapala” usmrtnino umrle sestre Frančekovič, kar pa je po pravilih docela, nepravilno. Seveda, oni tega niso znali, in tudi niso znali za našo konstitucijo, a ko-nečno »o se pa naučili, ko se jim je pokazala stran 71 — točka 5., nakar so prišli do prepričanja, da malo ali pa nič ne vedo. To je prav fino za učenjake!
Pozdrav vsim udeležencem izleta, zasledovalcem na figo!
Član dr. št. 3 in 59.
Cleveland, O.
Kakor je tukaj velika slovenska naselbina, vendar so bolj redki in mali dopisi o tukajšnjih delavskih razmerah. Te so tukaj taikšnje, kot povsod. Nekteri kapitalisti imajo z delavci malo več u-smiljenja, drugi zopet manj ali pa nič. V American Steel Wire iOo. je zelo slabe, in tam največ slovenskih trpinov gara za prav sramotno plačo, kajti tirani pri tej kompaniji so najbolj dobička lačni. V začetku tega leta je delavska organizacija nekaj agitirala, da bi si nekoliko olajšala breme; sklicala je shode sledno nedeljo, toda udeležba je bila tudi slaba; prav male število jih je pristopilo, eni so imeli strah ter se niso Tipali, drugi pa niso pristopili radi nevednosti. Tirani so svoje vohune poslali na vsak shod, in če so zapazili kakega njih delavca na shodu, bil je takoj drugi dan odslovljen. Ko bi bili v organizacijo skupno vstopili, bi bilo šlo, a tako pa kaj hočemo, ko je veliko takih ki so prav zadovoljni da se jih izkorišča in izžema do kosti. No, in tako je vse zaspalo; pa-rasiti naprej izkoriščajo kri in m ozek in prav po sibirsko gre naprej po starem tiru.
Drugega posebnega napredka ni, kot da se nam obeta obilo veselic v prosti naravi. Najbolj v cvetje pa gre kranjska Vidova mošeja, prav za prav popa, kate-
ra paseta backe in kozle. Mošeja je vedno 'bolj slaba in se bo kakega lepega dne kar zrušila, ali pa 'bo mesto prepovedalo v njej nadalje business delati, in to seveda radi nevarnosti, da se podere na kozle in kozice. Vidova mošeja bi bila lahko krita s tolarji kolikor donaša, ali znaj ga sam belcebub kam gre ves denar. Prejšnji, nikoli denarja siti pop, je precej težek odromal in ni hotel na noben način od tod, to pa zato ker je dobro vedel, da je težko dobiti takih 'backov, kot so bas v Clevelandu, ki bi se dali poljubno striči. Nikakor se ni mogel odpraiti, šele s silo, ko mu je župan zagrozil, da če 8 dneh ne gre. bo policija poskrbela da bo lažje šel. In kaj je pop konečno izustil? Rekel je: “Kaj je meni mar, jaz sem bogat, Kranjci so pa cigani!” Vi (Clevelandčani, kaj mislite da je isedajni kaj 'boljši? O, kaj še! Pred nekako dvem meseci je nek ženin, po krivdi voznika nekoliko prepozno prišel, ko je pop že svoje malikovanje izvršil nad drugimi pari; pop se je jezil ženin pa se izgovarjal, a vse ni nič pomagalo. — Par je naravnost povedal: '“boš dal dva tolarja več”. Ali ni to skrajna farska nesramnost! Ženin si je moral denar izposoditi, far pa, vem. da ima že toliko to larjev, da lahko kupi pol Bloške ■okolice.
Kedaj se bodo ljudem vendar oči odprle, da bodo to sodrgo pognali! Kaj ni civilna poroka boljša kot farska? Popred moraš iti vprašat državno oblast in potem šele farja, tedaj je civilna poroka prva, ki stane samo $5.00 za vse verske sekte, brez razlike, a pop pa» ki pod krinko boga dela za drugi svet, ti računa pa po 10, 15 do 20 dolarjev. ¡Se ne boji, da bi ga bog pri priči ne kaznoval za tako nesramno oderuštvo.
Jaz pa vsim farjem tako po,-vem, da ko bi oni res kaj malega o bogu ali nebesih slutili, tedaj sem prepričan, da bi vse drugače delali kot delajo. Na primer pride 10 parov poročeneev po $10.00 je že $100, a po $25 je pa že celo $250.00! To se pravi, da ko bi vi res verovali, Kar nam trobite od boga in nebes, tedaj nebi tako c' gansko postopali. To je pač zagonetna stvar; toda vaš tiranski in izkoriščevalni po cesarsko plačeni “kšeft”, bo samo toliko časa “ro-nal”, dokler ho ljudstvo nezavedno. Ali kedar se mu 'bodo hči odprle, tedaj pa bo za vas joj! Bog, nebesa, strašilo vic in pekel, vse vam ne bo nič pomagalo. Vaša moč- vaš sedaj tako drag “že-gen” in odpustki, vse se bo v nič spremenilo. 'Seveda, to ne bo še tako hitro, ali enkrat mora priti, ker očitno ste se pokazali da ste rak rana v človeški družbi. Časi gredo naprej in ne nazaj, kakor vi mislite, in tako bo prišel čas, ko bo vaša ropotija z dominus vo-biseum v muzeju in starejši ljudje bodo mlajšim pravili, da so nekdaj ljudje bili na svetu, ki so z humbugom na račun druziih ugodno živeli brez vsakega koristnega dela, in otroci bodo zaničljivo gledali na nas, na vas in na vašo ropotijo.
'Kaj vse farji uganjajo z nevednimi backi, naj navedem tukaj neko dogodbo. V najbližjo naselbino je prišel “ober-far”, ali kakor ga njegovi podložni i-menujejo “prevzvišeni škof” delat ceremonijo nad otroci v Col-limvood, O*, ker nima v dolgih dnevih druzega dela kot 24 ur lenobo past in tuhtat, kaj ho svojim backom natvezil. Ob 8 uri zvečer so pripeljali njegovo telo. ko bi v takem lepem času lahko zjutraj prišel, ter se mogočno vsedel na stol — pa ne na kakšnega od delavca, kajti tak bi se bil zrušil pod njim — ter se prav zaničljivo ozrl po mošeji, potem pa vzdigne svojo “sveto” taco in ceremonija se je pričela, frčali so tolarji ali pa po več; otrok je bilo okoli 800. Nekaj časa je bil mir, a kmali je nastal “ravs”; ljudje so bili skrajno nejevoljni na ober-popa, ker je tako pozno prišel, ter se pričeli kar s pestmi nabijati, kleli in obkladali se z najgršimi psovkami. Vse je šlo navskriž kot v sv. Jerneja noči v Parizu. Nekteri otroci so ostali brez (la bi bili namazani in kaj bo sedaj, ne vem, morda pride po nje sam gospod peklenšček. Kaj si o tem misli Jehova? Vi backi pa vidite kako vas iza nos vlečejo tako o-ber-popi kot nizki kaplaneti, vsi iz vas norctai brijejo. Ravno 4 leta sedaj ta oberpop lenobo pase, za koga je storil kaj koristnega?
Prav nič, samo zdražbe dela. Ako ga gredo farani kaj prosit in če je še tako pravična stvar, bo prav po pašovsko odgovoril, da noče takoz da bi za vas prav bilo, stori rajši narobe. Zato pa vam svetujem, obrnite mu hrbet, kar bo najbolj pravilno.
Joe Petek.
Waukegan, 111.
Kakor- je slišati se bo tukaj v Waukeganu vršila neka 40 urna pobožnost skoraj bi pa raje rekel da se bo vršila 40 urna pijanost. Zadnje dve leti je bilo tako, da so opravljali ti naši gospodje farji to opravilo na tak način, da so bili do kraja tako nadelani, da se niso samsebe poznali. Seveda neverno kdo je bil temu vzrok, a mislim da alkohol in tudi ljudstvo, ker jim je denar znosilo, da so potem Urha na pomoč klicali po župnišču, v zakristiji in cerkvi. 'Medtem je pa vseeno eden kričal in sicer nad ušesa mračni Kastingar iz La Salle, ki je pridigal, da tisti nas bo pripeljal v nebesa, toda bas tisti je v zakristiji Urha klical; mogoče se še danes pozna, če niso posnažili.
Tako toraj misli zopet sedaj sladko medeni Bajec navraviti ko pride po obletnico. Kako bode neki ta vodil telovadbo, ali pa morda pride zopet koga siliti, da si nadé tuje ime in da mu potem že on vse potrebno “skomandi-ra”. Tak načrt je imel lani, da bi prevaril nekega poštenega gospoda;- a ta mn je odgovoril, kakšno ime sem podedoval po mojem o-četu, takega bom nosil do ¡konec mojega življenja. Bedaki so torej vsi oni, ki ga bodo šli poslušat. Sicer pa Sloveče lani še vedel ni kolike so vrata pri ameriški dvorani, hotel je iti kar skozi razložno okno in ne skozi vrata. Torej glej, da, ti za uteči sedaj še vnanja luknja ne pride na vrsto. Zato bi ti svetoval da zaukažeš strojevodju, da ko prideta ua kraj za v Waukegan, da te zapelje v Joliet k ta pošnofanemu, ker on ima tudi nekaj backov, da jim bodeta lagala. Tako je, v Waukegan ne hodi, ako hočeš biti mirnega srca; tu bodeš moral zopet pridigati klopem in praznim stenam, to je za te pripravljeno druzega pa nič.
Nadalje moram nekoliko resnici na ljubo spregovoriti o Re-re-reverendu Kranjcu, kako t'a človek seje prepir med slovenskim narodom; toda ljudstvo je že toliko pametno, da temu Pavlihu nič ne veruje, ker vidi da laže iu krade poštenim ljudem dobro i-me. Ne zamerite mu, ko on sam po sebi mero jemlje- pa misli da so tudi drugi tako prifnknjeni kakor je sam.
Torej zapomni si paglavi Kranjec kaj so povedali uradniki treh društev J. S. K. J. v listu G. N.; ali je verjeti Tebi ali tem možem in članom J. S. K. J., kateri so vso stvar pregledali in se prepričali. da si Ti obrekljivi lažnji-vec. Obrekuješ imena takih mož kot je gosp. Geo. Brožič, gl. tajnik J. ¡8. K. J., kateremu nemore nihče nič slabega reči, -pa bodeš Ti jezikaril v takih zadevah, ko misliš da bodeš imel vse za tepce, pa vedi da si sam največji. Par imaš v Chicagi, tisti — messo omo — Bojar je tvojega kopita ker sta iz rodu lafinj, tedaj bi varno svetoval, da gresta v Ribnico pi-skre vezat, kjer bodeta dobila službo in stikala po (kuhinjah ter klicala: piskre. lonce vezat, kuku!
Tako Kranjce; samo molči in ne objedaj se, ker se še suši poper tudi pri društvu sv. Roka, da ti ga damo pošnofat.
Član dr. sv. Rok št. 94.
Rajnki je rad igral harmoniko in pri harmoniki je tudi smrt storil. Bodi mu lahka tuja zemlja!
Morilec jo je po izvršenim zločinu odkuril v gorovje, toda bil ni dolgo prost. Tukajšnji Sherif ga je na dan pogreba njegove žrtve že nazaj pritiral in ga hitro skril v tukajšnjih zaporih, kajti čakalo ga je okoli 2000 oseb, moških in žensk, ki bi tudi njemu 'bili radi izkazali zadnj-o čast. Zločinec čaka sedaj v okrajnem zaporu svojega plačila.
J. Rasborsehek.
Waukegan, 111.
Moram Vam sporočiti velikansko žalost, katera nas prevladuje in to iz enostavnega razloga- ko gospod misijonar še ni sem prišel; pravijo da nimajo časa. Tukaj je krožila vest, da pridejo ljubljanski gospod Bajec, pa jih še ni. Joj! kako smo potrti in žalostni ker ga ni “sv.” misijona. Denar, ki je namenjen za misijonarja, že kar skače v žepu, a mislim da ga že potolažimo, ko ga rajši zapij emo, kot da ga hi drugim dajali posebno pa še misjo-narju z Ljubljane. Da, da, pa še ena. Pri zadnjim misijonu je ta misijonar praznim stenam tako pridigal, da so stene kar ogluše-le in se je celo cerkev tako pretresla, da se še danes ljudje bojijo notri hoditi in bati se je, da če še enkrat sem pride, se bo gotovo podrla.	Naročnik Gl. Sv.
i	á	a	a	I	d à #É. * t I .	, , |H| , , (ft a I ^ ■ I đk . , üfc — »	J * áfc * *	A	* đfc* A Jk* . đ

SV O
Ù*\
Red Lodge, Mont.
Ob enem z 'naročnino;, ki jo Vam pošljem, poročam tudi da naše pevsko društvo jako lepo napreduje, ker vlada izborno spo-razumljenje med elani.
Z delom gre tukaj kot povsod, bolj počasi, a delavcev je vedno na razpolago.
Tudi žalostno novico nesmem zamolčati, ki se je v noči 31. maj na 1. junija t. 1. pripetila.
Neki Louis Berčič, doma nekje pri Škofjiloki na Gorenjskem, je iz samokresa kroglo pognal v Anton. Štrgnlca, ter ¡ga smrtno ranil. Rajnki je bil samski, .25 let star in zelo priljubljen med tukajšnjimi rojaki. Bil je član društva sv. Barbare, katero mu je priredilo lep pogreb, katerega se je udeležilo tudi mnogo ljudstva izven društva, kar je pokazalo njegovo priljubljenost.
POSLANO.
Pittsburg, Pa.
Dovolite gosp. urednik, malo pojasnila na zadnji dopis iz naše naselbine. Nosi sicer podpis neko ga, a to ga nič ne moti, da ne bi v dopisu pisal polno neresnic. Prvič se pove, da se je gospod na napačno mesto zaletel in išče svojo žrtev, kjer jo pač misli najprej najti. Pa le škoda, da v svojin odgovoru tlači samo osebno mržnjo in škodoželjnost. Bližnjemu hi rad škodil to je pač njegov princip. Drugič pa piše, kakor da je kdo K. S. Dom napadal. Domu nihče nič noče, le vaša oseba pa ni še S. Dom. Grdo pa je le vaše delo. s katerim ste prejšnjega predsednika zahrbtno zasramovali, češ, da nima sposobnosti predsednika, ker nima tako namazanega jezika.
Dalje pravite, da je bil dosedaj mir. Kajpak, bil bi mir, da bi vi nas ne izzivali v nekem časopisu. Saj še veste kako ste pisarili dopise, pa se podpisavali z napačnimi imeni, kaj ne? In steni ste med nami delali zdražbo.
Potem pravite o tistem, ki ga dolžite dopisov, ki pa je pri tem čisto nedolžen, da ni ne član ne delničar Doma. Res pa je, da je tisti član Doma in je prej dela’, za Dom kot vi, ko vas še tukaj ni bilo. Dotičnika, ki ga hočete vi zasramovati, smo slišali govoriti na shodu za K. Dom, ko stavba še daleč ni bila začeta in je s svojim nasvetom pripomogel, da delničarja dotedaj v posesti lotov, niso obupali. Vi sedaj pač kričite, prej pa Vas ni bilo nikjer. Zdražbo bi pač radi zasejali, pa vam ljudje nif ne verjamejo, ker vas predobro poznajo. Tiste ljudi pa, ki radi kričača opuščajo narodno delo. naj se ne brigajo za puhlo upitje, ampak naj delajo kot doslej. Psovke onih ljudi j, ki niso še nič storili v javno korist ne bodo dosegle svojega cilja. Rečem pa le še toliko, slabo spričevalo za one, ki na stvarne dopise odgovarjajo z boj kotom. Ta je zopet ena vredna, da si jo zapomnimo.
Isti kot prej.
Op. ur. Za uas je stvar končana.
VABILO NA PIKNIK,
CO.
3622 W. 26. Street, Chicago, lil.
OBVESTILO!
Vsem društva m, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstni/? Tiskcvin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJt-Vena p ra.'Vila. in pre*Vode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas S'Vobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
?
ri I ■
DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z
Benko Rus & Co. Safety razor=jem.
katerega priredi društvo št. 113
S. S. ¡P. Z. v Meadotv Lands, ¡Pa. v nedeljo
13. julija t. 1.
točno ob 9. uri predpoldne pri potoku, 5 minut hoda od Allison j -ulične železnične postaje. Na piknik vabimo vsa sosedna društva, rojake in rojakinje, da se vdeleži-,10 v polnem številu.
Za vstanovitev socialističnega kluba bo govoril Josip Ambrožič.
Vstopnina $1, ženske v spremstvu vstopnine proste. Za dobro in točno postrežbo bo skrbel za to izvoljeni
(7-11-13)______________ODBOR.
PRIJATELJ, nagovori vsakega rojaka, ki ga srečaš, da se naroči na list Glas Svobode. $2 na leto $1 na šest mesecev.
Naši safety razorji so izdelani iz najboljše kovine_ imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo «¡d'vseh drugih izdelkov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v ¡kratkem radi svoje kakovosti svetovno znana.
Mi izdelujemo 3 vrste ¡Safety razorijev, kateri se razlikujejo le v ■tem, da ena vrsta od druge obstoji iz (boljše kovine in finejšega izdelka in
sicer:
Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo in niklasta glava z 7 rezili v lepi „	škatulji .............................................. $1 00
St. 2. Močno posrebrnjeno držalo in pozlačena glava z 13 rezili v fl-
nej škatulji ...........................................$2.00
St. 3. Fino izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo In glava, z 25 rezili	v elegantni škatulji....................$3.00
Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine 'prosto.' ’
BENKO RUS ®l CO.
11250 Indiana Ave. Chicago, Illinois
Dajte zdelati svoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“SPRAVEDLNOST”
Compagnie Générale Transatlantique
I ..	.
Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda defcèvaj brezplačno hrano na parnikih drolbi snažne postelje, vino le rasna mh jedila.
Pristanišče 57 Nortfc Riwf vznožje 15th St., New York
ati
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob 10. uri zjutrs;
S. S. France nov dvovijak)	8. S. La Provence
S. S. La Lorraine	s. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rarredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3, pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)
S. S. Niagara
Glavni z atop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KO Z M IN SK
glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, Ï1
S. S. Chicago S. S. La Touraine
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So, Centie Ive,, Chicago, IB,
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevitno zahval in pripoznanj jamči zjp pristnost in okusni izdelek naročenih potroMGMi.
PIMte v svojem jeziku z« vzorce In «enih;



«SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI:
Kaspar D^avne JJanke
Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom.
Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odpovedi. Slov. Narodna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet po-
VSAKA IZGUBA NEMOGOČA!
Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vse dele sveta po kur-
znih cenah. Denar izplačan najhitreje. K. D. Banka stoji v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari do-
Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko monarhijo in v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne more reči, da se mu je cent izgubil. Varnost, točnost in hitrost je naše geslo.
Na denarne pošiljatve izven Chlcage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Ghicage poslane denarje se naj pošilja skozi “Post Money Order” ali skozi zanesljive banke. MENJALNICA TUJEZLMSKEGA DENARJA.
KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah.
Pišite v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo potom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah. V New Yorku pričakuje potnike zanesljiv bančni zastopnik in spreme ljudi na ladjo in poskrbi za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo.
1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL,
-------------------------^
RAZNO IN DRUGO f
_____________^___________J
KRANJSKO.
Marjina devica — detomorilka.
Na okrožno sodišče v Novem mestu so odpeljali Marijo Gros iz Višnje Gore* ker je umorila svojega novorojenčka. Stara je 41 let in je ¡bila od ustanovitve Marijine družbe v Višnji Gori nje zvesta članica. Med letošnjimi biukoštnimi prazniki so opazili bližnji sosedje, osobito sosede, na Miciki vidno izpremembo, kajti prej tako čvrsta in obilna, je postala hkrati vsa prepadena in vitka. Ker je bila izprememba jako sumljiva, je povabil orožniški stražmojster izvežbano babico, da naj si v njegovi navzočnosti ogleda in preišče omenjeno devico. — Seveda je babica takoj konstatirala, da je Micika rodila in se tudi prepričala, da ima obilo hrane za novorojenčka. Na vprašanje, kje vendar ima otroka, pa sta jo liči in njena mati obsuli z najgr-šimi psovkami. Kljub trdovratni tajitvi so preiskali vse prostore in vrhtega je naposled še sama premetala ves gnoj na dvorišču, toda vse zaman; otroka niso našli. V stanovanju so našli vse polne zdravilnih zelišč in drugih zdravil. Tudi pri sodniji je na prijazna vprašanja, kakor tudi na vse resne opomine, vedno in vedno trdila, da ne ve, kje je otrok itd. Šele 31. maja,- ko so jo gospodje sodnik in doktorja-zdravnika trdo prijela, se je vdala ter povedala, da je rodila že 7. maja otroka — krepko razvito deklico — pa trdo zavila v rjuho, potem pa nesla pod streho. Pozneje je zakopala otroka v klet pod kad v kateri je kisla repa, jamo prav dobro zatlačila z ilovico potem pa zasula s peskom in na pesek nadevala hrena. Lepa in vzorna Marijina hči! Pri obdukciji se je izkazalo, da je prišlo dete živo na svet. Očetom je pripoznala pri sodniji Jakoba Vidica; toda Primč-kov Jaka, ta krepostni in pobožni mladenič jo je popihal na tihem v Ameriko.
Strahotne posledice misijona. —
Dne 18. majnika se je v Krškem končal desetdnevni misijon. — K misijonarju se je šla izpovedovat tudi Puntarjeva hčerka s Trške gore. Po izpovedi je ženam tožila, kako strašno je izpovednik govoril. Rekel ji je med drugim, da ve gotovo, da je njen oče, ki ga je lani zadela kap, v peklu ter da ga tam razne pošasti silno mučijo. Tudi ona, njena mati in brat bodo pogubljeni, njih hiša je prokleta itd. Od prvega dneva je bilo dekle jako potrto. Hodila je s sklonjeno glavo na delo. V noči od 25. do 26. majnika je kričala po hiši, da se je vrnil oče, da se plazijo pošasti po hiši, da je hiša prokleta itd. — Prižgala je pred razpelom dve sveči in vsa rodbina je molila za dušni mir pokojnika do zore. V pon-deljek je že bila popolnoma blazna. Hodila je s prekrižanima rokama iz hiše na vrt in obratno ter klicala:	“Nesrečni bodete!” V
mraku je zginila, a ponoči je — hiša zgorela. Sedaj se blazno dekle klati po okolici in Krškem, a nikogar ni, ki bi jo spravil v blaznico. Zaslepljenci pa govore, da jo je treba spraviti na Sveto goro, ker jo je hudič obsedel.
KOROŠKO.
Železniška nesreča. Pri Borovljah je skočil zaradi slabo zgrajene proge osebni vlak iz Borovelj s tira in porušil pri tem progo 20 m daleč. Nekaj voz je padlo, toda ponesrečil se ni noben potnik.
Pretep v pijanosti. V Sovčah sta se sprla v gostilni hlapec posestnika Klančnika Janez Švaj in delavec Anton Popodi iz Rateč na Gorenjskem. Med prepirom je sunil Švaj Popodija, tako da je ta padel po,tleh. Nato je potegnil Popodi nož in zabodel Švaja v trebuh. Prizadel mn je smrtno nevarno rano in malo je upanja da bi okreval.
Zgorel železniški voz. Med vožnjo iz Šentvida ob Gl. proti Starem dvoru se je vnel železniški tovorni voz. Ko so pripeljali na kolodvor je bil voz že popolnoma v ognju in ga ni bilo mogoče pogasiti. Postavili so voz naposeben tir. kjer je popolnoma zgorel.
Kaprice strele. Dne 13. m. m. zvečer je udarila med nevihto strela v hlev posestnika Koflerja po domače Ravtarja v okolici Blate. Strela je vrgla po tleh gospodinjo,
ki je ravno molzla. Gospodinja je ostala nepoškodovana. Od tod je odskočila strela v nasprotni konec hleva, kjer je ubila mlado lepo kobilo, žrebe pa, ki je bilo tudi ravno pri kobili je ostalo nepoškodovano.
Samomor v vojašnici. Dne 12.
m. in. se je ustrelil v vojašnici “ Wasenliauskaserne” v Celovcu prostak 7. stotnije 17. pešpolka Anton Bervar. ¡Bervar je rodom Korošec in se je ustrelil, kakor poročajo nemški list,i zaradi žalostnih družinskih razmer, druga poročila pa trdijo, da je izvršil samomor vsled mržnje do vojaškega stanu in zaradi neusmiljenega in .surovega postopanja proti njemu.
Neznana samomorilka. Pri Borovljah so našli ob Dravi ženski pas in par ženskih čevljev z gumbi, v katerih je bil listek s sledečim napisom: A. Mici, grem v vodo, ker me moj Pepi pretepa. Prosim strica in teto, da se udeležita mojega pogreba, ki naj se vrši v ,'Borovljah. Trupla utopljenke še niso našli in se še ne ve, kaj je na tem.
Pobegnila je 9. m. m. 161etna .Berta Jankova v Beljakih, katere še do sedaj niso našli. Sumijo, da je pobegnila s kakim moškim v Ameriko.
ŠTAJERSKO.
Iz Šoštanja. Bil sem očividec nesreče, ki se je dogodila v lepem našem mestecu. Po malem klancu, ki vodi mimo sodnijskega poslopja preko železničnega prelaza v mesto, je vozil hlapec mlinarja in posestnika Matija Brižnika v Šoštanju, s parom konj voz, naložen s trskami. Ali je zavora pri vozu odpovedala svojo službo, ali je bil drug vzrok, voz je nakrat, kakih 30 metrov pred železničnim prelazom, krenil v stran in zadel v drevo, rastoče ob strani ceste. Zalet je bil toli silen, da je žival padla na cesto in med tem, ko je en konj obležal, se je drugi, prestrašen ra-1 di padca, utrgal ter z naporom vseh sil tekel po cesti dalje. Nesreča pa je hotela, da je privozil v tem trenotku mimo tovorni vlak, v katerega se je lepa, več kot 1000 K vredna, žival zaletela z vso silo ter obležala na mestu — ubita. — Posestnik konja ima veliko škodo, hlapec ki je vozil s konjema pa i-ma pričakovati občutno kazen, dasi mu je je bilo dovelj kazni že prestani strah, saj je padel sam pod voz, tako, da so ga komaj izvlekli izpod kupa tresk in voza.
Iz Vranskega. Dne 11. m. m. je zgorel kozolec trgovca g. Oseta. Ker se je kozolec nahajal zraven skladišča, je bila nevarnost zelo velika. Le ugodnemu vremenu in vrlim požarnim brambam se je zahvaliti, da danes ni spodnji del trga — kup pepela.
Za falitni Spar- und Vorschuss-kassaverein v Laškem trgu je dovolila vlada 200,000 K “posojila” iz štajerskega podpornega sklada za ujme in se je 100,000 K že v (gotovini izplačalo, da se vsaj deloma zadovolji nestrpne vložnike.
Iz Trbovelj. Dne 4. junija je šla žena železniškega delavca Ojsterška Julija čez progo v momentu, ko je bil osebni vlak že signaliziran in zavornice zaprte. Stroj jo je zgrabil in vrgel na prožni nasip, kjer je obležala smrtno nevarno ranjena.
Drobne novice. Iz Celja. V hiši kaplana Šribarja na Vidmu je pa-,dla 751etna Neža Šribar z nezavarovanih stopnjic v drugem nadstropju globoko v pritličje in se tako poškodovala, da. je umrla. — Zato je bil lastnik hiše, trboveljski kaplan Šribar obsojen na 50 K globe ali tri dni zapora. — Iz Maribora. 221etni hlapec Franc Bauman iz Šalovec v ljutomerskem okraju je bil zaradi poskusnega ropa nad posestnico Zorko v Kušaku obsojen pred porotnim sodiščem na 6 let težke in poostrene ječe. — V Hoergasu pri Gradcu se je ustrelil 211etni poročnik od 41. pešpolka v Černovicah Leo Jasebek. — Iz Ptuja. Delavec Simon Veršič v ¡Bukovcih se je sprl v noči od 4. do 5. junija s svojo ljubico deklo Marijo Roškar in jo je z neldm instrumentom osuvul po trebuhu. Marija Roškar se je čutila že 8 mesecev mater. Veršič je z udarci otroka ubil in mater težko poškodoval.
PRIMORSKO.
Marogasti legar v Trstu. Na
Lloydovem parniku “Vorvvaerts” je obolelo več oseb na marogasten
logarju. Bolniki so v infekcijski bolnišnici. — Tudi izventržaški zdravniki hodijo gledat to izredno bolezen.
Smrtna nesreča. V tržaški prosti luki se je utrgala pri izlaganju železnih cevi iz Lloydovega parnika “Gradec” vrv. Dve cevi težki po 12 centov sta padli na delavca Alojzija Debegnaea, doma iz Gradca. Debegnac je obležal na mestu mrtev.
Suša na Primorskem. Povsod se že kažejo posledice suše. Zemlja zeva in pridelki bodo pičli. Pred enim mesecem je kazalo, da bo košnja prav obilna in dobra. Danes pa ljudje skoraj vsepovsod kosijo in upajo, da bo pa morda .boljša otava, ker prva košnja bo jako pičla. Še več kakor suša škoduje veter. — Orešenj je bilo na sploh povsod malo. Cena je visoka. Prodajajo se po 80 vin .do 1
K.	Srečen oni, ki mu ni škodovala slana. Poznam posestnika v Brdih, ki je lani skupil za vino K 1300. Letos pa je dobil le za črešnje nad ,1000 kron. Tako srečnih pa je menda le malo. — Češplje so v začetku kazale prav dobro. Odkar je prišla slana, pa gredo vse v rožič-ke. — Krompir trpi jako mnogo radi suše in kjer je vsejan v rahlo zemljo, obrodi dosti manj u-godno kot lani. — Hruške in jabolka kažejo malo sadu. V naših gorah se jabolka držijo še precej .dobro, v goriški okolici in v Brdih pa bo malo. — Trta kaže povsod prav obilno in dobro letino. Ako bo ostalo vreme tudi nadalje tako suho in gorko, bo letošnja trgatev za celih 14 dni bolj zgodna kot lani.
RAZNO.
1645 oseb je izstopilo iz katoliške cerkve. Češki listi poročajo, da je češka organizacija anarhistov pričela z vso vnemo agitacijo za izstop iz katoliške cerkve. Do
20.	maja je na severnem Češkem izstopilo 1645 oseb iz katoliške cerkve.
Strašna vročina in nevihte vladajo na Nemškem. V Berolinu znaša vročina 35° C. Na vojaškem vežbališču Arys na zahodnem Pruskem je zadela strela 24 vojakov pešcev. '5 je mrtvih, 19 pa nevarno poškodovanih. V okolici Kob-lenca se je utrgal oblak in popolnoma opustošil dolino med Kob-lencom in Rehnsom. Strela je ob tem viharju ubila 6 oseb, toča, ki je padala 30 minut v okrožju Eiffel, je žetev popolnoma uničila. V Sollu na Tirolskem je strela udarila v drevo, pod katerim so vedrile 3 osebe; dve sta bili takoj mrtvi, tretja pa nevarno poškodovana.
Strahotno maščevanje. V vasi Penev v .guberniji Kalib na Ruskem so se kmetje na strahoten način maščevali. V vasi stanuje židovska rodbina, katere poglavar se je tožil s kmeti in je pravdo dobil. Kmetje so iz maščevalnosti za-,bili ponoči vsa okna in vrata Židove hiše in jo zažgali. Osem oseb je zgorelo, le najmanjšega otroka je rešila mati, ker ga je vrgla skozi okno na vrt. Otrok je ostal živ. — Kmete, ki so zažgali, so aretirali.
Pelagra. le Rima poročajo: Državni zavod za ljudsko higieno poroča akademiji znanosti: Doktorja Scala in Alessandri sta po dolgoletnih poskusih dognala, da pelagra nima svojega izvara v pokvarjeni koruzi,: temveč v neki razkrojitvi vode, ki vsebuje kremenčevo kislino. Pelagra se lahko zabrani.
Roparski umor. Dne 3. t. m. se
je zgodil na Nižje Avstrijskem y Voesendorfu v bližini graščine barona Brenner j a grozen zločin. ¡V žitnem polju blizu pokopališču so našli truplo moža z neštetimi ranami. Glava in obraz sta bili tako zdelani, da ni bilo mogoče spoznati mrtveca. Pri truplu niso našli n,e denarja ne dokumentov. Le na levi roki sta bila dva prstana. Po obleki in neki pobotnici so spoznali, da je umorjeni kmet Greiner g Štajerskega. Najbrže ga je umoril in oropal njegov spremljevalec, .s katerim' je zadnje dni popival po gostilnah.
PRIPOROČILO!
S tem naznanjamo, da je g. Frank Veranič naš zastopnik za Milwaukee, AVis., West Allis in o-kolico, ter opravičen za Glas Svobode pobirati naročnino, nove naročnike pridobivati in prodajati knjige, katere imamo v zalogi.
Uprav. Glas Svobode.
§#### mmmmmmmm m mmmmmmmmmmm
m	m
Ovirano delovanje
yjMijMitJMiSiiuüJiMi&iiiii i iii m iiiiiiiiii mi Raw .mmm**mB**<*9f***e*im'
1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, 111.
J. F. ŠTEPINA, blagajnik,
GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00 JAN KAREL, predsednik,
Uradne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah do 9 mre zvečer, ob nedel-jafli pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan.
Denar pošiljamo v. Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.
ODSTRANILO ZAPRTJE,
NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS; TRINER
W 1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
*•—•••••• •	mm
Če hočete zgubiti prijatelja, posodite mu denar!
Kedar prosi, zlata usta nosi,
Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
Ameriška Državna Banka
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni, Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ah čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vin©.
.■■■.■hm» ■m. ---
303EPH TMNHB'fl
.n SCI STERS»

oj.a« svobode
NASELITEV IN NATURALIZACIJA.
Naseljevanje tega leta obeče a-li grozi biti večje, kot katerosibo-di prejšnjih let v zgodovini /dr. držav. Ono 'bo vsekako za en milijon prejšnje prekoračilo. Očigled na nezanesljiv položaj v Evropi in tega učinek glede dela in obrti, tedaj se nd čuditi pojavu ob širne selitve. Kar pa je pri tem jako tehtno je dejstvo, ko vedno naraščajoča vojaška bremena pospešujejo pravcati beg v tujino
Dokler bodo obstojale takšnje razmere, bo v tej deželi tudi odporno stremljenje. Poraz naobra-ževalne predloge ni ostrašilno^ u-činkoval, ker nova naselniška predloga je že pripravljena, ki pa bo zadevo prijela pri drugem koncu. Bena tor Dillingbam hoče sedaj urediti naseljevanje po odstotnem računu.
Nova predloga določa, da priseljevanje iz katerekoli tuje dežele ne sme v enem letu prekoračiti deset odstotkov skupnega števila v Zdr. državah stanujočih o-seb, 'katere so bile rojene v dotični deželi. Število, katero je bilo pri ‘zadnjim zveznem štetju zabi-
katera namerava olajšanje naturalizacije. Štiri milijone mož bi jmelo.,.yolilno.pravico, ki jo sedaj ni majo, ker je naturalizacija po nepotrebnim otežkočena in naravnost omrzela. S tem bi bil političen pretež delavskega razreda, h katerim pripada večina -prišel-nikov, znatno zmanjšan in le želeti je, da bi se kaj storilo 'za (odpravo tega mučnega zla.
RAZNE NOVICE.
Povsod neznosna vročina
ROJAKI KEDAJ BODETE POSESTNIKI POSTALI?
Nekako pred petimi leti smo v Glas Svobode započeli propagando za — na farme. Pred tem časom je bilo le malo naših rojakot farmarjev ali posestnikov lastnega doma, razen kakega starega tu in tam naseljenega farmarja^ ki pa za mas nima pomena. Naš namen je bil, je in bo, dramiti naše rojake po mestih z zakajenih tovarnah in izven mest po premogokopih, da se rešijo ne le tega prokletstva hiti vedno podlaga tujčevi peti pač pa še povrh večkrat gladovati in v tovarnah kakor premogokopih požirati strupene pline in prah ter biti povrh še v vedni nevarnosti za živ-
Mihvaukee, Wis., 27. junija. — William Feerick, vposljenec nekega pogrebnika je podlegel soln-čarici.
Policija je morala pomoči 16-tim osebam, ki so bile premagane od vročine. Veliko }eh slučajev je resnega značaja. Živo srebro je popoldan ob 2. uri doseglo 94 sto-pinj.
Minneapolis, Minn., 27. junija. Danes je bilo tukaj sedem oseb zadetih od solnčarice. Štiri prizadete so morali v bolnišnico prepeljati. Toplomer je ob 3. popoldan kazal 94 stopinj.
St. Paul, Minn., 27. junija. — Kot résultat neznosne vročine pod katero trpi St. Paul že 48 ur je bil policiji danes naznanjen en smrtni slučaj, več oseb se je pa na ulicah nezavestnih zgrudilo. (Op ur. V nedeljo 22. junija je tukaj šnja chicaška visoko in zračno zgrajena zvezdama zaznamovala najvišjo vročino z 98 stopinj, a pri tleh na solncu je je faktično bilo 107 stopinj).
Iježeno, bo merodajno do prihod- ljenje.
njega štetja, toda vsaka dežela naj bo opravičena, da pošlje vsako leto najmanj 5000 oseb. Kanada ne bo prizadeta, ker zakon zadene praktično samo Evropo. Kar »zadeva izvršitev zakona, te-
Veliko jih je, ki so nas vbogali in so zadovoljni, zopet drugi ne; no ja, kakor se vzame. Vsem ne 'bomo vstregli ne mi in ne drugi. Povemo pa odkrito, da mi rešujemo svojo nalogo, kupiti zemljišč
daj bodo, ko hitro bo kateri na- mora ,pa VSak posameznik sam. rod najvišje število za dotično le-
to prekoračil- tedaj bodo vsi nadalje iz iste dežele došli, enostavno nazaj poslani. Izvzeti so ljudje, ki so že tukaj bili ter se vračajo od* obiska, istotako- prišleci, ki potujejo k najbližoj im sorodnikom, kakor tudi svojci učenjakov ali druzih “višjih” stanov. Izventega zna trgovski dovoliti »prekoračenje števila.
No, trditi se nemore, diai so to zelo liberalne določbe; toda če se že mora urediti, tedaj je predlagana regulacija dovolj zmerna. 'Poglejmo, kako bo stvar praktično izgledala: Po štetju leta 1:910 je bilo v deželi en milijon Italijanov; tedaj se zna po Dillingha-movi predlogi vsako leto 100,000. Italijanov priseliti. Po sedetih letih jih je '500,000 umrlo ali pa so se vrnili v domovino; tedaj ostaja 1,500,000 in potemtakim se zna v prihodnjih desetih letih vsako leto 150,000 Italijanov tukaj naseliti. Če bo sploh “urejeno”, tedaj ni to prehudo,
¡Po predlogi bi bilo zasedaj najbolj prizadeto priseljevanje iz Avstro-Ogrske. Italije, Turčije in Grške. V manjši meri Rusija, kar je važno, ker opozicija Židov proti predlogi ni toliko vpoštevajoča. Nemci ne bodo prizadeti od predloge ; njih se zamore 270,000 vsako leto naseliti, kar pa m sedaj ni pričakovati; tudi Angleži, Skandinavci, Švicarji, Finci^ Belgijci, Holandci. Francozi in Španci bi ne trpeli pod Dillinghamo-vem predlogu.
Proti predlogi je načeloma oporekati tisto, kar je bilo proti prejšnji regulativni predlogi, to je: samovoljen poseg v prosto gibanje človeštva. ‘Potem se mora vpo-števati surov način- v katerim se izvršuje ureditev. Dosedanji izključni zakoni ostanejo v veljavi. Dopustljivi priselniki bodo od pričetka leta pripuščeni, toda ‘kaj pride ko bo število polno. Potem bodo zaprta vrata v “svobodno” deželo, neoziraje se na vrednost pozneje d oslih. Kot posledica ho ogromen naval naselnibov pričetkom leta, zakar bodo hvaležne razne parniške družbe.
Nasproti vsem takim samovoljnim posegom v naseljevanje se mora povdarjati, da je dopustljiv edino eden način regulacije, in sicer, ta na podlagi razmer dela v deželi, Dognati se zna koliko delavcev se bo potrebovalo, če tudi ne do poslednega moža. Toda veliki podjetniki, kontnaktorji itd., vedo približno koliko delavcev bodo potrebovali v prihodnjem letu. Ako bi bili primorani njih delavsko potrebščino naznaniti traovNskemu ministrstvu, tedaj bi se jih v teku časa znalo kontrolirati glede zanesljivosti njihovi napovedi, kar bi dalo polagoma trdno podlago aa delavske razmere. To leži v interesu prisel-n.ikov kakor tudi dežele same. — Potem bi ne prišli sem ljudje, kateri dela ne morejo dobiti, pre-memba domačih delavskih moči ni, in agitacija proti priseljevanju bi moralo nehati
Popolnoma odobravanja; vred-
Kakor že rečeno: naš namen je bil, je in bo priporočati rojakom, da si kupijo zemljo in postanejo sami svoji gospodarji. Sosebno. da se selijo ven iz velikih mest, ven iz — hrupa in strupa. V mestu ni zdravo, ne zate ne za tvoje otroke. Toraj rojaki, ven na deže-ministr lo; fkier bodete videli solnce po dnevu in zvezde po noči, kjer naj rastejo vaJši otroci in se razvijajo v velikane.
Človek' ki živi v mestu je navaden jetnik, svoboden le po imenu. Rojaki, ki premorejo naj si kupijo farme in postanejo neodvisni — sam svoj gospodar — oni pa, ki nimajo, da bi si kupili farmo in potrebno živino ter postavili hišo, hlev in dr. naj si kupijo v bližini kakega mesta, blizu železnice ozir. ne daleč stran od poulične ali električne železnice, ki vozijo dandanes že od mesta do mesta, dovolj zemlje za hišo, vrt za zelenjavo, prostor za kokoši in mali del istega za rože. Hišo si postavite ¡s pomočjo stavbinske podjetne družbe, ali kaikor že — na koncu konca vas ne bo stalo vse skupaj toliko kot vas sedaj stane najemnina. ¡9 karo ali železnico se peljete v mesto ali .kamorkoli na delo; nič ne de, če plačate ni-kel ali dva na dan več, te si gotovo desetkrat poplačate, ko ste od družbe v ‘mestu in namesto, da Ibi šli po trudapolnem in napornem delu po večer ju zopet v krčmo. Krčme so ob večerih polne ljudi, zrak je napolnjen tobačnega dima, ogljikove kisline- duhov no likerjih, znoju in plinu; katerih snovi ste že polni iz tovarn ali premogokopov —- namesto, da bi šli ven na čist in prost zrak se sprehajat. ‘Pomisli trpin, namesto podobnega, živel boš »zunaj življenje svobodnega človeka; seveda, da brez dela ni jela, in da moremo delati povsod jest pa tudi, samo, da si stališče lahko zboljšamo in olajšamo.
'Tukaj se družite z drugimi in delajte za bodočo reformo, ki i-ma priti v bližji bodočnosti.
Spregovoriti nam je le še, da ste »pri nakupovanju zemljišč zelo previdni. Priporočamo, da si zemljo, ki jo nameravate kupiti, prej ogledate. Pri ogledovanju iste dobro pazite in glejte odprto, oziroma. (imejte ,glavo na pravem mestu. Če tega ne morete sami, dobite zanesljivega in zaupljivega človeka, da stori to za vas; in kar je »še najvažnejše'; da pregleda listine predno pogodbo podpišete in štejete težko prislužen denar, in pritožbe ne bo nobene.
Take in enaka stvari in še veliko drugih je, na katere se naj dobro s preudarkom pomisli. V poštev pride tudi »podnebje; enim ugaja bolj v tej, drugim zopet v drugi državi. Rojake opozarjamo le, naj ne kupijo mačke v vreči ter dobro prevdarijo na vse okolnosti predno se za kaj zavežejo. Oni pa, ki angleško citati neznajo, naj ne podpišejo in plačajo ničesar predno jim zaupljiva kompetentna »oseba prečita in raztolmači pogodbo, če je vse sestavljeno
na pa je Murdockova predloga,'po dogovoru.
Vzorna ameriška cvetka — ne ino-zemec.
Salem, 111. — Osemnajst letni Frank Sullens, kateri je bil šele pred kratkem zaradi ugrabiteve 151et.ne Doroteje Holt, obsojen v 25 letno ječo, je dobil 27. m. m. zopet 30 let prismolenih zaradi kri-minelnega zločina, katerega je sani pripoznal.
Prvi pravorek je vložila porota, drugo obsodbo je pa izrekel predsedujoči sodnik. Obsojenec bo moral prestati v Chester obe kazni in sicer zaporedoma; prvo 25 let in potem drugo 30 let; tedaj skupaj 55 let, kot izborni državljan !
Carinsko tarifno vprašanje.
Washington. — Zopet je en nov predmet uvrščen v svobodno listo, namesto, kot je bil sprva na menjen v vrsto med 15 odstotno obdačenje.
Tu gre za pavolnati sukanec (cvirn).
Pred sklepom je bila živahna debata. Priporočevalei načrta so se postavili na stališče, da pred vsem obstoji tarifna politika v tem, da se morajo znižati cene predmetom, ki so potrebni v vsak danjem življenju, in da se mora biti v tem nepristranski.
Dosedanji dohodki iz pavolna-tih predmetov so znašali na leto $225,000.
Posledica vročine.
St. Louis, Mo. — V obližju St. Louis lezočim Horseshoe-jezeru, kateri se je vsled neznosne vročine pričel osuševati, je konec storilo veliko tisoč rib, in površina komaj par palcev globoke vode, je pokrita s ribjimi trupli, ki posamezne tehtajo do 30 funtov.
Da se prepreči okuženjc, je ribji paznik odredil sežiganje poginulih rib.
Delavski department je zadrži j iv.
Washington, D. C. — Šele pred malo časom ustanovljeni delavski department, je pred zborniško komisijo in komisijo za meddržavno trgovino odločno protestiral proti načrtu, da bi se razsodiš-čni postavi zopet dodali dodatki in izpremembe v novi obliki. Tudi se je department odločno pro-tivil predlogu za ustanovitev posredovalnega urada.
Grozna eksplozija na parniku.
New York, 27. junija. — Danes popoldan je na jeklenim parniku “Mohawk” eksplodiralo 200 ton petroleja. Pet oseb je usmrčenih šest pa težko ranjenih.
Od posadke pogrešajo še 12 mož. Parnik je zgorel do vodne površine.
Novi premogovi viri.
Seattle, Wash. — Prva pošilja-tev 700 ton premoga, katerega do-bavati ob Behring reki je sklenila neka ameriška družba, je dospela v Katulla, Kakovost premoga je baje izvrstna.
Norost vsled vročine.
Cleveland, O. — Vsled tropične vročine je Jessie Burbank, 33 let stara in mati treh otrok, znorela in izvršila samomor, ker si je z britvijo prerezala vrat.
Pridi v Crivitz v državo Wisconsin in postani moj sosed.
Tukaj je toliko dobrega, in lepega od tega kraja za povedati, da bi Vam svetoval, če osebno sem pridete, da si lego in dobrote kraja ogledate ter tu živeče Slovence obiščete, kateri Vam bodo razobložili, kakšen razloček je živeti v mestu ali pa v zdravim in rodovitnem kraju na lastni farmi. Jaz imam tukaj silno rodovitno zemljo in lepa letovišča, ki ležijo Db jezerih in tekočih vodah; blizo dobrih šol in izvrstnih cest. Naša železnična zveza je najboljša, kar si jih moremo želeti, in moj svet leži blizo nje. — Tukaj zori grozdje in raste razno sadno drevje prav dobro in je že zasajenih nekoliko vinogradov in sadovnjakov. Divje grozdje raste tukaj povsod po vsem kraju, kar pomeni, da je kraj ugoden za vinogradništvo. — Crivitz sam na sebi je majhno in lepo mesto ter ima veliko prihodnost; že sedaj so tu manjše tovarne in velika skladišča, kjer farmerji svoje pridelke vsaki čas lahko prodajo za gotov denar.
Kupi si farmo da bodeš neodvisen.
Jaz Vam prodam 40 akrov izborne zemlje za zelo nizko ceno, in ko kupite Vam je potreba samo $100.00 na kup plačati a ostalo kupnino znate plačati po obrokih v 8 do 10 letih. Torej pridite in pcstanite samostojni farmerji v prosti naravi, bodite sami delodajalec svoji rodbini, da bodete srečno in veselo skupaj živeli. Le na ta način si priskrbite ugodno življenje za stare dni, da bodete z zadovoljstvom zrli v minulost ter brez skrbi za bodočnost svojcev čakali trenutka, ko Vas večna sila pokliče v boljšo večnost!
Sedaj je cena zemljišču aker $12 do $30 in čez. — Ko pridete v Chicago, Vas na kolodvoru pričaka moj zastopnik, ako popred naznanite kedaj in s katero železnico se od doma odpeljete, ter Vas privede k meni v Crivitz, kjer Vam bom zemljo razkazal. Jaz prodajam edino lastno zemljo in nisem nikakoršen agent, katerem je le na tem ležeče, da svoj “komišen” dobi, brez vprašanja je li potem kupec zadovoljen ali pa ne. — Jaz Vam izročim čisto zemljiško-knjižno listino in Vam jamčim, da bodete povsem zadovoljni.
Pišite na mojega zastopnika v Chicago in ga osebno obiščite. S pozdravom
THEO KERSTEN, lastnik
N. PIKLOR, 1526 West 21. Street, Chicago, Dl., zastopnik in prodajalec.
Pišite po mojo slovensko knjigo o Zemljičih in farmah, tam bodete vse našli, kar želite znati.
ZASTONJ
MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
VsaKa Knjižica je čredna .ßJO.oo UsaKemu bolnemu člo-CeKfi-
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše oo našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slab jtni život, zgubitek moli, revmatizem in trganje v kosteh spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, ledvicah in v mehurju! Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadava denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemadoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek, Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono
knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Blđg. ; 22 Fifth Ave., Chicago 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim da m
tako pošlite.	’
Ime...................................
Pošta.
. Država.
GOSTILNA
kjer j« najvaë zabav» in najvm» vžrtka sa par ftentov e biljams* mi*« na raspolag«. V»e fe» m v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago,
Telefon Canal 1439.
Želo komarjev in drugih mrčes se takoj odpravi s dr. Richterjevim Pain Expellerjem. — Po 25 in 50 centov v lekarnah in pri F. Ad. Richter & Co., 74 — 80 Washington St., New York.	4

Možjeozdravljeniv5dneh||
I IN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structurl; dalj« ozdravim nalezljivo zastrupljonje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočich se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš o zdravili pri drugih zdravnikih. Moja IS letna praks s vam je na razpolago in jamči pop vino ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivne želedec, pljuča, ledlce In neprillko v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZ-ZIV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti!, slabost, na. por, zastrupljen)« la zguba vode.
PLJUČ A naduho, Bronchitl*. arine bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.	v
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
Im vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podjn in drug« organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
DR. ZINS, 183	Chicago
Odprto od 3 (jutra] do 8 zvečer. Ob nodel jah od 8 zjutr. do 4 pop.
Knjiga
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU,”
Spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN, bo kmalu pošla. Kdor se torej zanima za to velezanimivo razpravo naj poseže po knjigi. Ista stane 35 centov poštnine prosto in jo je dobiti pri
GLAS SVOBODE CO.
3622 W. 26th St. Chicago, 111.
“Glas Svobode” naj kroži od rok do rok!
-****■*»■ -*■ -*
ZDRAVI ZOBJE
CLEVELAND	CLEVELAND
4M
so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov za^ trite v korenini in prihranite si mnogo bolečin kakor tudi stroškov. Mi smo si po večletnem delova ‘ju pridobili simpatije vsih tukajšnlh Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem, katere ne poznate, pridite v domač urad, kjer vam postreženo z slovensko žensko p»! strežba. Vprašajite svojega soseda!
DR. A. A. KALBFLEISCH
6426 St. Clair Ave.
CLEVELAND	CLEVELAND
w w w ww
Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer ■T T'T vt <r ^
..............»