SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEV. (N°) 39
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 2 de octubre - 2. oktobra 2014
TREBA SE BO POGOVARJATI
Težave vladne stranke
ALES PRIMC
V sredo sem prvič v živo videl Cerarjevo koalicijo na delu, na seji Komisije za človekove pravice v DZ. Nimam najboljšega občutka. Upam, da gre za začetniško ošabnost. Ker se niso hoteli pogovarjati o zlorabah v pravosodju, so zapustili sejo.
Branko Masleša je poslal svojega svetovalca Gregorja Strojina, ki je mislil, da je vrhovni tudi v parlamentu in je bil zelo užaljen (tako, da je hotel kar oditi), ko mu predsednica Irglova ni dovolila drugim vpadati v besedo. Iz njegovega napisanega govora, ki ga je z dramaturško dognanostjo prebral, na kratko izhaja, da je slovensko pravosodje odlično, za njegov nizek ugled v javnosti pa niso krivi sodniki, ampak okoliščine zunaj pravosodja. Kot nekoliko manj odlično je stanje v sodstvu ocenil minister Goran Klemenčič in razkril, da bo, če bo ostal cel mandat, izvedel pomembne spremembe. Ko je to povedal, ga je kot iz frače odneslo neznano kam. Časa za razpravo z nami ni imel. Mu pa štejem v plus obljubo, da nas bo sprejel — upam, da ima v mislih pogovor in ne predavanja.
Nato smo spregovorili preostali.
Zakaj se koalicija ter vsi tisti, ki menijo, da je slovensko pravosodje dobro, nočejo javno soočiti z argumenti Odbora 2014? Na svoji strani imajo eminentno pravno ekipo, ki pokriva več kot 90% najvišjih t.i. pravniških funkcij v državi in predpostavljam, da so vrhunski pravni igralci.
Si predstavljate, da bi Nemci kot svetovni prvaki v nogometu, ko bi dobili za nasprotnika Slovenijo, rekli, da z nami že ne bodo igrali, ker nimamo pojma? Cel svet bi se jim rogal, pa čeprav so svetovni prvaki. Seveda Nemcem kaj takega ne pride na misel. Če nas bodo dobili za nasprotnika, bodo naredili vse, da nas premagajo na igrišču.
Ali morda večinski del pravniške elite misli, da bo vse ostalo tako kot je, če se o stanju v pravosodju ne bo govorilo? Ali mislijo, da lahko z ustrahovanjem utišajo krike krivic, ki jih delajo mnogi sodnice in sodniki ter tožilke in tožilci?
Ta vlak je že odpeljal. Sodnih zmot in zlorab je bilo preveč. Treba se bo začeti pogovarjati in skupaj poiskati poti za preprečevanje zlorab v pravosodju. Prej ko bodo to spoznali, boljše bo za vse - tudi zanje.
Zoga je pri njih, mi ponujamo roko sodelovanja in fair play, ki ga pričakujemo tudi od njih, poklicnih delivcev pravice.
(Časnik.si)
O Mariji Pomagaj
t	I •	I V V* •
tudi v angleščini
V letu, ko slovesno zaznamujemo 200-obletnico Marije Pomagaj z Brezij, so na Družini maja izdali knjigo o tem slovenskem simbolu, zdaj pa je izšla tudi v angleščini.
»Prepričani smo, da bo knjiga v angleščini razširila vest o Brezjah daleč preko naših meja, da bo pomagala utrditi povezanost številnih rojakov v izseljenstvu z Marijo in podobo Marije Pomagaj na Brezjah ter da bo služila kot izjemna ambasadorka slovenskega čutenja in notranjega življenja pred mnogoterimi obiskovalci naše prelepe domovine. Pred vsakomur, ki se bo hotel seznaniti z duhovno dediščino našega naroda, ki je globoko vraščena v srednjeevropski krščanski kulturni prostor,« je ob predstavitvi knjige v angleščini po poročanju spletnega portala katoliškega tednika Družina dejal direktor Družine Tone Rode. Zahvala za knjigo gre po njegovih besedah predvsem Gorenjskemu muzeju v Kranju ter vršiteljici dolžnosti direktorice Gorenjskega muzeja dr. Marjani Žibert, Slovenskemu Marijinemu narodnemu svetišču na Brezjah ter njenemu gvardijanu dr. patru Robertu Bahčiču, direktorici družbe Romar d. o. o. dr. Andreji Eržen Firšt, ter avtorju knjige in kustosu razstave Jožetu Dežmanu, ki je na odprtje razstave in predstavitev knjige v angleščini prišel kar v narodni noši, v kateri je bil tudi na Trgu svetega Petra v Rimu in ob tem doživel veliko navdušenje, saj so ljudje prepoznavali nošo in se hoteli z njim fotografirati. Narodno nošo mu je predlagal pater Robert Bahčič.
Zgodovinar Jože Dežman je našel vzporednice med slovensko nošo in Marijo Pomagaj - »Obe sta produkt rojstva naroda,« je pojasnil. Preživeli sta čase, ko jima razmere niso bile naklonjene. »Zgodba Marije Pomagaj je taka, da je prav, da jo prevedemo.« Na razstavi bodo obiskovalci spoznali del te zgodbe, na panojih lahko vidijo frančiškanski prihod v novo cerkev, največje zborovanje v prvi svetovni vojni, papežev obisk in še marsikaj. Brez prevoda pa vse to ne bi imelo pravega odziva, je prepričan Jože Dežman in dodal, da je bil na Brezjah načrtovan spomenik padlim, vendar ga še vedno ni.
Komaj nekaj dni po nastopu je že pričelo pokati v največji vladni stranki. Poslanec DZ Bojan Dobovšek je izstopil iz Stranke Mira Cerarja. Dobo-všek, profesor na fakulteti za varnostne vede, spada med ustanovne člane Cerar-jeve stranke. Na ustanovnem kongresu stranke 2. junija letos je bil izvoljen za člana izvršnega odbora. Kljub izstopu iz stranke Dobovšek ostaja poslanec SMC, razen če se ne bo odločil tudi za izstop iz poslanske skupine.
Dobovška se je sprva omenjalo tudi kot kandidata za notranjega ministra. Kandidaturo je takrat zavrnil, razlogov za to pa ni želel navesti. »Ko boste videli ekipo, vam bo vse jasno,« je dejal takrat in nakazal, da je to storil v imenu vrednot, ki naj bi se jim odrekla stranka. Notranji resor je potem zasedla odvetnica Vesna Gyorkos Žnidar.
V javnosti so se pojavila ugibanja, da je Dobovšek iz
SMC izstopil zaradi indicev, da bo izvršni odbor SMC opravičil domnevno sporni magisterij državnemu sekretarju na ministrstvu za okolje Juretu Lebnu.
Bojan Starman, predsednik Državljanske liste, stranke, ki so jo v preteklosti prav tako zapustili številni pomembni člani, je pojasnil, da se stranka zaradi izstopa vidnih članov lahko oslabi, lahko pa tudi okrepi. »To ni dobro. To zagotovo nima pozitivnega učinka, vendar je mogoče kljub vsemu prav, da se to zgodi,« je dejal.
Politični analitik Frane Adam pojasnjuje, da Dobovškov izstop iz stranke ni veliko presenečenje, vendar meni, da bi moral navesti razloge za izstop ali pa ostati član stranke. »To so otročje igrice. O tem, koliko je to povezano z narcisoidnostjo, lahko samo ugibamo, ampak normalno bi bilo, da pove, zakaj je izstopil. Obnašanje stranke, ki se skriva pred mediji, se kaže tudi na tem primeru,« je dejal.
Poudaril je, da SMC še ni izoblikovana stranka, zato bodo ljudje v njo še vstopali in izstopali. Kdaj in če se bo sploh izoblikovala, pa je po njegovih besedah veliko vprašanje. »Nisem prepričan, da se bo izoblikovala v neko razpoznavno politično združenje. Po drugi strani pa imajo težave vse stranke pri nas, še posebej na levem polu je velika nestabilnost,« je sklenil.
»Izstop ne pomeni nič, ker je samo rezultat, oziroma posledica razhajanj v stranki. Vzroki teh razhajanj pa so kadrovanja znotraj stranke in na pozicije v državi. Dobo-všek je pač ugotovil, da je SMC prevzela poslovna struja, ki ji je v ospredju posel. Cerar se s tem kaj veliko ne ukvarja, ker je prevzel mantro vodenja Boruta Pahorja. Najprej ga zanima javno mnenje in šele nato vse ostalo,« pa je Dobovškov odhod iz stranke komentiral Božidar Novak iz agencije za odnose z javnostjo Spem.
Slovenija in terorizem
Slovensko javnost je v zadnjih dneh precej razburil seznam držav, ki sodelujejo v boju proti skrajnežem, ki pustošijo v Iraku in Siriji. Na tem seznamu, ki so ga oblikovale ZDA, se je Slovenija očitno znašla baje brez vednosti vlade. Da to kaže na pomanjkanje diplomatskega bontona, je kritičen Pahor. Ruplu se po drugi strani zdi, da gre za posledico menjave oblasti pri nas, čeprav o tem ne želi ugibati. Rupel dvomi, da naša država o tem, da je uvrščena na seznam, ni bila obveščena. Kot še dodaja, je prav, da Slovenija sodeluje v tako imenovani koaliciji voljnih. Slovenija, tako Rupel, lahko ponudi marsikaj: izvaja varnostne ukrepe na svojih mejah, je pozorna na ekstremistične skupine, pomaga beguncem, pripravlja človekoljubne akcije. Kot so nedavno pojasnili na zunanjem ministrstvu, Slovenija še ni sprejela nobene konkretne odločitve o boju proti Islamski državi, se pa vključuje v mednarodna prizadevanja za zaustavitev njenih terorističnih aktivnosti. Tudi posebnih izjav s strani političnega vrha še ni bilo.
Hrvaški predsednik Ivo Josipovic pa je o vlogi svoje države v koaliciji povedal, česa ne bo storila: »Hrvaška v skladu s svojimi zmožnostmi in politiko ne bo vojaško angažirana. To je treba povedati zelo jasno. Sicer pa obstajajo načini, da bi lahko pomagali, kot so medicinska in humanitarna pomoč ter drugi načini.« V Sloveniji policija skladno s svojimi pristojnostmi in uveljavljenimi dobrimi praksami na področju učinkovitega odkrivanja in preprečevanja grožnje terorizma in z njim povezanih kaznivih dejanj spremlja tudi področje nasilne radikalizacije in novačenja za potrebe terorizma, vendar do zdaj ni prejela prijave oz. zaznala sumov, ki bi kazali na to. Se pa na policiji zavedajo tega tveganja, zato bodo tudi v nadaljevanju storili vse, da se takšna namera pravočasno odkrije. Kot so še zapisali na generalni policijski upravi, odzivanje na tovrstne grožnje znotraj meja Slovenije ni dovolj, zato se bodo pri svojih aktivnostih na mednarodni ravni še tesneje povezali s tujimi varnostnimi organi, še posebej na Zahodnem Balkanu.
In še vprašanje: So se v Islamski državi bojevali tudi Slovenci? Kriminalisti so med hišnima preiskavama v Ljubljani in na Vrhniki pri enem od dveh Slovencev, ki naj bi se borila na strani
islamskih skrajnežev v Siriji, zasegli avtomatsko orožje, naboje, neuradno pa tudi raketomet. Oba Slovenca naj bi v vrste skrajnežev v Siriji rekrutiral bošnjaški imam BilalBosnic, ki so ga 2. septembra aretirali v BiH.
Slovenska policija je že lani zaznala novačenje slovenskih državljanov in njihovo udeležbo v vojnih operacijah na kriznih območjih v tujini, je razkril direktor uprave kriminalistične policije Marjan Fank. Ob tem je opozoril, da slovenska zakonodaja ne inkriminira udeležbe v vojaških operacijah v tujini ali sodelovanja v tujih vojskah.
Planet TV pa je medtem razkril, da so bili pri bošnjaškem imamu BilaluBosnicu, ki naj bi rekrutiral borce za teroristično skupino Islamska država (IS) v Siriji in Iraku, ob dveh Slovencih, Roku Žavbiju in Boštjanu Skubicu, o katerih so mediji že poročali, še najmanj trije slovenski državljani - Jure Korelec, Rok Šogorič in Matevž Cvetkovic.
»Brez meja«
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je 26. septembra 2014 v okviru Sejna Bonaca predstavil projekt »Slovenija brez meja«. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je pod tem sloganom opravil delovna srečanja na visoki ravni. Gostil je ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo mag. Violeto Bulc, ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Jožefa Petroviča, predsednika Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivana Hršaka, poslance in druge visoke goste. »Slovenija brez meja« želi Urad spodbuditi promocijo zamejske problematike v Sloveniji. Ministrska ekipa se je srečala s predstavniki zamejskega gospodarstva, predstavniki krovnih organizacij iz zamejstva ter s kulturnimi, športnimi in gospodarskimi zvezami iz zamejstva.
Minister Gorazd Žmavc si je skupaj z visokimi gosti v dopoldanskem času ogledal tudi avtobus Združenja slovenskih športnih druženj v Italiji. Namen avtobusa je povezovanje, združevanje vseh zamejskih športnikov tudi preko športa pod sloganom »Šport povezuje«.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Volilni utrinki
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)_
Ne vem, če je po drugih občinah enako volilno vzdušje, kot je v naši. Ker ne sledim drugim, naj te vrstice pokažejo, kako pri nas doživljamo čas pred dnem (nedeljo, 5. oktobra), ko bomo volili novega župana in petnajst svétnikov (concejales).
Za svétnike se poteguje osem kandidatnih list, od katerih je pet, ki zastopajo stranke s predstavniki v Državnem zboru, tri pa so lokalne, 'neodvisne'. Da sem zvedel, koliko jih je, sem moral pobrskati po občinski spletni strani, ker v realnem svetu niso bile prisotne, razvidne. Kake volilne kampanje ni bilo zaznati. Kaže, da so vse morale zelo zatisniti pas in se odpovedati jumbo-plakatom ali drugemu javnemu agitiranju. Morda katera hrani moči (evre) in bo v teh zadnjih dneh napela mišice.
Tudi drugače je pošta šele predzadnji petek pred volitvami razdelila zgibanke dveh pomladnih strank in ene zimske. V nedeljo pa so kandidati ene izmed neodvisnih list obiskali vasi, iz katerih izhajajo, in osebno razdelili po hišah svoje letake.
Za zadnji teden so najavljeni volilni shodi, a brez golaža; le pecivo in kaj pijače bo. Pa se ni nadejati širokih ljudskih množic, ki bi se prišle pozanimat, kaj kandidati obljubljajo ali jih direktno podpreti s svojo udeležbo. Večinoma pridejo kandidati, njih sorodniki in še člani občinskega odbora stranke, pa morda še kak gost iz centrale in to je to. Ni kaj dosti agitiranja.
Od pomladanski strank sta se predstavili le dve. Še bolj klavrno je s kandidati za župana: le dva sta in oba izhajati iz 'neodvisnih' list. Eden je sedanji župan, ki je že štirikrat kandidiral in to v treh strankah, tako pomladnih kot zimskih. Končno je bil izbran na 'neodvisni' in z isto listo se poteguje za nov mandat. V občinski zgodovini je bil prvi, ki se je županovanja lotil profesionalno (to pomeni, da je delal kot župan polni delavni čas in za to dobival honorar), zato lahko veliko več pokaže, kot prejšnja. Kot je običajno, ima velik naskok pred drugimi, zato so se po strankah oziroma listah odločili, da ne bodo tratili časa in moči za nekaj, za česar ni izgledov (ni šans). Žal moram priznati, da med pomladnimi strankami tudi na lokalni ravni ni smisla ali ljudi, ki bi znali povezati in se zmeniti, da ponudijo skupnega kandidata za župana iz svojih vrst. Je pa res, da z ene strani ni enakopravnega obravnavanja, z druge ni zaupanja.
Na lokalnih volitvah Slovenci po svetu nimate glasovalne pravice. A kljub temu niste popolnoma odsotni: marsikje so med kandidate zapisani preseljenci. Eden se poteguje za ponovno izvolitev, drugi so plasirani na takih mestih na listi, da bi znali biti izvoljeni, tretji pa bolj za podporo. Tudi pri teh volitvah štejejo preferenčni glasovi, ki lahko kandidata iz nižjih mest katapultirajo med izbrance v občinski svet.
Vse pa je odvisno od volivcev - tistih, ki pridejo na volitve in tistih, ki ostanejo doma, torej prepustijo odločanje prvim.
GB
Počasnejši dostop do gradiva
Dva meseca po začetku uporabe arhivske novele, o kateri je 8. junija potekal referendum, nekateri uporabniki arhivov opozarjajo, da se je dostop do gradiva precej upočasnil.
Direktor Arhiva Bojan Cvelfar pravi, da je upočasnjen le dostop pri arhivih, ki so bili prej prosto dostopni, raziskovalcem pa svetuje, da uporabljajo izredni dostop.
Publicist Roman Leljak meni, da je novela raziskovalcem popolnoma onemogočila delo. Pred novelo je, kot pravi, gradivo dobil že naslednji dan, zdaj pa nanj čaka tudi po mesec in več. »Prej sem hodil v Arhiv vsak dan, zdaj hodim enkrat na 14 dni za največ eno uro. Nato naročim novo škatlo in spet čakam,« pravi in dodaja, da je na tak način nemogoče raziskovati.
Napovedi, da bodo arhivi po sprejetju novele bolj odprti, po njegovem mnenju nikakor ne držijo. Priznava pa, da je zdaj (ob predhodni počrnitvi občutljivih osebnih podatkov oziroma anonimizaciji) mogoče priti do arhivov, ki so bili prej zaprti.
Pripombe ima sicer tudi na anonimizacijo: »Arhivski delavci namreč ne prekrivajo samo občutljivih osebnih podatkov, ampak cele odstavke.«
Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, nam v Argentini znana po njenem lanskem obisku, po uveljavitvi novele še ni bila v arhivih, jo pa znanci, ki jih uporabljajo, opozarjajo, da se je dostop do arhivov, ki so bili prej prosto dostopni (na primer arhivov različnih ministrstev), precej upočasnil. »Za zdaj so gradivo sicer še dobili v enem tednu, vendar je bilo poletje čas, ko v arhive hodi zelo malo ljudi. Predvidevamo, da se bo ta čas zelo podaljšal jeseni, ko bodo arhivi spet bolj množično obiskani,« je dejala.
Med pozitivnimi stvarmi novele tudi zgodovinarka vidi dejstvo, da so dostopni nekateri arhivi, ki prej niso bili (na primer Predsedstva SRS, izvršnih svetov in sekretariatov), a tudi ti so dostopni šele potem, ko jih arhivarji anonimi-zirajo.
Po besedah Griesser Pečarjeve so dovoljenja za izredni dostop, ki raziskovalcem omogočajo prost dostop do gradiva, za katerega so pridobili dovoljenje, ostala veljavna. Tako se niso uresničile napovedi, da omenjena dovoljenja ne bodo več veljala. »So se pa uresničile napovedi, da bo novela precej upočasnila pridobivanje arhivskega gradiva,« pravi zgodovinarka.
Direktor Arhiva Cvelfar priznava, da se je dostop do gradiva iz arhivov, ki so bili prej odprti, podaljšal, a tudi on izpostavlja, da je zdaj mogoče, resda po poprejšnji anonimizaciji, priti tudi do gradiva, ki je bilo prej zaprto. Ob tem potrjuje, da se za raziskovalce, ki imajo dovoljenja za izreden dostop, ni nič spremenilo.
Rešitev za hitrejše dostopanje do arhivov Cvelfar tako
vidi v tem, da raziskovalci zaprosijo za izreden dostop do delov arhiva, ki jih zanima. »Vendar kolikor sem obveščen, nekateri raziskovalci tega ne želijo,« je dejal. Rešitev vidi tudi v digitalizaciji arhivskega gradiva, saj je anoni-mizacija takšnega gradiva hitrejša, a hkrati priznava, da Arhiv trenutno nima sredstev, da bi pospešil digitalizacijo.
Cvelfar meni, da pridobivanje gradiva trenutno poteka v sprejemljivih časovnih okvirih, če bi nastali kakšni zamaški, pa bodo morda na anonimizacijo prerazporedili še kakšnega od zaposlenih.
Pred referendumom je Arhiv na svoji spletni strani redno objavljal dele arhiva nekdanje Službe državne varnosti, ki najbolj zanima javnost, po uveljavitvi novele pa je nove dokumente objavil le še enkrat.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Zmeda, bodisi v človeku ali v družbi, v mislih se spočne kot zmota, v čustvih se krepi kot slepa strast, z besedo raste, se množi kot laž, končno pa izbruhne kot nasilje, ki je zmede zadnja past.
M.K.
Mnogi resni opazovalci argentinskega življenja se zaskrbljeno sprašujejo, če so vladni koraki, ki vodijo v pogubo, res sad popone neumnosti ali del zlobnega načrta. Če je neumnost, nima opravičila, če je načrtno, je nevarno, ker grozi, da bo uničil tudi sedanjo vlado, preden bo ta tempirana bomba eksplodirala v rokah naslednika.
Zelena ni barva upanja. Nerazumljivo je, zakaj je vlada absolutno popustila v primeru španskega Repsola, ko bi lahko dobila bolj ugodne pogoje; ali pariškega kluba, kjer je pristala na vse pogoje in neznosne številke. V istem smislu bi lahko drugače uredila tudi zadevo dolga in razsodbe sodnika Griese. Prejšnje popuščanje je bilo v upanju, da se bodo državi odprla vrata na mednarodni finančni trg. Leto 2015 bi, z dotokom zunanjih dolarskih posojil, poteklo mirno do volitev in predaje vlade. Sedaj pa se je vse zapletlo. Nihče noče vlagati denarja v državo, ki je »v defaultu«, posojil tudi ni, razen pod blaznimi pogoji in norimi obrestmi. Veliko je država pričakovala od kitajskega posojila (swap), a tudi Kitajci se obotavljajo. Denar bo končno verjetno prišel, a pogoji bodo mnogo bolj zahtevni, kot pa če bi bilo stanje normalno. Ker ni denarja od zunaj, z železno pestjo varujejo to, kar imajo. Zato ni dolarja za nikogar, uvajajo nesmiselno spraševanje tistim, ki potujejo v inozemstvo, zanikajo devize podjetjem, ki uvažajo, ali pa sploh prepovedujejo uvoz. Zato je industrijska proizvodnja v enem letu padla kar 9,7%, proizvodnja avtomobilov 34,5%, prodaja na drobno je padla 9,35%, in še, in še. Posledice pa so že nevarne tudi za družbo v vsakdanjem življenju. Primanjkuje najbolj osnovnih pripomočkov v bolnišnicah in celo varnost, ki je že pod kritiko, trpi zaradi tega. V prestolnici province Buenos Aires policijski strokovnjaki ne delajo več analiz aDN, ker enostavno ni uvoženih prvin za to opravilo.
Razsipanje se nadaljuje. Da, kot da bi plesali na krovu Titanika. Pretekli teden je dolar prekosil nebeško višino šestnajstih pesov. Potem se je nekoliko umiril, a kaj večjega padca ne bo več. Najbolj zanimivo je, da je »borzni dolar«, neke vrste legalen način kupiti dolar in ga poslati v inozemstvo, v enem mesecu poskočil za 40% in skoraj dosegel višino bankovca na črnem trgu. Zakaj to? Neuradno so iz Centralne banke
podjetnikom namignili, naj sežejo po tem orodju za plačevanje zunanjih dolgov. Industrija je namreč zaradi uvoza nadomestnih delov in sploh tujih izdelkov grozno zadolžena. Računajo, da privatni trgovski dolg znaša kar 5.000 milijonov dolarjev. Vlada pa o plačevanju noče ničesar slišati. Borzni dolar je ena izmed rešitev, a to za 40% dodatno podraži vse, kar industrija proizvaja. Kakšen bo v prihodnosti inflacijski sunek, če se to udomači, si lahko mislimo. Po takih cenah bo tudi nemogoče izvažati. Torej ne bo dotoka dolarjev, ki so prihajali po tej poti. In sledeča brezposelnost bo še huje bičala družbo. Vsaka normalna vlada bi v takem stanju vsaj skušala uvesti nek varčevalni načrt. Kirchne-rizem pa zapravlja naprej, v vedno hitrejšem ritmu. Nekaj primerov: vladna propaganda se veča iz dneva v dan in dnevno znaša že 9 milijonov pesov, kar je po uradnem tečaju več kot en milijon dolarjev. Temu dodajmo dva milijona zelenih dnevno, ki gredo za državno letalsko družbo. Namerava vključiti 13.000 novih državnih uslužbencev. Vlado pa srbi le, da bi zagotovila kontrolo vsega javnega življenja. Zadnji gospodarski zakon (abastecimiento) je sicer res doživel vreden krst, a se je tudi začel postopek zaradi neustavnosti mnogih določil.
Ne gre vse, kot bi želeli. Prav to je trn v peti sedanje vlade. Čeprav je ves čas izvajala pritiske na sodnike in skušala na odločilna mesta postaviti zveste ljudi, ji to ni popolnoma uspelo. Prav pretekle tedne so potekale volitve v Svet magistrature, ki določa in odstavlja sodnike. Kirch-nerizem je napel vse sile, da bi jeziček tehtnice prevesil na svojo stran. Ni jim uspelo. Opozicija ima še vedno en glas več. Ni dovolj, da bi odstavila nevredne sodnike, a vlada tudi ne more imenovati rednih sodnikov izmed svojih vrst. Zato postavlja »začasne«, ki ne potrebujejo pristanka Sveta. Koliko časa še? Vlada je tudi vdana v dejstvo, da bo prihodnjo ustavno dobo prešla v opozicijo. A to moti peronistične guvernerje in župane, ki nočejo ničesar slišati o kakem »umiku«. Zvesti le zaradi potrebe in trenutnih ugodnosti, nameravajo v zadnjem hipu zaigrati na lastne note. Zato se tudi množijo nameni, da krajevne volitve (župani in guvernerji), ločijo od vsedržavnih. Zvestoba, a ne do konca.
Zakaj romanje v San Nicolás?
PRISTAVA
Lepo število rojakov se ne bo moglo udeležiti tega romanja zaradi bolezni, starosti, oslabelosti. Že vožnja tja in nazaj pomeni nemajhno žrtev. Pa prav ti rojaki so redno romali v Luján, v Lourdes, v druge kraje in tudi v San Nicolás. Saj so se sannikolaška romanja začela že na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Med živimi in sedaj že pokojnimi so nekateri večkrat med letom sami
ali z družino romali k Naši Gospe rožnega venca v San Nicolasu; prav kmalu potem, ko se je pod nadzorstvom krajevnega škofa začelo razvijati to - sedaj - eno največjih romarskih krajev v Argentini.
Zdravi in vsi, ki imamo možnost, da se udeležimo romanja na letošnji 13. oktober, bomo imeli predvsem dva namena, ki dajeta smisel in opravičujeta naporno celodnevno romanje: prvi namen je ustoličenje podobe Marije Pomagaj z Brezij v tem veličastnem svetišču, ki je bilo dokončano in blagoslovljeno letošnjega 25. maja; drugi namen je posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
USTOLIČENJE PODOBE MARIJE POMAGAJ
Približno v istem času, ko se je Marija, kot Gospa rožnega venca, notranje razo-dela gospe Gladys Quiroga, je tedanji papež in sedaj svetnik Janez Pavel II. razglasil Marijino leto kot daljno pripravo na jubilejno leto 2000. To leto je proglasil s posebnim dokumentom o Mariji in našem čaščenju Nje kot Božje in naše duhovne matere. V tem dokumentu pravi da tako, kot si ne moremo misliti Jezusa brez Marije, tako si ne bi smeli misliti
brez Marije nobenega katoliškega naroda, nobene katoliške družine in nobenega posameznega katoličana.
In tako se nam zdi popolnoma naravno, kot na drugače ne more in ne sme biti, da ima vsak narod ne le eno, ampak več Marijinih romarskih krajev (v Sloveniji Brezje in krajevne na Štajerskem, Dolenjskem, na Goriškem, v Prekmurju, na Koroškem; v Argentini Lujan, Itati, del Valle v Catamarki in tako več kot enega v vsaki provinci).
Vsaka naših družin ima več kot eno Marijinih podob in podobic na družinskem domu, na nočnih omaricah, v otroških sobah. Tudi po skupnih krajevnih slovenskih^ domovih je podoba Marije Pomagaj. Še bolj razumljivo je, da Marijina podoba spremlja slovenska nedeljska bogoslužja, naj bo v cerkvi ali v dvorani prirejeni za mašo.
Tako imajo tudi posamezniki podobico Marije Pomagaj ali z drugim imenom v torbici, denarnici, molitveniku, duhovniki v brevirju, otroci jih lepijo v veroučne zvezke in podobno.
Na te različne načine verjetno precej dosledno uresničujemo željo sv. Janeza Pavla II., da naj bi bila Marija prisotna v našem skupnem, družinskem in zasebnem življenju, pa ne le njena podoba, ampak Ona sama, kot duhovna mati h kateri se zatekamo, jo prosimo in se ji zahvalimo.
In tako se je postopoma v zadnjih letih izčrtaval načrt, da bi bilo lepo in primerno, če bi mogli ustoličiti podobo Marije Pomagaj z Brezij v tem novem svetišču, ki je posvečeno Mariji kot Naši Gospe rožnega venca. To ustoličenje bo, če Bog da, prihodnjega 13. oktobra.
POSVETITEV MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU
Drugi namen tega romanja je obnovitev naše posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu, kot je sama pred malo manj kot sto leti prosila v Fatimi. Papeži prejšnjega in tega stoletja so zato ponovno posvetili Mariji vso Cerkev, vse človeštvo in ruske narode. Med Slovenci je pok. škof dr. Gregorij Rožman posvetil ljubljansko škofijo in ves narod Marijinemu Srcu leta 1943; in potem so njegovi nasledniki večkrat obnavljali to posvetitev.
Podobno se tudi mi želimo posvetiti Marijinemu Srcu. Po Mariji hočemo izročiti Bogu vsak sebe, naše družine in vse rojake v Argentini. Na to posvetitev se je vsak skušal najlepše pripraviti.
Na romanje vsi, prav vsi najlepše vabljeni. Ker so z ustoličenjem podobe povezani tudi stroški, smo vsi povabljeni tudi k sodelovanju. Svoj dar lahko izročimo duhovniku ali v Dušnopastirski pisarni. Naj Bog vse dobrotnike poplača z zdravjem in duhovno srečo!
Zopet je bilo veselo
Letos se je prista-vski Mladinski dan premaknil na nedeljo, 8. septembra, skoraj mesec pred tradicionalnim datumom, da bi mladina prvo nedeljo oktobra lahko romala peš v Lujan. Hvala Bogu, je bilo vreme res lepo, sončno in toplo. Mladina se je začela zbirati že v zgodnjih jutranjih urah in pričela s tekmovanji v nogometu - tako za fante kot za dekleta.
Proti poldnevu sta nas pozdravila predsednika, Nevenke Grohar in Nikolaj Skubic in skupaj smo, ob dviganju zastav, pozdravili dve domovini. Sledila je sveta
maša, ki jo je daroval g. Franci Cukjati, ob somaševanju g. Igorja Groharja in spremstvu mladine, ki je izredno lepo pripravila vsak del maše, še posebno pa petje.
Po sveti maši je sledilo okusno kosilo, ki sta ga imela na skrbi Danči Grohar in Andrej Conde. Izkazala sta se kot dobra kuharja, mladina pa je vse pripravljeno prijazno postregla gostom.
Tudi popoldan je bil prijeten, saj je obilo obiskovalcev spremljalo tekme in izrabilo čas za klepet in srečanje s prijatelji in znanci. Proti večeru pa se je napolnila zgornja dvorana v pričakovanju kulturnega programa. Po uvodnih besedah predsednikov, se je na odru prikazala
trgovina, v kateri so se razpletle raznovrstne dogodivščine z vsakim kupovalcem, ki je vstopil vanjo. Mladi so znali zanimivo prikazati razne problematike s sproščenim igranjem in petjem. Večkrat smo se nasmejali. Skozi zgodbo so nas peljali do zaključka, da je mnogo boljše in lepše, če se dela skupno, kot pa če vsak ločeno vleče naprej! Program se je zaključil z zahvalami vsem, ki so sodelovali pri pripravi mladinskega dne, s podelitvijo nagrad zmagovalcem turnirja in petjem mladinske himne.
Še pozno v noč je zvenela glasba v dvorani, in prijatelji so se zaklepetali na dvorišču v prijetni družbi! Veseli smo bili obiska, in vas z upanjem pričakujemo drugo leto!
AR
MARIJ KOGOJ
Ponovno izvajan v Buenos Airesu
Ko so me iz Slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu prosili, da bi posredoval klavirske partiture za koncert, ki naj bi ga imela Martha Noguera ob priložnosti
praznovanja desetletnice vstopa v EU pet držav in med temi Slovenija (glej Svobodna Slovenija 15/5/2014, leto 67 št 17), si nisem predstavljal, da bi katera od teh skladb imela še kako prihodnost tu v Argentini.
A v okviru mednarodnega festivala »Festival Internacional de piano 'Chopiniana 2014'«, je Martha - gostiteljica le-tega - spet vključila Kogojeve skladbe.
Samo po sebi ni to nič posebnega, da pa je vključila v program le-te, med tako številnimi možnostmi, pa govori o kakovosti dela in skladatelja. Martha, rojena v Buenos Airesu, je uvrščena med najboljše argentinske pianiste, prejela mnogo priznanj in nagrad po svetu, celo v Trstu in Gorici. Zaradi izvajanja celega Chopinovega opusa je bila tudi nagrajena na Poljskem in prejela priznanje od samega predsednika države.
Koncert Marthe se je vršil 24/9, tako kot cel ciklus, v Palacio Paz, deljen na dva dela; v prvem Mozart in Beethoven, v drugem pa novejši skladatelji in za konec Chopin in Liszt. Med prvimi poleg Fedela in SuchoQa torej Kogoj. Napovedovalec je predstavil vse tri manj znane skladatelje, in - kar je pomembno - opisal Kogoja kot rojenega v Trstu, (seveda) Slovenca. Še nekaj podatkov o skladatelju, nekateri tudi omenjeni takrat: rojen 2/9/1892, kot Julij, so bili njegovi krstni dokumenti pomotoma zamenjani z dokumenti njegovega pokojnega brata Marija (1895-1896). Že pred formalno izobrazbo je komponiral,
a potem je študiral s Franzom Schreckerjem in pa celo Arnoldom Schoenbergom. Njegove kompozicije lahko uvrščamo med ekspresionizem, pozno romantiko, potem tudi v neoklasicizem. Politonalnost in disonance, ki jih uporablja, so značilne za njegov čas in seveda tudi posledica učenja pri omenjenih glasbenikih, posebno pri velikanu Schonebergu. Najbolj znano njegovo delo je opera »Črne maske«. Oče tenoristu Mariju Kogoju (isto ime), ki je bil drugi tenor v prvih zasedbah Slovenskega okteta, je zaradi shizofrenije preživel zadnja leta v bolnišnici in umrl 27/2/1956. V spomin skladatelju vsako leto prirejajo mednarodni glasbeni festival Kogojevi dnevi.
Še nekaj o festivalu. Poleg Marthe Noguere so letos nastopali Joaquín Achúcarro, Nichael McHale, Manfred Wagner-Artzt, Konstantin Scherbakov, Lovro Pogorelich, Michal Karol Szymanowski, Luis Ascot. Slednji spremlja Marka Finka na odlični zgoščenki Guastavinovih skladb, kar je tudi omenjeno v programu koncerta.
Rok Fink
ROCK POD OMBUJEM
Legenda in sedanjost
Pogovor z Adrijanom Gaserjem ob napovedi letošnjega RPO
Kaj pomeni zate Rock por ombujem (RPO)?
Zame je RPO prireditev, ki omogoča, da človek malo zapusti običajni protokol s katerim se po navadi dela v slovenski skupnosti, čeprav seveda vse to v okviru določenih mej. Istočasno gre za prireditev pri kateri se združijo razne generacije, ki skupaj delijo eno in isto zanimanje, v tem primeru za glasbo ali, zlasti za rock. RPO je svojevrstna posebnost, ker je v svoji prvi izdaji, tega je že šestindvajset let, pomenil neke vrste »kršenje pravil« in omogočal mnogim mladim osebam, ki so bili rock glasbeniki, imeli skupine, vadili, itd., a niso imeli takrat možnosti, da bi se v živo predstavili v slovenski skupnosti s potrebno tehnično opremo, na primernem odru in za primerno publiko, da izrazijo svoja glasbena zanimanja in pokažejo svoje talente. Takrat ni bilo kake prireditve v skupnosti ki bi, kulturno in tehnološko, dala možnost izra-
Naslovnica programa drugega RPO
žanja takim skupinam. Druga izdaja RPO (2004) je sledila približno isti zamisli, čeprav že ne kot možnost, da bi te skupine le igrale, temveč, da bi igrale kar jim je všeč, v svobodnem ozračju, ki jim druge glasbene prireditve v skupnosti včasih niso nudile, ali pa vsaj ne s popolnim sprejemanjem. Končno je RPO vedno tudi dogodek z zelo dobro udeležbo, pri katerem sodeluje ogromno ljudi in za katerim je mnogo truda na tehničnem področju, na tak način, da se išče višek kvalitete na odru, z osvetljavo, z ozvočenjem, itd., z namenom da lahko umetiki popolnoma izrazijo svoje zmožnosti in svojo glasbo. Poleg tega, je pa tudi cilj RPO vedno bila solidarnost, saj se v primeru dobička ta nameni dobrodelnosti.
Bi lahko rekli da je RPO neke vrste »legenda« v slovenski skupnosti?
Rekel bi, da je. Predsem zaradi tega kar je pomenila prva izdaja. Zadeva kršenja mej, odsotnosti predsodkov, svobodnega izražanja in vse to kar sem omenil ... S časom je pa verjetno nastala neka mistika okrog tega.
Kaj pa o RPO, ki ga mladina pripravlja za letos?
Tako v zadnji izdaji, leta 2004, kot v letošnji je pomembno sodelovanje mladine iz vseh okrajev in raznih odborov, ki v tem dogodku iščejo združenje in zedinjenje. Ne gre več za prireditev, ki jo organizira Pristava. RPO je postala »registrirana znamka«, ki, čeprav se vrši v Pristavskem domu, vključuje sodelovanje mladih iz vseh domov in želi vključiti vsakogar, ki bi se zanimal in bi hotel sode-
lovati. Za letošnjo organizacijo skrbi centralni odbor SDO-SFZ, čeprav je bil sestavljen poseben odbor, pri katerem nas veliko sodeluje.
Kar se pa posebno tiče letošnjega RPO, moram omeniti, da pričakujemo sodelovanje od osem do deset bendov, nekatere že legendarne v naši skupnosti, druge pa novejše ali mlajše. Upamo, da bomo letos lahko vključili še več ljudi v primerjavi s prejšnima, zaradi obsežnosti spektra, ki ga bomo dosegli s temi bendi (imeli bomo glasbo raznih dob, torej mišljeno je za res razsežno rock publiko). Igrali bodo, na primer, ansambli ki so igrali na RPO pred šestindvajsetimi leti, torej tisti, ki so bili trakrat mladi bodo lahko ponovili takratno izkušnjo. Poleg tega, pa moram omeniti, da imamo letos tudi cilj izvesti aktivno kampanjo proti pretiranemu uživanju alkohola in uporabi mamil.
Kaj bi še rad omenil za zaključek?
Na prvem RPO smo imeli legendarne bende kot Superiskra, Hrast, Magnum ... Na drugem smo imeli druge skupine. Misel za letos pa je združiti obe generacij prejšnjih RPO, tako da bo publika, ki bo uživala to novo izdajo, vključevala publiko prejšnjih dveh, poleg novejših priso-stvovalcev. Ponavljam torej, da je zamisel, da bi ta dogodek bil priložnost za povezavo teh generacij, kar se mi zdi posebej hvalevredno. Vsi smo zelo navdušeni in upamo, da se bo to navdušenje obilno nalezlo in da bo udeležba izredna, kakor si tak dogodek zasluži.
Pogovarjal se je M.
Nova brv čez Ljubljanico
Najnovejši most čez Ljubljanico v strogem središču Ljubljane se od sosednjih Šuštarskega mostu in Tromostovja zelo razlikuje, s svojo sodobno prosojnostjo pa dogajanje na reki približuje sprehajalcem.
Novo Ribjo
brv si je arhitekt Peter Gabrijelčič iz arhitekturnega biroja Arhitektura DOO zamislil kot »minimalistično oblikovano, transparentno in elegantno brv čez reko, ki bi dovoljevala neoviran pogled vzdolž reke, obenem pa povezovala oba brega in ponujala široko razgledno točko na obe strani«.
Zmagovalno idejo natečaja iz leta 2012, ki je ob razkritju sprožila kar nekaj deljenih mnenj stroke in javnosti, so pred kratkim odprli za sprehajalce. Prejšnja lesena brv je bila pravzaprav le začasna rešitev, ki je povezovala Kongresni trg prek Gerberjevega stopnišča in Hribarjevega nabrežja z Ribjim trgom na drugem bregu Ljubljanice. Začasna rešitev se je obdržala dve desetletji. Postavili so jo leta 1991, uporabili pa kar ostanke lesene konstrukcije, ki so jo uporabili pri obnovi Tromostovja.
Manjši most so na tem kraju predvideli že številni arhitekti, od Maksa Fabianija do Jožeta Plečnika, predvsem drugi je okolici dal nezamenljiv pečat. Tudi zato se je pri snovanju nove brvi postavljalo vprašanje, ali naj ta sledi Plečnikovi dediščini ter značilnostim bližnjega stopnišča in sosednjih mostov ali naj nova brv ubere drugo, sodobnejšo pot.
Končni rezultat je vitka, diskretna struktura s steklenimi stenami, ki sprehajalcu, ki most preči ali ga opazuje iz daljave, omogoča skoraj neoviran razgled na Ljubljanico.
Čez novo brv smo se sprehodili z arhitektko Ano Struna Bregar, eno od pobudnic dogodka Odprte hiše Slovenije, ki opozarja na zglede dobre zasebne in javne arhitekture. Najnovejši arhitekturni doprinos v mestnem središču Struna Bregarjeva opisuje kot rešitev, ki gre v korak s spremembami v družbi in razvojem tehnologije.
Jeklena konstrukcija mostu je dolga 25 metrov, most pa je zasnovan tako, da optično znižuje višino med brvjo in reko. Tanek pod je toplotno ogrevan, saj zaradi bližine vode na takšnih površinah obstaja velika možnost poledenitve pozimi. Proti drsenju so na tla namestili tudi poseben tlak s fugami, snovalci pa so morali kar nekaj pozornosti posvetiti eksperimentiranju z materialom.
Rob steklene ograje se konča s široko polico, ki omogoča udobno opazovanje reke in razglede proti Tromostovju ali v nasprotno smer proti Šuštarskemu mostu. Pod robom ograje so po vsej dolžini nameščene LED-diode, ki most diskretno osvetljujejo in mu dajejo poseben značaj tudi ponoči.
Marta Jenko Škulj
A.L.M.A.
(2)
A.D.I. je mednarodna Zveza nacionalnih društev za Alzheimerjevo bolezen po celem svetu, s sedežem v Londonu. Ustanovili so jo leta 1984 in je postala mednarodna organizacija, ki zastopa ljudi iz 84 držav članic na vseh kontinentih; ima uradne odnose z Združenimi narodi (UN - ONU) in s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO - OMS). Je edina globalna organizacija za demenco in globalni glas o demenci, katere vizija je izboljšanje kakovosti življenja bolnikov in njihovih družin po vsem svetu.
A.D.I. meni, da je ključ do zmage v boju proti demenci v kombinaciji svetovnega prepoznavanja, svetovnih rešitev in lokalnega znanja. Zato deluje lokalno ter spodbuja, krepi in podpira nacionalna Združenja za Alzheimerjevo bolezen, ki nudijo oskrbo in pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem, nego-valcem. Medtem dela globalno, da se usmeri pozornost na epidemijo (demenca bo v nekaj letih postala kuga tega stoletja) ter vodi akcijo/kampanjo za spremembo vladne politike, vključno SZO (WHO). Na svetu se pojavi vsake 4 sekunde nov bolnik z demenco; statistični podatki: 2013, 44 milijonov; 2030, 76 milijonov; 2050, 135 milijonov ljudi z demenco.
Eden izmed ciljev A.D.I. je, da si še naprej prizadeva za svetovno advocacy / zagovorništvo in za podpiranje državnega zagovorništva držav članic, da postane
demenca prioriteta svetovnega javnega zdravstva. Prav tako si bo še naprej prizadevala ozaveščati ljudi po vsem svetu o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah, zlasti z izboljšanjem znanja in podajanjem dobre informacije z namenom spremeniti percepcijo bolezni.
A.D.I. organizira letno mednarodno konferenco, edinstveni interdisciplinarni dogodek; priložnost, ki združuje vse, ki jih zanima demenca - uslužbence in prostovoljce raznih združenj za Alzheimerjevo bolezen, osebe z demenco, družinske člane, zdravnike, osebje za nego bolnikov in znanstvenike - za izmenjavo (informacij, izkušenj, mnenj) in učenje drug od drugega. Od 1. do 4. maja 2014 je v San Juan, Puerto Rico, potekala 29. mednarodna konferenca na temo »Demenca: delajmo skupaj za globalno rešitev«. 30. mednarodna konferenca pa bo od 15. do 18. aprila 2015 v Perth, Avstralija: »Nega, zdravljenje in izkušnje z demenco - globalni izziv«.
September je svetovni mesec Alzhei-merjeve bolezni (od leta 2012 dalje), svetovni dan pa 21. september; uvedli so ga ob odprtju A.D.I. letne konference v Edinburghu 21. septembra 1994, ob 10. obletnici. To je priložnost za globalno ozaveščanje o Alzheimerjevi bolezni in vseh drugih vzrokov demence in njenem učinku na družine ter o pomembnem delu združenj po vsem svetu. Na tak način
dobijo vlade in oblikovalci politike močno sporočilo in opozarjanje na dejstvo, da je demenca resno zdravstveno vprašanje, ki bo imelo hude posledice na področju zdravstvenih sistemov po svetu. S poudarkom na drugem sporočilu vsako leto, se mesec lahko uporabi za izobraževanje in kot izziv za napačno predstavo o demenci: 2010 »Demenca: čas je za ukrepanje!«, 2011 »Obrazi demence«; 2012 »Demenca: živimo skupaj«; 2013 »Demenca: potovanje v negi«; 2014 »Demenca: Lahko zmanjšamo tveganje?«; itn.
A.D.I. vodi Alzheimer University, izobraževalni program, vrsta praktičnih delavnic namenjenih za pomoč uslužbencem in prostovoljcem nacionalnih združenj za Alzheimerjevo bolezen pri razvoju in utrjevanju njihovih organizacij. S tem dobijo udeleženci orodje za identifikacijo ciljev njihovega združenja, za posredovanje informacije, za zbiranje denarja in ozaveščanje, za učinkovito vodenje njihovih združenj in za vplivanje na javno politiko. Od udeležencev se zahteva, da si zastavijo cilje na koncu programa; nato A.D.I. spremlja združenja in njihov napredek po šest do dvanajst mesecev.
Letos so organizirali Alzheimer University »Kampanja za spremembo« v Ženevi, Švica, od 23. do 26. junija. Tam se je zbralo 34 oseb iz 21 držav: Argentina (1), Belgija (1), Bolgarija (2), Hrvaška (2), Ciper (3), Grčija (1), Indija (2), Indonezija (2),
Italija (1), Libanon (1), Malta (2), Mauritius (2), Mehika (2), Monako (1), Norveška (1), Romunija (1), Škotska (2), Slovenija (2), Luksemburg (1), Združeno kraljestvo/UK (2), ZDA (2).
Imela sem priložnost udeležiti se tega srečanja kot zastopnica/prostovoljka A.L.M.A.-Argentina, kjer delujem od leta 2012. Zame je bilo prav posebno in nepozabno doživetje. Številna strokovna predavanja so potekala v angleščini, na dveh lokacijah v centru mesta: Auditorium Campus Biotech in CICG/Centre International de Conférences Genève. Udeleženci smo morali razviti tudi določene individualne in skupinske dejavnosti. Imeli smo enkratno priložnost obiskati sedež SZO (WHO/OMS).
Po izobraževanju se poudari zaveza z A.D.I., da bomo udeleženci dobro izkoristili in širili pridobljeno znanje med svojimi kolegi, člani združenj, da bomo gradili timsko delo s sodelovanjem, prispevki, znanjem in izkušnjami vsakega izmed nas. In vedno in ves čas s trdnim prepričanjem, da se bomo še naprej prizadevali za boljšo kakovost in dostojanstvo življenja oseb z Alzheimerjevo boleznijo in njihovih družin.
A.L.M.A. ima svoj sedež v mestu Buenos Aires (Lacarra 78 - Floresta) in njen spletni naslov je: www.alma--alzheimer.org.ar
(Konec)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
... »Starost ne pride sama,« slišimo večkrat. S seboj prinese mnogo težav, telesnih in duševnih. Življenje s starimi zahteva potrpljenje; kdor ga nima, ali noče imeti, jih potisne v kot, ki je lahko večji ali manjši, reven ali pa razkošen, a vedno le - kot. ...
(Anica Kraljeva. »Žena in njen svet«)
SLOVENCI V ARGENTINI
Ponovitev Dume. Mladina, združena v Slovenski dekliški organizaciji in Slovenski fantovski zvezi, je pred tedni proslavila 15-letnico ustanovitve svojih organizacij z uprizoritvijo pesnitve Otona Zupančiča«Duma«. Premiera, ki jo je zamislil Niko Jeločnik kot dramatsko-recitacijsko delo in jo tudi sam režiral, je ob nabito polni dvorani nudila pravi umetniški užitek. ...
Lahkoatletski turnir v okviru III. mlad. športnih dni bo v ponedeljek, 12. oktobra na športnem prostoru v Lanusu. Tekmovanje bo v sledečih športnih panogah: tek na 200 m, na 3000 m, skok v višino, skok v daljavo, met krogle, met diska. Od vsakega odseka lahko nastopita največ dva atleta v posamezni panogi. Vsak športni referent mora oddati imena nastopajočih najkasneje do 4. oktobra. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Karla Uršiča in njegove žene ge. Mihaele roj. Drenšek se je rodila hčerka, katero je 12. sept. krstil v San Martinu g. župnik Gregor Mali na ime Marija Kristina. Botra sta bila Drago Cater in ga. Marija roj. Strle. - Družino Antona Podržaj in njegove žene ge. Ane roj. Bajda je prav tako razveselila hčerka. Dne 19. sept. je tudi njo krstil g. župnik Gregor Mali na ime Ana Marija. Za botra sta bila Peter Bajda ml. in ga. Angela Bajda. Srečnima družinama iskrene čestitke.
(Svobodna Slovenija, 24. septembra 1964 - Št. 39)
RESUMEN DE ESTA EDICION
PO SVETU
IKEA TUDI V SLOVENIJI
Po večletnem čakanju se je švedski pohištveni velikan Ikea resno odločil odpreti svojo trgovino tudi v Ljubljani. V 80 milijonov evrov vredni investiciji na površini približno 30.000 kvadratnih metrov naj bi dobili priložnost sodelovanja z Ikeo tudi slovenski dobavitelji. S trgovinami v Vilešu pri Gorici, Celovcu, Gradcu in Zagrebu je švedska družba za hišno opremo že obkrožila Slovenijo, v letu 2017 pa naj bi odprla svoja vrata v ljubljanskem BTC.
PREVERJANJE PRIPRAVLJENOSTI
Koper je gostil jubilejno, 20. državno preverjanje pripravljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Letos se je pomerilo 13 ekip iz vse Slovenije, med katerimi se je najbolje odrezala ekipa Rdečega križa Grosuplje. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Mestne občine Ptuj, na tretje pa ekipa Rdečega križa iz Novega mesta. Scenariji nesreč so bili v znamenju varstva pred utopitvami, organizatorji pa so našteli čez 500 udeležencev.
TRGATEV NA LENTU
Z 28. slovesno trgatvijo stare trte na Lentu se je v Mariboru zaključil tradicionalni, že 14. vinsko-kulinarični festival Stare trte. Pri izvedbi številnih dogodkov je sodelovalo več sto ljudi iz različnih društev, kot vselej pa se je začel z jubilejnim 30. splavarskim krstom.
NAPADI SE NADALJUJEJO
ZDA in zaveznice so izvedle novo serijo zračnih napadov na položaje skrajnežev Islamske države v Siriji, in sicer v provinci Raka, utrdbi džihadistov, ter v provinci Alep. Nevladni Sirski observatorij za človekove pravice ob tem poroča, da so bili tarče med drugim žitni silosi in mlin, v katerem so delali civilisti. Napadi so tako terjali tudi civilne žrtve. Ameriški predsednik Barack Obama je v pogovoru za CBS poudaril, da to ni vojna proti islamu, ampak proti namišljeni Islamski državi. Govoril je o tem, da imajo zavezniki možnost uspeha, a priznal, da so podcenili Islamsko državo in preveč zaupali v sposobnost iraške vojske. Medtem ko skrajna sirska skupina Fronta Al Nusra napade označuje za vojno proti islamu in napoveduje maščevanje državam, ki sodelujejo v napadih, cerkveni predstavniki opozarjajo, da samo vojaški napadi niso rešitev.
ZA DEMOKRACIJO
V	Hongkongu več tisoč prodemokratičnih prote-stnikov blokira ulice in še naprej zahteva večjo politično svobodo. Potem, ko se je policija v nedeljo nad demonstrante spravila s solzivcem, se je v ponedeljek na zahtevo hongkonških oblasti umaknila, ker so se protestniki umirili. Zagovorniki demokracije iz Hongkonga so namreč ujeti v spor z oblastmi v Pekingu, ki vztrajajo, da bodo same izbrale kandidate za prihodnjega voditelja nekdanje britanske kolonije. Kitajske oblasti so prebivalcem Hongkonga najprej obljubile, da bodo lahko do leta 2017 svojega voditelja volili na neposrednih volitvah, a so se avgusta odločile, da bodo lahko izbirali le med dvema ali tremi kandidati.
KARADŽIC
Nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžic je bil med vojno v Bosni Hercegovini gonilna sila etničnega čiščenja in nekaterih drugih najhujših grozodejstev po drugi svetovni vojni, je v sklepni besedi pred haaškim sodiščem dejal tožilec Alan Tieger. Karadžiceva krivda za genocid je zato po njegovih besedah brez dvoma dokazana. Sodni proces proti Karadžicu poteka od leta 2009, obtožen pa je vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida. Po pričakovanjih naj bi obsodbo sodišče izreklo konec prihodnjega leta.
BANKOVEC ZA 10 EVROV
V	obtoku je novi bankovec za 10 evrov. Glavni razlog za uvedbo novih bankovcev so zaščitni elementi ter večja trpežnost, zaradi katerih bo varnejši za uporabo in odpornejši proti ponarejanju, in daljša življenjska doba. Oba doslej predstavljena bankovca iz serije Evropa, za pet in 10 evrov, sta prevlečena s posebnim zaščitnim premazom, zaradi katerega sta bolj trpežna. Daljša življenjska doba pomeni tudi zmanjšanje vplivov teh bankovcev na okolje, je pojasnil direktor oddelka za gotovinsko poslovanje v Banki Slovenije Gregor Miklavčič. In kateri so novi zaščitni elementi? Prvi je reliefni tisk -na novem bankovcu je ob levem in desnem robu vrsta kratkih, rahlo izbočenih črtic. Na novem bankovcu je v vodnem znaku viden portret Evrope, na varnostni niti pa
je viden tudi simbol evra. Nova sta tudi večdelni hologram, na katerem se pojavita okno in portret Evrope, ter smaragdno zelena številka, na kateri se ob nagibanju bankovca pojavi svetlobni val, ki potuje navzgor in navzdol. Številka poleg tega spreminja barvo iz smaragdno zelene v temno modro. S starimi bankovci za 10 evrov bo sicer mogoče še naprej plačevali tako kot doslej. Datum dokončnega umika starih iz obtoka sicer še ni določen in bo napovedan daleč vnaprej, zagotavljajo na Banki Slovenije.
PRISEGA
Ašraf Gani je prisegel kot afganistanski predsednik. Na predsedniškem položaju je nasledil Hamida Karzaja, ki je bil predsednik Afganistana zadnjih 13 let. Karzaj je predsedniški položaj zavzel po padcu talibanskega režima v deželi leta 2001. Tokratna menjava na predsedniškem položaju je prvi demokratični prenos predsedniških pooblastil v zgodovini države. Talibani so napovedali, da se bodo borili tudi proti novi vladi. Tik pred Ganijevo prisego se je že zgodilo več napadov, ki so zahtevali več mrtvih in ranjenih.
PORAZ LEVIH STRANK
Francoski predsednik Francois Hollande in leve stranke so doživeli nov poraz na volitvah v Franciji. Podobno kot na lokalnih volitvah in volitvah v Evropski parlament je tudi na delnih volitvah v senat, zgornji dom parlamenta, slavila Nacionalna fronta, ki ji je prvič uspel vstop v francoski senat. Slavile so tudi druge desne stranke. Desnosredinske stranke so imele v francoskem senatu večino vse od nastanka pete republike leta 1958, levica pa si je večino prvič zagotovila na prejšnjih senatnih volitvah pred tremi leti.
POLÍTICA ESLOVENA
Apenas iniciado el mandato del nuevo gobierno, ya comenzaron las dificultades en el mayor partido de la colación, partido de Miro Cerar. Uno de sus fundadores y dirigentes renunció y dejó la agrupación. Los analistas políticos no le asignan demasiada importancia, ya que estos fenómenos son propios de los partidos nuevos. Lo llamativo es el triunfo de una agrupación a pocos meses de ser conformada. Por otra parte produjo bastantes comentarios el hecho de que Eslovenia apareciera en la lista de los países que acordaron combatir el Estado Islámico. Lo extraño fue la afirmación del gobierno en el sentido de que desconocía esa participación. El desliz se debe a que justo en el momento de la conformación de la alianza en Eslovenia cambiaba el gobierno. (Pág. 1)
PEREGRINACIÓN ESLOVENA A SAN NICOLÁS
La Agencia Informativa Católica Argentina (AICA) publicó un artículo sobre la peregrinación al santuario de Nuestra señora del Rosario de San Nicolás. El texto comienza así: "Los miembros de la colectividad eslovena de Buenos Aires y alrededores peregrinarán el lunes 13 de octubre próximo, al santuario de María del Rosario de San Nicolás, donde entronizarán la imagen de María Auxiliadora de los Eslovenos (Maria Pomágai), y realizarán la Consagración al Inmaculado Corazón de María. El programa de actos contempla el rezo del santo rosario en el 'Campito de la Virgen' a las 12 horas, la procesión al Santuario donde se descubrirá la sagrada imagen, el canto de las letanías lauretanas, la bendición con el Santísimo Sacramento, la Consagración al Inmaculado Corazón de María, y la celebración de la Santa Misa. La imagen será entronizada sobre el sector izquierdo de la nave central, en un altar construido especialmente para ello." Desde el semanario invitamos a todos los descendientes de eslovenos y amigos de la colectividad a participar de esta gran fiesta religiosa el lunes 13/10/2014 (feriado nacional). Nos encontramos a las 12 hs. en el Campito para agradecerle a la Virgen María. (Pág. 3)
JÓVENES EN PRISTAVA
El primer domingo de septiembre se desarrolló el Día de la Juventud en el centro esloveno de Pristava, en Castelar. Como ya es tradición se izaron las banderas y luego se compartió la santa misa. El clima acompañó los encuentros deportivos como así también el almuerzo... Hacia la noche se reunieron todos los presentes en el salón principal para descubrir lo que los jóvenes del Centro tenían preparado para el número cultural. Después siguió la música, el baile y charlas inagotables entre amigos. (Pág. 3)
PIEZAS DE PIANO CON ACENTO ESLOVENO
El cronista Rok Fink nos informa de una nueva perla. La pianista Martha Noguera - nacida en Buenos Aires, se encuentra entre los mejores pianistas argentinos y recibió numerosos premios en todo el mundo - incluyó en su repertorio para el Festival Internacional de Piano Chopi-niana, la pieza de Marij Kogoj. Esta elección de la pianista habla a las claras de la calidad del compositor esloveno y es un orgullo que dicha pieza fuese interpretada por primera vez por Martha con motivo del 10Q aniversario de la inclusión de Eslovenia a la UE. El concierto de la pianista se llevó a cabo en el Palacio Paz el 24 de septiembre pasado. (Pág. 3)
RPO
El legendario Rock pod ombujem (Rock bajo el ombú) regresa con fuerza. Su primera edición, hace 26 años ya, fue una fractura importante para su tiempo. Quienes practicaban rock no tenían oportunidad de presentarse en vivo dentro de la colectividad eslovena, con la tecnología necesaria y el público que los acompañara. Los valientes demostraron su talento y quedó una marca imborrable. En 2004 se realizó la segunda edición y este año será la oportunidad de reunir generaciones talentosas en RPO, con la iniciativa de la organización juvenil central. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: eslovemau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin in Jože Horn, dr. Jure Rode, dekleta s Pristave, Urška Ma-kovec, Rok Fink, Martin Sušnik, Martin Križ in Marta Jenko Škulj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
PO CELI EVROPI - TUDI V SLOVENIJI
Evropska badmin-tonska zveza se je odločila za zanimiv način izvedbe evropskega prvenstva mešanih ekip v badmintonu. Skupinski del tekmovanja bo od 7. do 9. novembra potekal v sedmih različnih evropskih državah, med njimi tudi v Sloveniji. Slovenija bo med sedmimi državami gostiteljicami skupinskega dela tega tekmovanja, preostale so še Češka, Francija, Estonija, Islandija, Irska in Poljska. Finalni turnir prvenstva bo v Belgiji.
TENIŠKI IGRALCI
Na najnovejši lestvici ATP sta najboljša slovenska teniška igralca Blaž Rola na 90. mestu
in tik za njim Blaž Kavčič. Tretji Slovenec na lestvici je Aljaž Bedene, ki je 148., opazen pa je napredek pri Janezu Semrajcu, ki je zaradi dobrih iger v zadnjih tednih na Hrvaškem prišel do 313. mesta. Ženska teniška lestvica WTA povsem na vrhu ne prinaša sprememb. Najboljša Slovenka je Polona Hercog je izgubila mesto in je 73. Tadeja Majerič je na 1 75. mestu, med najboljšo tristoterico igralk pa je od Slovenk le še Nastja Kolar, ki je zdrsnila na 211. mesto.
USPEHI ŠPORTNIH PLEZALCEV
Slovenski športni plezalci se s svetovnega mladinskega prvenstva v športnem plezanju, ki je
OBVESTILA
no sobote
o4/2stLm
zabor estropeo
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
SOBOTA, 4. oktobra: Mladinsko peš romanje v Lujan.
Ob 17. uri v Slovenski hiši srečanje in razgovor »Civilne družbe in človekove pravice v Sloveniji«; vabi odbor SDS Argentina. NEDELJA, 5. oktobra: Dan Zveze slovenskih mater in žena ter maša za Rupnika in Hacina.
SOBOTA, 11. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 12. oktobra: Obletnica Našega doma v San Justu.
PONEDELJEK, 13. oktobra:
Romanje v San Nicolas - ustoličenje podobe Marije Pomagaj z Brezij in posvetitev Mari-
DAROVI
Za dobrodelni sklad ZSMŽ San Martin je Saša Hartman Golob darovala v spomin ge. Ane Jerman 200.- pesov; in N.N. San Martin 3.000.- pesov za
pomoč potrebnim! Iskren Bog plačaj!
jinemu Brezmadežnemu srcu; ob 12. uri.
ČETRTEK 16. oktobra: Z.S.M.Ž. San Martin
vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govorila bosta dr. Peter Hafner o Alzheimerju in lic. Damian Diez o zdravi dieti. Vsi lepo vabljeni! SOBOTA, 18. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 19. oktobra: Materinski dan. SOBOTA, 25. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 25. oktobra: 60. obletnica S.K.A. NEDELJA, 26. oktobra: Obletnica na Pristavi.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
RP014
7:45 ■>■ Zbiranje gostov pred farno cerkvijo San Justo
8:00 1 Sveta maša za Žive in rajne rojake i z okraja v Sanjuški stolnici
9:30 s Dobrodošlica navzočim Dviganje zastav Pozdrav odsekov Nato zajtrk za vse namte
58. obletnica
Našega doma
Nedelja 12. oktobra 2014
Hipólito Yrigoyer 2756- San Justo
if/I, I
10:30 > Kulturni program
v zgornji dvorani:
S la v no stna govorno: gdc. Urška Makcv:: (
■	Ha odru Frida Beztiika:	A [
»Slovence nas ljubi, si v vek nas želi«
VLADIMIR KOS
■	Akademija v plesu, pesmi in besedi
13:00 > Kosilo in po kosilu prasta zabava
N A K AZ NI [ E Z A H OS I LO I aiiSo d o Ii ¡1 e ¡jr ¡ ge.llií i Ma lavaii i ta siu 113 ! 1441 -5 5 iS) ¿ti p i i g t. Ma r ¡ Uita i N ovija ii v Naše m domu, vsa k da n od S. do 12. ute (4651 -491 i).
Vsi prav lepo vabljeni!
potekalo v Noumei na Novi Kaledoniji vračajo z dvema odličjema. Martin Bergant je osvojil bron v težavnosti v mladinski konkurenci, Janja Garn-bret pa je naslov svetovne prvakinje osvojila v težavnosti v kategoriji starejših deklic.
ZAČETEK GRADNJE NORDIJSKEGA CENTRA
Planica, kjer raste 48 milijonov evrov vreden sodoben nordijski smučarski center, je končno dobila zeleno luč za gradnjo tekaškega stadiona. Po več mesecih zamude zaradi pritožb podjetja Strabag glede izvajalca del, ta je zahteval celo razveljavitev razpisa, je državna revizij s k a komisija zdaj zavrnila pritožbo. Dela se bodo začela v 14 dneh.
SEZONA SMUČK
D a , č e z dobre tri tedne se bo s tradicionalno veleslalomsko premiero na ledeniku nad S o l d n o m začenja nova
sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. Z visokimi cilji bo v sezono vstopila dvakratna olimpijska šampionka Tina Maze, ki je v najnovejšem zapisu na svojemu blogu poudarila, da je pripravljena na nove borbe. Črnjanka je lansko vele-slalomsko premiero v Soldnu začela nekoliko zadržano z 18. mestom. Slovenska smučarska zveza pa se medtem ukvarja s svojimi financami.
Direktor Jurij Žurej je poudaril, da je smučarska zveza blizu insolventnosti, če ni že prekoračila te meje. Predsednik zveze Enzo Smrekar pa je dodal, da so razmere težke, niso pa nerešljive. Z vsako panogo bodo pretresli trenutno razpoložljiva sredstva in uskladili programe, da bo zveza lahko izpeljala sezono 2014/15, saj denimo alpsko smučanje opozarja, da bi lahko v začetku oktobra celo končali treninge, ker ne bo denarja.
Blaž Rola in Blaž Kavčič
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
Družino Tomaža Črnaka in Nataše roj. Grohar je 29. avgusta razveselila hčerkica Lučka. Srečni družini nase čestitke!
Krst
V cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena 27. septembra Martina Cestnik, očka je Danijel in mamica Cecilija roj. Jelenc. Botrovala sta Jurij Damian Cestnik in Marijana Jelenc; krstil pa je g. Franci Cukjati. Iskreno čestitamo!
Nov diplomant
27. septembra je na UADE (Universidad Argentina de la Empresa) končal študije Marko Malovrh in prejel naslov Licenciado en administración de empresas. Čestitamo!
Smrt
V Miramaru je umrla Ljudmila Boh roj. Cestnik (79). Naj počiva v miru!
Otroška počitniška kolonija 2015 v Cordobo
Od 2. januarja do 12. januarja 2015 Vodi: prof. Mirjam Mehle Javoršek
Cena za 1. otroka: $ 4.000 ; za 2. otroka: $ 3.000 ; za 3. otroka: $ 2.000 ; za osmo-šolce: $ 3.800
-plačljivo v treh obrokih-
1.	obrok zapade 15. oktobra
2.	obrok zapade 15. novembra
3.	obrok zapade 15. decembra Prijave: Alenka Prijatelj, tel.: 4654-6477 e-mail: alenkasch@yahoo.com.ar
Romanje k Mariji
ob12.uri,13.oktobra, leta 2014
BEDPOBOINOSII:
•	ZAČETEK Z MOLITVIJO ROŽNEGA VENCA (na »«mpito«) ■PROCESIJA V CERKEV
•	ODKRITJE IN BLAGOSLOV PODOBE MARIJE POMAGAJ i
•	PETE LITANUE IN BLAGOSLOV Z NAJSVETEJŠIM A™
•	POSVETITEV MARIJINEM J BREZMADEŽNEMU SRCU ^
•	SOMAŠEVANJE-VOM NADŠKOF
M0NS. ANDREJ STANOVNIK
Vsi zdravi smo najlepše vabljeni rtu to romanje! Lepa vabljeni ministranti in narodne našel
Bolnike in «e, kine morete priti v San Nicolas, prosimo, da svoje trpljenje darujete po Mariji Bogu m uspeh romanja!