^^ in prsrnlkev. , daily except Ssturtajs. ■"■"^ysandHolids* PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' UrcdnJJkl in upravnlškl prostori: 1657 South Lswndale Ave Otfhw of Publication 1687 South Lswndale An Telephone. Rockwell 4004 Cm lists In 18.00 S ŽL^VSfi CHICAGO 13. ILL. PONDELJEK. 11. NOVEMBRA (NOV- 11). 1948 Subecrlpiloo ŠTEV—NUMBER 219 Acceptance for mailing at »pecia] rate of postage provided for In aection 1108. Act of Oct 8. 1817, authorised on June 4. 1818 _ ic in Kosanovič konferirala ameriškim državnim tajnikom , za zlom zastoja t bodočnosti Trsta in nove meje dskodnina za zaseženo lastnino York. 9. nov. — Jugoslo- zunanji minister Stanoje in Sava Kosanovič, jugo-ki poslanik v Washingto-imela tajne razgovore z "im državnim tajnikom -m v hotelu Waldorf As-! katerem je glavni stan e delegacije. To je dvig-upanje, da bodo zunanji mi-itirih velesil — Amerike, e, Velike Britanije in Fran-. zlomili dolg zastoj v poga-i glede bodočnosti Trsta in nja nove meje med Jugo-i in Italijo. Byrnes doslej ni hotel govoriti s predaj Jugoslavije. "i razgovori v newyorškem so se vršili po pretrgan ju zunanjih ministrov. Seja je pretrgana, da se je ruski zu-minister Molotov lahko u-banketa v palači sovjet-poslaništva v Washingto-rvezi s proslavami 29-letni-kljieviške revolucije. Molo-bniski poslanik Novikov v ionu sta pozneje obiska-Inika Trumana v Bali es in Simič nista hotela "tirati razloga razgovorov, je prej nastopil na seji zu-' ministrov, pred katerimi vil izjavo, da Jugoslavija odobrila francoske linije ftejo med njo in Italijo. Na '1 govoril tudi Alberto Tar-italijanski poslanik v gtonu. Dejal je, da fran-linija ignorira načela sa-očevanja prizadetih prebito da je Italija odobrila o zaradi pritiska. se vršili razgovori v •tem hotelu, je prišla Rima, da je maršal Tito 11 Trst Italiji pod gotovimi Eden pogoj je odstop Jugoslaviji. Mesto leži Wijanski strani francoske ni italijanskega kabineta '»tej sestali na seji, na ka-razpravljali o Titovi po-Potem je kabinet, v ka-•o štirje komunisti, na-• w Italija ne more odato-ir'ce. katero smatra za in-f del svojega ozemlja, .*LVIJ|. pripravljena pa je lih ? S 'rilom 0 drugih 'ro Toghatti, vodja itali-^munisUčne stranke in je omenil Titovo po-P" P"vratku v Rim iz l»itu Unita, glasilu ?!nk* * prišel, ki . °nec barantanja s Tr-* rek čile za 300 do «00 odstotkov od junljs 1. 193» do novembra tega leta Omenjena so neksters žl-vils, med temi prašičje meso Funt tega mesa Je stal I. 1939 enajst centov, v novembru tegs leta pa 78 centov. Wason obsodil "delavsko diktaturo Toledo, O., nov — Robert R Wason, predsednik Zveze a-merišklh tovarnarjev, Je obso-dil "delavsko diktaturo" v te deželi in izjsvll, ds mors biti zdrobljena. "Delavci," Ja de,si "hočejo dobiti kontrolo nsd in dustrljsmi. Oporo imajo pri ko munistih in komunističnih so-potnikih, ki hočejo uničiti sls tem ivobodnega podjetnlitva. Komunisti zmagali v Franciji Dobili so 166 sedežev v parlamentu Psris. 11. nov.—Francija Je spet šla na levico pri včerajšnjih splošnih volitvah. Nepopolno poročilo o izidu kaže, da je komunistična stranka dobila 4.966.7B« glasov, republikanska (krščan-sks), katere vodja je premier ln zunanji minister Georges Bi-dault, 4,312,281, socialistična 3, 132,293, levičsrsks stranka 1,910,-08«, združene desničarske strsn ke 2.247,413, ostsle manjšinsko stranke pa 513,«87 glasov. Komunistična strsnks bo ime-ls v novem psrlsmentu 10« se dežev, nsjvačje število, republi kan ska 157, socialistična ps 90 sedežev. Skupno število sadežev Francijo in Korziko Je 544. predsednik truman hoče ostati v beli hiši Prezrl j« pozive in sugestijo, naj resignira REPUBLIKANCI KUJEJO NAČRTE Washington. D. Cm 9. nov. — Doznava se, da predsednik Truman ignorira pozive in sugestija, naj resignira ln da se je odločil, da ostane v Bell hiši nadaljnji dve leti, čeprav je republlkan* ska stranka zmagala pri volitvah ln bo imela večino v obeh kongresnih zbornicah po novem letu. Truman še vedno molči o Izidu volitev, kl so odvzele vodstvo demokratski stranki, katero je trajalo 1« lat. On ni hotel komentirati pozivov, naj imenuja republikanca za državnega tajnika in potem resignira kot predsednik 2&droženlh držav. Poziv sta naslovila Trumanu mad drugimi senator Fulbright, demokrat iz Arkansasa, in kon-gresnlk Patrick, demokrat lz Alabame. DrugI vodilni demokrati so označili poziva z« smešne ln fantastične ln naglaslli, da Jih Truman ne bo upošteval. Predsednik tudi ne bo imenoval republikanca za državnega tajnika. Skušal bo sodelovati z republikanskim kongresom in posluževal sa bo pravica vatlranja zakonskih načrtov, s katerimi sa na bo strinjal. Na ta način bodo vsa vprašanja jaano očrtana pred predsedniškimi volitvami 1. 1948. Republikanci, pijani zmage Že kujejo načrte gleda organiziranja prihodnjega kongresa. Odločili se Še niso, kdo naj bo njih vodja v senstu in nižji zbornici. Senator Berkley, demokrat iz Kentuckyja, ki je bil vodja demokratske večina v višji zbornici od 1, 1937, nI hotel razkriti, sil bo sprejel vodstvo manjšine v prihodnjem kongresu. Republikanci bodo imeli v senatu 51 sedežev, demokrati pa 45 sedežev. Novi republikanski kongres bo piitiskal za preiskavo državnega departmenta. Preiskava naj b ugotovile, sli je department sklenil tajna dogovora z drugimi državami v vojnam času Možnost ja, da bo zahteval ob novo prelsksva zavrstnaga ja ponskegs napada na Pearl Harbor, kl Je potisnil Ameriko drugo svetovno vojno. Čehoslovakija bo dobila kredit Ameriika intervencija zavlekla sklenitev dogovora London. 9. nov. — Zunanji u-rad je naznanil, Au bo Čehoslovakija dobila kredit $10,000,000 od Velike Britanije. Kredit jI bo omogočil nakup britskega previšnega vojnega materiala. Naznanilo dostavlja, da bi bil dogovor sklenjen, če ne bi bilo ameriške intervencije, pred dvema tednoma. Ameriški državni department je poslal noto v London z opozorilom na razliko med ameriško in britsko politiko napram Čehoslovakijl. Nekateri britski krogi so izjavili, da« je ameriški državni tal-nik Byrnes s svojo intervencijo ponovno demonstriral dolarsko diplomacijo ln ekonomski imperializem, Razkrili so, da je Ce-ioslovakija dala zagotovilo, da vojni material, kl ga bo dobila od Velike Britanije, ne bo prodala drugI državi, Byrnes je pred nekaj tedni odklonil kredit Čehoslovakijl, Byrnes je pretrgal pogajanja s Cehoslovakijo, ker so nekateri člani čehoslovaške delegacije na mirovni konferenci v Parizu a-plavdlrall ruakemu zunanjemu ministru Molotovu, ki je v svojem govoru obsojal dolarsko dl-plomscljo, Byrnes Ja potem povedal Janu Masaryku, čehoslo-vaškemu zunanjemu ministru, da Čehoslovakija na bo dobila ameriškega kredita, kar je podprla rusko obsodbo ameriške dolarska diplomacije. Pozneje je Amerika storila nadaljnji korak z Intervencijo v Londonu, da ne bi Čehoslovakija dobila kredita od Velike Bri tanlje. Diskuzije o japonskih reparacijah Washington, D. C., 9. nov. — Z namenom, da zlomi zastoj Rusijo, je Amerika apelirala no deset držav, naj sodelujejo z njo v sestavljanju navodil za gene rals Douglass MacArthurja gle de rszdelitve Japonskih reparg clj. MscArthur je poveljnik o kupacijskih sli na Japonskem Države, katerim je bil apel po slsn, so reprezentirane v komi siji za kontrolo Jsponske. za ee ■ Nadaljnjih 74 sedežev imajo ostsle dežele frsncoskegs Impe njs. Desničsrsks In centrlstičns kombinacija Je močnejša kot levičarska, tods v prvi so različni elementi. Komunisti tvorijo nsj-močnejšo politično grupo Komunistične strsnks izkazuje pridobitve v p»»dežalskih dle-triktih Ns svojo stran Ja potegnila konservativne kmeta Voditelji komunistične stranke so proglssill izid volitev za veliko zmsgo. rioriment Bon te, besednik stranke. Ja dejal, da Je stranka pri prs vi jena prevzeti odgovornost. Obnova pogajanj med unijo in hompanijo Milwaukee, Wis., 9. nov. U rsdnikl svtne unije CIO in re prezenUntl Allls-Chslmers Mfg Co. so se Izrekli zs obnovo prigs JenJ. Vršila so bodo v Chicago z namenom končanja stavke, ki traja že šest mesecev. Izgredi v indijski provinci New Delhi, Indija. 9 nov, — Krvavi izgredi med muslimani in Hlndutl v provinci Hlhar sa nadsljujejo Vač tisoč ljudi ja bilo ubitih in ranjenih, Kaišek odredil , ustavitev bitk Konferenca repre-zentantov kitajskih strank Nsnklng, KltsJsks, 9. nov. — Generalising) Clang Kaišek je sinoči naznsnil, da ja pozval poveljnike nacionalističnih čet na Kitajskem In v Mandžuriji, na| ustavijo streljsnja. Istočasno ja pozval reprezentante vseh strank ns konferenco, na kateri naj bi rszprsvljsli o končanju konflikta. Nacionalistične čete naj bi dr £*le le sedsnje pozicije. Kaišek jo nsznanil, da bo premirje uveljavljeno v pondeljek. Prihodnji leden ae bo pričela seja ki tajske skupščine v Nankingu Voditelji komunistična strsnke so prej izjavili, da se ne bodo u deleži 11 sej|. Naglaslli so tudi da Kaišekovo naznanilo glede ustavitve streljsnja nI povod zs optimizem. Druge kitsjske politične gru pe so izrazile dvom v uspešnost seje skupščine. Kaišekovo ge slo so označilo za zvito politično potezo. Nevtrslni opszovalcl k ne vidijo nobenega znamenja zs sprsvo med komunisti ln Kaiše kovo vlado. Kaišek je dal /agofCtvllo, ds bodo razpisane aplošne volitve po zsključeriju seje skupščine če bo slednjs odobrila novo u stsvo, Revizija sistema vojaikih sodišč Washington, D. C., 9 nov — Posebni civilni posvetovslnt od bor se je izrekel zs revizijo si stems vojsšklh sodišč Odbor j zaključil zaslišanje v Washing tonu. Načelnik odbora je Ar thur T Vanderbilt, dekan prsv negs oddelks newyorške unl verze. rusua ne bo odnehala v prizadevanju za 1r Načelnik vrhovnega so-vjeta udaril po Veliki Britaniji in Ameriki ZUNANJA POLITIKA ODOBRENA Moskva. 9. nov. — General Andrej A. Ždanov, načelnik vrhovnega sovjeta (parlamenta), dejal, da bo Sovjetaka unija zvajala svoj program za dosego miru kljub organizirani obstruk-iji Velike Britanije ln Amerike. Ons se ne bo uklonila pred atomskimi izsiljevalci." Ždanov, kl ae omenja kot logični naslednik Stalina, Ja govoril na aeji ruskih voditeljev v gledališču Boišoj v zveii s proslavami 29-letnice boljševlške revolucije. Stalin se nI udeležil seja in njegova odsotnost ni bila pojasnjena. Stalinu Je bil poslan pozdrav z zagotovilom, da vrhovni aovjet odobrava njegovo zunanjo politiko. SovJet je podprl predlog zunanjega ministra Molotova za splošno rasoro-žltev, zaeno pa je naglasii, "da bomo nadaljevali napora za oja-čanje sovjetske država ln njene sila," Ždanov Ja poveličeval sovjetski sistem ln ga primerjal s ka->itslistlčnlm. "Volja ruskega judstva za mir bo obveljala kljub kričanju ljudi Churchlllo-vega kova, kl sovtpšljo sovjete ln podžigajo vojno," je dajal. "Kri ruakaga ljudstva ni bila prelita za imperial iste in atomske izsiljevalca, kl hočejo dobiti kontrolo nad svatom, rriprosta judstva, ljudje, kl so branili svo-o svobodo ln neodvisnost 8 krvjo v borbi proti nemškim fašistom, želijo mir, ne vojno. Sovjetska unija ni ossmljena, Sl-e, ki delajo za mir, italno naraščajo, Milijone ljudi v drugih državah podpira napora Sovjet* ske unije. Rusija Ja Izšla is strašne vojne kot mogočna drta-vs. Rusko ljudstvo bo moralo še doprinašstl žrtve za ekonomsko in industrijsko obnovo svoje države. toda žrtve se ne morejo primerjati z onimi, ki Jih bodo morali doprinašatl delavci v kapitalističnih državah. Kapitalisti v teh držsvah so zvrnili vse breme ns delavce, sami pa grma-dljo profite." Politična akcija progre-sivcev in liberalcev Washington, D. C., 9. nov. — Voditelji nedavno ustanovljene organizacije progreslvcov ln liberalcev so nsznsnlll, da bodo o-Jačili svoje sile zs politično akcijo, čeprav so dobili udsrec pri kongresnih volitvah. Organizacija je bila ustanovljena v zadnjem septembru v Chlcagu. Naznanilo pravi, da sa bo vršila konvencija v JsnusrJu v Waah-ingtnnu, na kateri bo osvojen program glede nsdaljevanja borbe za Ideale, katerih glasnik Je bil pokojni predsednik Roosevelt. Nemihi znanstveniki morajo ostati v ameriški coni Frsnkfurt, Nemčija, 9. nov. — Poročilo pravi, da so bili nemški znanstveniki obveščeni, da morejo oatatl v smeriški okupacijski coni. Ako bodo skušali zapustili cono, t°do aretirani. Zadevna prepoved je bila izdana potem, ko je več znanstvenikov odšlo v Peenemuendo, kjer je bila nemška rszlskovalna postaja. Peenemuende je v ruski o-kupacijski coni. AmaHAke vojaške avtoritete so priznala, da so nemški znanstveniki v ameriški coni pod strogim nadzorstvom, PONDEUEK, 11, N0VPM,Mn PROSVETA "PROS VET A THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE of ud pabllshod by Uoimm National ' Naročnina aa Zdrušene driave (Isran Chicago) in Kanado HN na lato, $3.00 sa pol lota. $140 sa talrt lata; se Chicago la okolico Cook Co- $7.50 sa celo leto. $3.75 sa pol leta i sa inosemsivo $100. Subscription rates: for the Slotted States (except Chicago) aad Canada MN per year. Chicago aad Cook County $7.50 per year, foreign countries fl.00 per year. Cene oglaeov po dogovoru,—Rokopisi dopisov In nenaroteaib člankov se ae vračajo. Rokopisi literarne vsebina (črtice. pevoatL drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju to v slučaju, če je pritoill Advertising rates ea egreeaaeaL-r-Maauscripts of communications aad uaeoliciied articles will not be returned. Other asaauacripta. such as stories, plays, poems, etc« will be returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vse, kar ima stik s listom« PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois $IaMvL L Franco zopet na rešetu Krvnički režim španskega diktatorja generala Franca je na tekočem zborovanju Združenih narodov zopet na rešetu. Bil je na rešetu na ustanovni konferenci v San Franciscu, kjer je bil storjen sklep, da fašistična Španija ne more postati članica Z. N.f bil je na rešetu lanskega decembra v Londonu na prvem zaaedanju skupščine narodov, kjer je bila zadeva Španije izročena varnostnemu svetu. Zdaj sta jo v ospredje zopet potisnila ruski blok in vrhovni tajnik Z. N. Trygve Lie. Slednji je v svojem poročilu zbornici narodov izjavil, da bo Franco v režim toliko časa sporna kost in razdvajal ustanovitelje Z. N., dokler bo obstajal. Po implikacijah je Lie pozval skupščino, naj nekaj stori za strmoglavljenje špan skega klerofašjstičnega režima. Enako stališče kot Lie so zopet zavzele Rusija, Poljska, Čeho slovaška in Jugoslavija. Predstavniki vseh teh držav so v svojih uvodnih govorih opozarjali na nevarnost fašističnega gnezda v Španiji. Moralno odgovorno« za obstoj Francovega režima je Mo lotov zvrnil na Ameriko in Anglijo, kajti obe vladi ga indirektno še vedno protežirata, in to kljub temu, da se odevata z demokracijo. Spregovorilo je tudi angleško organizirano delavstvo, ki j? na zadnji konvenciji Kongresa strokovnih unij sprejelo resolucijo ■ tremi proti enemu glasu večine, s katero je zahtevalo od delavske vlade, da mora s Francovo Španijo pretrgati diplomatske in trgovske zveze. Ta sklep je bil velika klofuta Bevinu in Attleeju. Ker je bila ta zadeva na mrtvi točki pred varnostnim svetom, sta Amerika in Anglija vsled tega pritiska pristali, da pride zopet na dnevni red skupščine narodov. Dokler je bila ta zadeva pred varnostnim svetom, ni v smislu čarterja mogla priti pred to zbornico. Zato je bil zadnje dni v varnostnem svetu soglasno sprejet predlog, da se zopet vrne skupščini. \ * Kaj bo zdaj skupščina narodov storila, je odprto vprašanje. Splošno mnenje je, da bo zbornica le debatirala in da bo pri tem tudi ostalo. Če ima ostati le pri praznih besedah, potem je skoraj v$eeno, če pride na dnevni red ali ne. Potrebna je akcija, ki bi $trmoglavila Francov klerofašistični režim in španskemu delovnemu ljudstvu omogočila ustanovitev demokratične vlade. Za dosego tega nI potrebna nobena oborožena intervencija s strani zunanjih držav. Potrebno je le pretrganje vseh diplomatskim odno-šajev s strani članic Z. N. Ako bi to ne strmoglavilo Francovega režima, naj slede ekonomske sankcije—pretrganje vseh trgovskih zvez—in tega režfrna bi bilo konec. Obstoj Francovega režima v Španiji je v resnici insultiranje vseh demokratičnih ali po demokraciji stremečih narodov. Urad no stališče Amerike in Anglije je, da ta režim danes ne ograža svetovnega miru in vsled tega se Z. N. ali varnostni svet nima pra vice vmešavati v notranje španske zadeve. Navidezno je to lahko resnica. Ampak če drži ta "širokogrudni" sofizem, zakaj je bila potem potrebna nuernberŠka obravnava proti nacijskim velekri-minalccm, ki niso bili obtoženi in obsojeni samo radi nacijskega zločinstva nad posamezniki, marveč tudi vsled svojega zloČinstva proti človeštvu in zarote proti svetovnemu miru? In če ta sofizem drži pri po Vatikanu blagoslovljenem in protežiranem Francu, zakaj so potem potrebne čistke nacljev in denacifikacija Nemčije in—Italije? Zgodovinsko dejstvo je, da sta Francov režim postavila na krmi lo Hitler in Mussolini s pomočjo Vatikana; prav tako je tudi dej sivo, da je bil ta krvniški klerofašistični režim ves čas vojne odprt zaveznik osliča, toda po kapitulaciji Italije, Nemčije in Japonske je kar čez noč postal—brezpomemben, nikomur nevaren! lfcs čudna logika tako zvanih zapadnlh demokracij. Ako Francov režim ni nikomur nevaren, to je svetovnemu miru, tedaj tudi poraženi nacijski in fašistični kriminalci niso nikomur nevarni. Ce naj bo Francov režim imun pred strmoglavljenjem, zakaj potem ne dati enake prilike nemškim nacijem, da se lahko zopet postavijo na noge in zopet restavrirajo svoj barbarski režim v osrčju Evrope z vsemi posledicami, ki bi temu sledile? * • Za to sofutično politiko Anglije in Amerike se seveda skriva nekaj drugega, Prvič j* negotovost, kakšno vlado bi dobila Špa nija po strmogiavljcnju Franeovega režima. Važno vlogo igra »trah, da bi Španljit prej ali slej dobila levičarsko vlado, ki bi počistila vso klerofašistično reakcijo. Drugič obe državi protežirata Francov režim za vsak ekičaj—potrebe. Ce bi prišlo do kakšnega odprtega zagona piuti Sovjetski Rusiji in njenim trabantom, o čemer je bilo v tej deželi po skrušenju Nemčije že veliko govoric In tudi odprtega hujskanja, bi klerofašistični režim v Španiji, pa naj mu načeliije Franco ali kdo drugi, zapadnim "demokratičnim" silam zelo prav prišel. V tem |>rimeru se obe kapitalistični deželi držita pregovora, ki pravi, da je previdnost mati modrosti. Zato Francov režim tudi nI—"nevaren" .. . S tem v zvezi je zanimivo u>, da so odprti ali prikriti pristali španskega klcrofašizma zadnje čase začeli odprto kazati na—Tita. črt, da je njegov režim stoki ut bolj nevaren evropskemu in svetovnemu miru kot je Francov rehm, Vse to seveda, da odvrnejo pozornost od klerofaštstlčne Španije in obrnejo oat proti Balkanu Med temi reakcionarnimi in perverznimi elementi, ki vtporejajo Titov rezi m $ Francov im vsled tega, da slednjega ščitijo in obračajo po/ornost od njega, je tud bivši drtavnl podtajnik Sumner Welles On je zadnje dni dejal po radiu, ako naj nastopimo proti Francovemu režimu, tedaj je treba strmoglaviti tudi—Titov rtžim! Skozi Wellesa seveda govori Vatikan, italijanska burtvasija in za-padnl kapitalize^aa katere on pridno lomi kopja. V obrambo italijanskega imp« H .lizma se je postavil predvsem v tržaškem vprašanju, daai )o 1* njegovih člankov razvidno, da mu je to vpra ftanje tpanska vas. Le največji |*»r verznet more istovetiti španski PREDAVANJE IN PRIREDBA ZA OTBOftKO BOLNIŠNICO V MILWAUKEEJU Milwaukee, Wis. — Oj mati, ljuba mati, kakšen je bil konec Tvojega križevega pota! Sestra mi piše: • "Pred vojno sem se omožila v Solčavi na malo posestvo. Vzela sem k sebi mater in šlo nam je še precej dobro. Prišli pa so Nemci, poatrelili veliko moških, vas zažgali, vso živino in hrano odpeljali, nas pa odgnali v Nemčijo, doma pa pustili samo stare ljudi in nekaj otrok. Ko sva se z možem po vojni vrnila domov, ni bilo matere nikjer. Tisti stari ljudje, ki so še ostali pri življenju, so nama povedali, da so mati umrli kmalu po najinem odhodu. Umrli so meseca januarja. Tedaj je bila huda zima, kurjave skoraj no bene, prav tako ne hrane. Sreča je bila, da najina hiša ni pogorela, ker se nahaja zunaj vasi.' Moja uboga mati je torej u-mrla od gladu v starosti 85 let. Ne morem si predstavljati njenega duševnega trpljenja, ko so ji odpeljali edino hoer in njenega moža v sužnoet. Bila je prepričana, da ju ne bo videla nikdar več. (Vsakemu Slovencu, ki ima kaj čuta v svojem srcu, se mu trga srce ob taki novici, vse bi dal in vse naredil za tc nedolžne, usmiljenja vredne ljudi, ki so morali iti čez tako hudo Kalva-rijo, če so hoteli ohraniti domovino in slovenski rod. Ameriški Slovenci smo jim že veliko jx)magali, vendar pa se z ozirom na velike potrebe v stari domovini, jsomoč razgubi, je le malenkost. Vsota za otroško bolnišnico še ni dosežena, manj ka Se nekaj tisočakov* nakar bo ta kampanja zaključena. To hu manitarno delo bo vsem tistim ameriškim Slovencem, ki imajo v sebi kaj sočustovanja in na rodne zavesti, za vedno v časten spomin Organizacija SANS je velikanske vrednosti za slovensko ljudstvo v stari domovini. Denar za bolnišnico je bil nabran preko nje in vsak cent poslan na pristojno mesto. Vse stroške nosi organizacija sama. Poleg tega je ta organizacija napravi la še veliko drugega dela za siromake v stari domovini, bodisi gmotno ali politično. To nadvse potrebno delo še vedno vrši in ga bo toliko časa, dokler bo potrebno. Pri vsem tem delu so pa tudi veliki stroški, čeravno uradniki delajo zastonj. Za vse atroške se plačuje iz blagajn SANS ovih podružnic, denar v te blagajne pa pride od prostovoljnih letnih prispevkov, ki zna&ajo nekaj dolarjev na člana. • Podružnice tudi tu in tam prirejajo priredbe in v slučaju če | je prebitek večji kot ga potrebuje podružnica za svoje posle, se denar odda za otroško bolnišnico, ali kakšno drugo pomoč. Ker je blagajna tukajšnje pod ružnice SANS a precej šibka, bo priredila dne 17. novembra ve llico v S. S. T. D., pričetek ob pol štirih popoldne. Vstopnina j je samo 50c. Užitka boste imeli |dovolj. Za ples bo igrala znana Bashelnova godba. Na progra mu bodo tudi govori in preda vanje, petje itd. zrak je najbrže vplival na. ^m je že tretji dan konv« zbaU.1 Roka mu Je ^ otekati in unei Je hude bol v sklepih. Bali smo se. dab ~i zapustiti konvencijo zaključkom. Vendar pa 2 d oskrbo Mary Jereb je bol nekako prestal. Poteka konvencije ne pisovala, ker je eitateljer znan. Z izkušenim glavnir borom in trezno bila skončana v primerneri su. Pogled na zbornico Združenih narodov v New Yorku. Ta alike Je bila sneta na otvoritveni seji kaše tudi predaadaška Trumana, ko Je govoril Zbornici. Slišali bomo m rs. Mery Cela rec iz Waukegana. 111., k; nam bo poročala o svojih vtisih iz stare domovine. Ona nam bo povedala samo golo resnico. Slišali bomo tudi Mirka Kuhla, ki veliko dela za staro domovino m je dober govornik. PISKO IZ ZDRAVI-UŠČA GOLNIKA ' Chicago, 111. — Sledeče pismo sva prejela z ženo od nečakinje Sil vi je Lavrenčič, hčere Matije Lavrenčiča, ki je kolar v Vipavi. Matija Lavrenčič je brat moje žene, kakor tudi John Lavrenčič, skozi katerega sva prejela to pismo. John je med prvo svetovno vojno živel v Chi-cagu in je bil član društva Slavi je št. 1 SNPJ. Pismo se glasi: "Dragi stric in teta! — Sedaj sem na Golniku, Kdo bi se mislil, da se bom kdaj znašla v sanatoriju za tuberkulozo. To so posledice vojne, to so žrtve za osvoboditev primorskega srca Trsta. Filtrirano imam levo stran pljuč. Nevarnost preti, da se mi odpre votlina. Zdravniki so me potolažili, da bo v dveh, treh mesecih že doma, če mi bo šlo na bolje. Kako me bodo zdravili, še ne vem, vem pa, da moram imeti popolen mir. Zdravniki so mi prepovedali celo štrikanje, kajti gibanje rok bi povzročilo večje delovanje pljuč, kar bi mi škodovalo. Postrežba in splošna udobnost je tu imenitna. V mojem življenju še nisem nikdar jedla tako imenitne hrane. Vsega imam v izobilici in živim naravnost razkošno. To je najboljši sana-torij v vsej Jugoslaviji. Krasne zgradbe sredi košatega gozda smrek, oddaljene od hrupa in Šundra, lepi rožni nasadi, parki, špricalnice itd. Res udoben kraj za bolnika in krasota, da se je ne da opisati. Imamo dvakrat na teden kino, dvakrat pa koncert ali kaj sličnega. Pacijenti so po večini borci in aktivisti, ki so izgubili zdravje radi napornega življenja med vojno. Tukaj sem našla znance iz narodne osvobodilne borbe. Danes sem prejela pismo od Anice, v katerem mi piše, da se je srečno povrnila domov. Ona me je namreč spremljala v to zdravilišče. Skrbi me glede usode naše Trsta in Julijske krajine. Ne kaže nič dobrega, čeravno se na ša delegacija trudi na vso moč. Vse izgleda, da nameravajo u stvariti posebno kolonijo z go vernerJem na čelu. Kako je kaj z vajinim zdrav i jem? Želim Vama najboljšega. Kako pa je kaj vaše socialno živ ljenje? Moje misli so vedno pri vas. Pozdravlja Vaju nečakinja Silvija Lavrenčič." Philip Godina. Vprašali sta me, če dobivam kaj pošte iz stare domovine, odgovoril sem, da sem prejel že precej pisem in zato sem ^obro informiran, kako je danes v Jugoslaviji. Hči moje sosede mi je pisala o italijanskih grozodejstvih. Ko so prihajali v vas Italijani, so vsi bežali, le Anton Šafar, ki je oral na njivi, ni hotel bežati, češ, da ni nikomur ničesar slabega storil, zato tudi bežal ne bo pred nikomur. Toda Italijani niso tega upoštevali, temveč namerili puške nanj in ga na mestu ustrelili. Tako so postopali Lahi z našim poštenim ljudstvom. Slovenski narod je zadela res velika nesreča, a sedaj mu gre na bolje. Anton Shatter. Te prilike ne bi smel zamudi ti noben Slovenec, ki ima količkaj sočutja do naših ljudi v sta ri domovini. Polovico dobička te priredbe Je namenjen za otroško bolnišnico. Torej na gotovo svidenje dne 17. novembra. Charlee Kramer. O ITALIJANSKI KRUTOSTI Cuddy. Pa^-Ko je bil objavljen moj dopis v Pros veti, sta pnli k meni Katra in Ana Ro gale iz Cuddy'ja in dejal*, da sem ae zmotil, ker sem zapisal, da je v Padovem samo ena hiši., kajti faktično jih je lest kleiofašizem z levičarsko ljudsko demokracijo v novi Jugoslaviji, kjer je odklenkalo ljudskim pijavkam v fraku in talarju. Zato tudi toliko grmenja proti Titovemu režimu. GLAS STAREGA . NAČETA ŽLEMBERGERJA Piney Fork, 0—V nedeljo, 20. oktobra, je bil lep sončni dan. Po skromni južini sem pomival posodo in premišljal, kam bi šel, ker je tako dolgočasno biti doma Sam. Ob delavnikih navadno vzamem vrečo in grem pobirat premog, da mi ni treba vse ga kupiti, ki ga požgem čez leto. V tistem trenotku so se odprla vrata in notri stopijo moji stari znanci in prijatelji iz Glen-coeja. Razveselil sem se jih, pa tudi ustrašil, kajti nisem jim i-mel s čem postreči. Prejšnje čase sem imel sodček vinca v kleti, sedaj pa nimam še kislega zelja. Obiskala sta me brata Krava-nji, namreč Andrej in Anton. Slednji je prišel s svojo ženo Albino, katera je že čez 20 let tajnica društva št. 54 SNPJ, odkar sem jaz zapustil Glencoe. Oba sta precej zabavna. Andrej je prišel s svojim zetom, ki je češkega rodu. Andrej in Anton i-mata še mater v starem kraju v vasi Soči, katera pa je stara že nad 100 let. Andreja poznam odkar sem v Ameriki. On slabo vidi. Z obiskovalci je prišla tudi Julija Kobler. Pri nje) sva bila na stanovanju z Antonom Gard-nom, sedanjim urednikom Pro svete. Vprašal sem jih, kako jim kaj ugala P ros veta, odkar jo urejuje Garden. Odgovorili so mi, da jc Tone "fejst" fant in dobro piše. Izrazili so tudi željo, naj pišem Tonetu in ga povabim na |>ocitnice v vzhodni Ohio. Potem smo šli v gostilno, kjer so me pogostili. Lepa hvala za obisk! Sedaj pa nekaj za kratek čas in zabavo. Bog me ima prav gotovo rad, ker mi je dal dolgo življenje. Jaz bi fad dočakal najmanj sto let. Zakaj pa me ima Bog rad? Zato, ker ga nikoli ne nadlegujem s kakšno molitvijo in prav tako ne hodim v cerkev, da bi ga tam nadlegoval vedno z enim in letim. Pre klinjam pa ga tudi ne. kajti dal mi ni ne žene ne otrok, da bi se zdaj na stara leta jezil. To- rej ne bo nobenega zadržka, da pridem po smrti naravnost v nebesa, kjer mi ne bo treba dajati nobenega odgovora, kajti moja vest bo čista. Ali to je zlomek—v posmrtno življenje in nebesa ne verjamem. Če je Bog res tak, kot so ga nam slikali v šoli, potem se je že vsega naveličal poslušati m molitve se oteplje kot ljudje komarjev in muh. Pravijo, da je treba verovati, toda verovati se pravi nič vedeti. Drugače se imam dobro. Iz Columbusa prejemam vsak mesec nekaj dolarjev za preživljanje. S sosedi sem prijatelj in živim kot tiček v kletki. Nace Žlemberger. POTOVANJE NA KONVENCIJO, VTISI, SPOMINI IN DRUGO (Nadaljevanje) North Chicago. 111. — Od Wil-larda proti domu smo se peljali skozi Nellsville in Askosh. Cesta 41. pelje v Askosh mimo velikanskega in lepega pokopališča. Na pokopališču smo videli poseben prostor za vojne žrtve, katerih je na žalost dolga vrsta. Ganljivo je videti vse enake spomenike vojakov, prav tako enake rože. Domov smo se srečno pripeljali ob sedmih zvečer in našli vse v redu. Sledila so vprašanja. Ko sem vprašala sina, kako se je ata kaj obnesel s kuhanjem, je odgovoril: "Fine, on week days we had two eggs, on Sunday came the treat—four eggs." V isti sapi je še pripomnil: "For awhile—I don't care for any eggs." Omeniti moram, da na našem dolgem potovanju nismo naleteli na nobeno nesrečo, razen da smo nekajkrat zašli, kar pa je bilo za nas le neke vrste postu-lovščino. Kakor sem že omenila, Ignac je moral voziti vso pot sam, a vozil je previdno: jx>-časi na ovinkih, kjer pa je videl prosto jx)t, je pa pognal. Z avtomobilom tudi nismo imeli posebne sitnosti, razen da je hotel vedno zaviti tja, kjer so prodajali pivo.. Dolgo vožnjo smo si preganjali s tem, da so naše misli pole-tavale nazaj k našim domovom in družinam. Zanimalo nas je, kako izgledata v predpasnikih moj sin in mož, ki sta velike postave. Razgovarjali smo se tudi o konvenciji. Tako smo obujali tudi vsak svoje spomine. Ignac nam je pravil kaj vse Je le doživel v tej deželi, v katero je prišel 1. 1904. Tedaj je bil 16-letni deček in ni imel nikogar v Ameriki. Sedaj se nahaja v dobrih razmerah, toda v prvih letih je bil tudi že tako lačen, da je iskal hrane na smetiščih. Lovre Ogrin pa je nam opisal grozote prve svetovne vojne, katere občuti še danes. Močno ga namreč muči tako zvana bolezen arthritis. Ostri minneaotski Podpisana, kakor tudi vi drugih delegatov in delegt smo se podali na konvend raznimi priporočili, tikaj se raznih točk pravil. Ke| nam je glavni odbor že vnl poslal v pregled priporočil spremembe pravil, katera la primeroma dobra, najvt z našimi priporočili nismo na dan, ker bi s tem zavlač seje. Odpustiti pa ne delegaciji, da ni upoštevala poročila našega društva k 18 pod črko D. Nova sicer precej izboljšana, ni polna. Bilo bi le v dok članstvu, če bi bila sprer na tako, kot je priporočalo j društvo. Povod, da se jem radi te točke, je, ker ir člane, ki imajo raka na delj lesa, ki ni omenjen v in bomo morali, ko bodo iz ne operacije, s posebnimi njami prositi eksekutivni oziroma bo odvisno od glav zdravnika, predno bo izpl primerna vsota za operacij Zanimivo je bilo kako živahna je bila deleg mlajše generacije. V resni podala nekaj dobrih pri]: Prav za prav so se počutil kot da bi bili zmeraj v pra temu pa seveda ni bilo tako primer, ko smo razpravlj starih članih, so se izrazili ši delegati, češ, da bi se bil rali starejši člani in članic nimati za ustanovitev nega sklada že pred leti, tako ne bi sedaj vali toliko časa s tem mom. Izrazili so se tudi, ni treba imeti za otroke, že sami matere in očetje za katere morajo skrbeti, seveda resnica. Reči pa n če se ne bo na eni priho konvencij več storilo za člane kot se je na tej, se mlajši člani in članice izni nekaj letih prav v isti k 1 danes ni. Upam, da se s sem nikomur zamerila, riti hočem le mlajše člane pako, ki smo jo mi i """ se jo mora popraviti. Pravilno tudi ni bilo, ke prišlo več žensk v glavni Rose Radovich se je izraz njenem dopisu, da je žensk va ženska zavist, zato grer ko počasi naprej. Ampak konvenciji ni moglo biti ki kega. Saj nas je bilo na venci j i prav majhno števil« mo 40—45. Torej so bili n nevoščljivi, da bi jim radovale. Najbrže smo 1 preveč sitne doma. ker zrelih letih, pa so se mo«! konvenciji nad nami maic< Po mojem mišljenju ii dober glavni odbor. Po i so notri sami delavci za jednoto. Želeti je. da bodi di v nadalje gledal, za < cvit SNPJ. V,glavni od*" icpet izvolili nekaj mladih cVkar je pravdno. da uvajamo našo mlad,no % stvo »n razumevanje naš* 1 cipov. tako da se v bodočnosti za narfl« m reae naše jednote. Sedaj pa * J( T.„iho To om«!)«1" " Sf^, * Oe**" uživala (Konec j««* > Helea .^r-^t novembra m PROSVETA linijski proces proti sloven-izdajalcem v starem kraju Priredil Mirko Kuhel, tajnik SANSa (Nadaljevanje) pro! XIX g^jaj priznava. da do-niso bila X« Kristuse^ ln dansko kulturo rn ie priča končala pripove-le je sodnik vprašal Rup-Jf£jfslišal, kako je ta žena E* delo njegovih domo-"Da" i« odgovori i je strahovit .loan!" "Tak je to borba za vero? Ali Z i nje otrok in žena 'borba •komunizmu'? So tate e ^re in otroci komunisti? je iprašal sodnik. odvrnil Rupnik-Tedaj je vojaški tožilec kape-m Vivoda prečital nekaj vpra-inj iz knjižice "Kaj mora vede-i vsak Slovenec o Osvobodilni -rti", ki so jo razširjali vojni ft med domobranci, in jo je Kiral znati na pamet vsak do-pobranec. Vprašanje 184: Kdo domobranci? Odgovor: Do-nci so slovenska narodna ba, plemeniti narodni bor-_ ki se viteško bore proti naj-iičjemu sovražniku za zvišeno o slovenskega naroda. — Rupnik je zanikal, da je to bila ;ka borba ali da so bili do-nci plemeniti borci. Tožitelj: — Dalje vprašanje IN Ali je odpor torej tudi ver-zadeva? Da, je tudi verska i. Vprašanje 190: Zakaj je i verska zadeva? Odgovor: i odpor la borba za Kristusa ln o kulturo. Obtoženi sli ie bila to borba za in krščansko kulturo? - N«, je odgovoril obtoženec. Predsednik je nato poeval pri-Heleno Grebene iz Velikih ki je izpovedala, da so ji 1942 zaradi domačih izda-|jjktv aretirali moža in ga obso-iaa 7 let, nakar je preživel |fckti in pol v Italiji. Pozne-M ji odpeljali na Rab dva nakar so 17. septembra aretirali očeta, 63 let stare-in ga odpeljali v Ljubljano, tam pa v Dachau. Ifcti dan i aretirali sestro Marico Ličan, i je pustila doma majhnega o-i-13 mesecev staro punčko i težko bolnega moža. Medtem aretirali tudi 17 let starega Zmagota in ga odpeljali v hau, sestro pa v Auschwitz, neje, 14. januarja, so prišli po moža, ki je težko obolel interniranec v Italiji. Ker i zaradi bolezni niso mogli od-djiti, so se domobranci in nci zmenili, da ga na mestu »le. Tako tudi njegovo 13 »taro hčerko. Vlekli so ga •obe—domobranci za roke, za noge, drugi domovanje pa hčerko na drugo stran hi-I« jo takoj ustrelili. Med ti-časom je priletel partizan-»trel, domobranci in Nemci >zbczalj. Bolni oče hčerke La j« potem šel pred hišo in dobil svojega ustreljenega »*ri»Yi krvniki so ščuvali * aa žrtve, pobijali ljudi v množicah, potem pa Priraisli zabava IZasLšanih je b)lo več prič> ki [potrjevale mnoge nemške zlo-• 24 katere je moral odgo rJta SS-general Roesener. Jo-ar 'z Celja je pričal: ^»usta meseca 1941 so bili [J*1 " l,:' ' «"'pol jeni. Zapori R* .(j'' ' ,jjvt'c do 180 kaz L • \ ukr;,)4,» so Jo v ky0 '7 nekje umrla U''J» so tako mučili da ni imela na vsem telesu cele kože, kjer bi se lahko roka položila. Ravno tako se je zgodilo z Emico Markovič, ki je ležala v nezavesti več dni po za-lišanju. Vrata te mučilnice so včasih odprli, so so se kriki mu-cenikov slišali po okolici. Namen je bil, naj ljudje slišijo, da bodo imeli strah. Na dvorišču teh zaporov so ves čas množično streljali ljudi. Pred streljanjem je jetnišnico vedno zasedla SS policija in tudi motorizirani oddelki. Vse lodnike in dvorišče so zastraži-li s strojnicami. Potem so iz posameznih celic klicali ljudi, ki io bili odločeni za streljanje. Večkrat se je zgodilo, da so mo- rali koga podpirati, ali pa nesti,! 'šena ter izmučena, da skoro ni ker zaradi mučenja ni mogel hoditi. Tam so jih postavili z o-brazom proti zidu, jih zasmehovali in zasramovali. Največkrat se je zgodilo, da so tisti obtoženci začeli tedaj peti partizanske pesmi. Kolikor je priča u-gotovila, po zbiranju podatkov, .ie bilo ustreljenih od 500 do 600 judi, kolikor jih je bilo objavljenih na letakih. Prve letake sta podpisala Uebereiter in Lurc-ker, potem naprej pa stalno Roesener. Še sedaj se poznajo sledovi streljanja na zidovih in tudi- krvave sledi. Gestapovci so te orgije izredno uživali in po vsakem takem streljanju so priredili v Ljudski posojilnici zabavo. Priča Ždenko Lovše je izpo- vedala, kako so Nemci nečloveško postopali v Manobru tudi z ruskimi ujetniki. Bili so sestradam in onemogli. Nemci so jim pobrali vojaške uniforme m jim dali raztrgana oblačila, tla bi pokazali Slovencem, kako slabo je opremljena rdeča armada. Priča je povedal, da je na lastne oči videl ruske ujetnike, ki so bili tako sestradani, da so se plazili po trebuhu in trgali travo ter jo jedli. Novodošlece so o-kopali v napol razbitih barakah s toplo vodo, nato pa jih skoro gole in mokre postavili na prosto. Radi prehlada so umirali v množicah. Priča Ždenko Lovše Je bil v Mariboru akoraj edini duhovnik, ki je moral poleg drugih poslov skoraj dnevno prisostvovati številnim pokopom na pobreškem pokopališču. Ob ta kih prilikah se je večkrat zadržal na pokopališču do mraka in šel do izkopanih jam. V vsako jamo so Nemci pometali po več trupel, ki so bila po večini slečena, povsem gola in tako isau- so bila več podobna človeku. Mesa in mišic na truplih ni bilo. videti Ja bilo le .okoatnjake pokrita a kožo. Ta duhovnik je tudi pričal, da so Nemci leta 1942 imeli v mariborskih zaporih od 18 do 20 ruskih dečkov v starosti od 10 16 let. Grozovito so jih zapostavljali, zmerjali in mučili. Ekser-cirati so morali na dvorišču jet-nišnice, ki je bilo včasih še vse okrvavljeno in so ležali po tleh ostanki možganov, las, kosti in drugih delov ustreljenih talcev. Te dečke so nato nekega jutra s kamionom odpeljali neznano-kam. Tako je pričal slovenski katoliški duhovnik. (Dalje prihodnjič) ruska diplomatlcna ofenziva Napisal Donald Bell Proti koncu pariške mirovne konference je predložil ameriški zunanji tajnik Byrnes sovjetskemu ministru Molotovu, da bi svet zunanjih ministrov velike četvorice ostal v Parizu in nadaljeval svoje razprave o ureditvi miru. Na splošno presenečenje pa je Molotov ta predlog odklonil in dejal, da hoče na vsak način prisostvovati otvoritveni seji plenarne skupščine Zedinjenih narodov ter da se mu vidi splošna skupščina Zedinjenih narodov še bolj važna kot razprave zunanjih ministrov velike četvorice. Govor ministra Molotova, ki je presenetil delegate plenarne skupščine, je pokazal, zakaj je sovjetska diplomacija raje stopila pred svetovni forum, mesto da bi delovala raje v svetu zunanjih ministrov, katerega se je do zdaj bila posluževala kot svojega poglavitnega sredstva za posvetovanja med velesilami Zelo verjetno je, da so sovjetski prvaki precenili težkoče, katere je pričakovati pri sklepanju miru — pri reševanju tržaške zadeve, plovbe po Donavi, pri u-reditvi vprašanja italijanskih kolonij in reparacij — in prišli do zaključka, da ni verjetno, da bi se našla rešitev za nemško vprašanje, dokler se vsa mednarodna atmosfera ne temeljito ne spremeni. Osnovno vprašanje pri mirovni pogodbi za Nemčijo namreč nikakor ni vprašanje, kako bo ta dežela urejena, ali bo centralizirana ali federalna itd., temveč le to, ali bo nekdo izmed zaveznikov uspel, da Nemčijo gosjwdar-sko zopet obnovi in jo potem doda k svojemu lastnemu vojaškemu potencialu kot zaveznico. Dokler bodo vojaška vprašanja ostala nerešena, bo ta zadeva pravo osrčje nemškega problema, ker gre zato, ali se bo Nemčija naslonila na vzhod ali na zahod. Molotov je najbrže sprevidel, da ne more priti do pravega miru, dokler ne bo rešeno vprašanje vojaškega ravnotežja, in je radi tega predložil splošno omejitev oboroževanja. Ta ruska ofenziva se je začela že davno — že takrat, ko je Gro-miko pred dvema mesecema predložil varnostnemu svetu, naj se sestavi popis vseh zavezniških vojaških formacij, ki se nahajajo na ozemlju prijateljskih al. nevtrslnih dežel. Ts predlog Je bil Ameriki in Veliki Britaniji neprijeten, ker so njihove čete rsztresene po vsem svetu Med drugimi srgu-menti. ki so bili takrat navedeni. /e bil tudi U, da drže Rusi toliko čet v prej sovrsžnih de- želah, da so anglo-ameriške sile v deželah Srednjega vzhoda, kot Grčija, Italija itd. potrebne. Prvaki iz Kremlja tega niso odkrito priznali, a verjetno je, da so pravilnost argumenta iz-prevideli. Prišel je demobiliza-cijski dekret in Stalin je mogel pred nekaj dnevi izjaviti, da Sovjetska zveza nima na zahodu več kot 60 divizij. Churchill je odgovoril na to, da je treba upoštevati tudi število vojakov, ki se nahajajo v eni diviziji. Namigaval je, da te ruske divizije štejejo morda po 30,000 mož. Toda Stalin je izjavil, da te ruske divizije niso "polnoštevilne". Ruske divizije so štele tekom vojne le približno 12,000 mož, tako da šteje moštvo omenjenih 60 divizij ruskih okupacijskih armad najbrž okrog 10,000 mož divizija. Izredno malo verjetno pa je, da bi se bil Stalin zlagal. Podatke te vrsti si znajo vohunske službe preskrbeti brez nadaljne-ga. Zahodne velesile brez vsakega dvoma danes dobro vedo, koliko je ruskih čet v vzhodni Evropi. Stalinova izjava je bila torej tudi del te ruske diplomatične ofenzive. Njen cilj je bil pred Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica Ker je okraj Ljubljana okolica izrazito kmečki okraj, je izvršilni odbor vložil največ svojega dela za povzdigo kmetijstva, živinoreje in gozdarstva, ki pomenijo poglavitno osnovo bodočega okrajnega gospodarskega načrta. V okraju je bilo doslej ustanovljenih več živinorejskih zadrug, od katerih se v delu najbolj odlikujeta živinorejska produktivno zadruga na Vrhniki in v Zapotoku. Vrhniška živinorejska zadruga šteje že 720 članov, ima skupni hlev in bo sedaj zidala poslopje za plemenilno postajo. Prav tako se je izkazala živinorejska zadruga v starem partizanskem kraju v Zapotoku, ki bo z lastnimi sredstvi in z udarniškim delom zgradila zadružni hlev. Okraj je pod ugodnimi pogoji oskrbel za te zadruge 900,000 din kredita za nabavo živine. Uspehi živinorejskih zadrug dajejo pobudo tudi drugim krajem, ki so doslej gledali z nezaupanjem tako na zadruge kakgr tudi na najemanje posojila. Pomen živinorejskih zadrug se bo sedaj še povečal, ker bodo zadruge odslej oiganizirale tudi nukup in prodajo živine ter mleka, kar je bila do sedaj naloga "Živino-prometa" in "Mlekoprometa",— Okrajni izvršilni odbor je poskrbel, do se bosta na Vrhniki in v Vrbnju ustanovili veterinarski postaji, ki bosta mnogo pripn mogli k razvoju živinoreje v o-kraju. Vidni uspehi so bili doseženi tudi v poljedelstvu in gozdarstvu. Okrajni izvršilni odbor se je zavzel posebno za pogozdovanje goličav in to ne glede nu to, ali so se te goličavc nahajale v državnih ali privuthih gozdovih. Do sedaj je bilo pogozdenih pre ko 10.000 ha goličav v vsem o kraju. Pogozdili so jih s sadikami iz državnih gozdov. V zvezi s tem so ljudski odbori ugotovili, dn bo treba še nada lje pogozdovati gozdove, ki jih je uničil okupator, da se takfl omogoči razvoj lesne Industrije. Za obnovo porušenih domov je okraj dobil 3.000,000 din kre dita, ki gu je dal na razpolago obnovitvenim zadrugam. Po slanci so ugotovili, da je bil un- vsem, da pripravi teren za Molotov predlog razoroiitve. Molotov najbrže namerava do-soči veliko splošno zmanjšanje okupacijskih armad, kar bi povzročilo potem brez dvoma popuščanje napetosti, tako da bi bilo mnogo lažje razprsvljati o mirovnih pogodbah,* Največja zapreka pri tem je atomska bombu. Eden vzrokov, da so bile ruske armade močne, je b'l ta, da so hoteli nadomestiti atomsko bombo z grožnjo, da bi v slučaju spopada zasedli velik del Evrope in široke predele Azije. Ako bo postavljena atom-, ska bomba izven zakona, bo nedvomno lažje najti osnove za sporazum. ONA. peh tega kredita mnogo večji kot so pričakovali. Vrednost obnovljenih stavb je namreč štirikrat presegla najeti kredit, za kar se je treba zahvaliti požrtvovalnosti množičnih organizacij, ki so z udarniškim delom sodelovale pri obnovi. Dosedaj je obnovljena že dobra tretjina porušenih domov. Pri i»bnovi pa so se dogajale tudi nekatere napake. Tako je bilo nekaj primerov, da so se s kreditom okoristili posamezniki, ki v vojni niso bili prizadeti. Zato so odborniki naložili člunom izvršilnega odbora naj temeljito pregledajo uprave zadrug in odstranijo iz zadružnih odborov tiste, ki namenoma zavirajo njihovo delovanje. Mnogo so ljudski odborniki razpravljali o poslovanju ljud ski odborov, ki se vedno bolj izboljšuje. Izboljšanje se kaže tudi na gospodarskem področju. Tako je do sedaj že več krajevnih ljudskih odborov na zborih volivcev sklcnilu. da bo ustanovilo krajevna gospodarska pod jetja, s katerimi bo napravilo konec stari pravdi s tistimi obrt niki, ki pretirano nuvijujo cene. Nekaj krajevnih odborov je k ustanavljanju podjetij Že pristo pilo. Posebno je trebu pohvaliti krajevni ljudski odbor Pirniče, ki si je zusnoval obsežen načrt in gu kljub pomislekom nekste-nh posameznikov začel izvrševati. Ustanovil bo celo vrsto podjetij: kolarsko, kovaško in čevljarsko delavnico, vodno *s-go in valjčni mlin, Cevljarsks delavnica in mlin bosta začela delati že 15. septembra, kmslii nato pa tudi ostale delavnice. Kot je povedal tamkajšnji od bornik okrajnega ljudskega od bora, je ljudstvo t navdušenjem pozdravilo zamisel svojega krajevnega odbora. Da bi bili stroški Čim manjši, Je ljudstvo po magalo z udarniškim delom prt popruvilu Stavbe, kjer se bodo podjetja nahajala. Tako so do segli, du je za ustanovitev vseh naštetih pe ie in rsvno v pobijvnju tuber juloze pričakujemo nekatere us-,jehe z njim, ksjti poizkusi so ,)okazali, ds se du streptomicin z velikimi in dobrimi uspehi u porabljali zlssti pri začetni plju tli tuberkulozi. Delo bodočih itn imu nalogo, rsvno ns tem področju streptomicin preizkusiti in v čim večji meri uporsbiti / korist trjiečegu človeštva. Vsi lobro vemo, du Je tuberkulozo talezljivu bolezen posebne vrte, kujti njen jioglavitm zjiočaJ ,e prav v tem, du je socialne bo liten. Po tolikem trpljenju, rs /očarunjih in težavah »e zdi člo /eku skoraj neverjetno, ds Je usjmIo zdravstvu storiti ravno ta področju borbe s tuberkulozo topet kotuk naprej. Sti uplomiciti je prav tako ko-kor jientcihn sestavni del, od iMisno izloček jxisebne glive in torej spada tudi v vrsto biolul kih zdravil. Obenem je usjielo prof. Gru berju pridobiti prav tako poseben ckslrskt iz neke glivice, ki vezan na kalcij in železo daje posebno dobre us|iehe v zdrav Ijenju tuberkuloze, kole, grlo m ledvic. Te trt oblike tuberkuio ze so bile "križ" bolnikom in zdravnikom. Zdrsvilo, lu so ga imenovali "Calcifer", daje odUČ ne u»jtt»he v zdravljenju teh bolezni ln lx srca smo tega veseli. Vidimo toiej, ds zdrsvmšks znsnost ne počivs, temveč ds stremi vedno naprej in de skuša neprestano lakoti in nsjli možnosti, sredstvs in poti, s ko termit bo verovala ljudsko sdq[-vje, ga krepila, s trpeče in bol ne zdravila in jim pomogols do zdravja Vilko Muook. PONDEUEK, 11, NOVFMpt? a e«8*a V ZALI Dr. IVAN TAVCAR (Nadaljevanje) Repni kov ega Tomatt tie tudi poznali. Sicer pa ie živi ta alepar, ali ošabnoot ga je minila Že davno! Tiste dni, ko je bila v naii fad Za-lesnikova Reza najgorša izmed vseh deklet, je bil tudi Repnikov Tomaž v svojem cvetju. Starec—mož je imel denar—je bil dal to strigalico nekaj časa v mesto v iolo, da mu je po nepotrebnem snedel nekaj peharjev srebrnih petič, ki so se pri Repnikovih dedovale od rodu do rodu. Tomaž pa Jih je precej pognal, in ko je obesil iolo na kol, so bili prazni peharji, in drugega si ni pridobil, samo nekaj nemški je čvekal, kar pa pri nas itak ne velja mnogo. In to ae je repenčilo po vasi kakor puran, če ga razdražiš z rdečo cunjo. Sedaj je bilo opravljeno po naše, sedaj zopet gosposko. Delalo ni nič; kje tudi, ko ae ni nikjer učilo! Po pivnicah je posedalo in za dekleti je lazilo ter menilo, da hoče vsaka Repnikovega Tomaža imeti za svojega. Ko bi se mu bili smejali, bi bilo prav; ker pa je bil pri stsrem Repniku kup, pa je vse častilo malopridnega sina, in častili so ga, kakor da Je pravi gospod. Pa je bil samo slamo-rezec, in to Bog ve, da pravi slamorezec! In pri tem ostanem! Bil je god svetih apostolov Petra in Pavla, in velika maša se je pela v cerkvi na Trati. Nisem gs ie pozebil tistega dne, iii še danes jih kar vidim, kako so ženske in možaki po klopeh molili in prosili svetnike, da bi jih obvarovali toče in nevihte. Kazala je dobra letina tedaj, in Materi božji na Gori bodi čast in hvala, da smo jo potem tudi srečno spravili pod streho!—Prav na kraju Zalesnikove klopi pod streho! Prav na kraju Zalesnikove klopi je sedela Reza in svilnato rutico je imela okrog glave, in nikdar se mi Še ni videla tako zala kakor ravno tisti dan. Kar med pridigo gospoda kaplana pa ae Je zgodilo, da ae je v cerkev pritepel Repnikov Tomaž, in aicer potem, ko je bil lep del maie zapravil v gostilnici. Gotovo je bil pijan in tembolj je bil prepričan, da ga mora vsako dekle rado imeti. Sredi cerkve je nekaj obstal in ae vedel nespodobno, kakor ae goaposki ljudje aploh radi vedejo nespodobno po božjih cerkvah. Ugledal je Reziko in meni nič tebi nič pristopil na žensflš atran, odrinil dekleta v klop ter aedel tik nje, tako da je aedel na Žen-aki atrani med samim ženatvom. Raztogotil se je gospod na led—in kaj bi se ne—in ukazal mu je, naj se pobere z mesta in naj ae vede tako, kakor ae moramo veati v cerkvi. Pa mlatite, da je šel? Vaa cerkev ga je čula, ko je odgovoril: "Kaj bi odhajal, ko vendar aedim pri avojem dekletu!" Pohujšanje je bilo grozno in veliko. In To-mažka ao zaradi tege za nekaj časa dali pod ključ na ljubljanaki Žabjak, da je z ričetom preganjal lakoto. Kaznovali pa ao ga premalo, in vaa vas je mislila tako, ker je nekaj mesecev zavladal ljubi mir, ko vendar tega ponočnjaka in razgrajača nI bilo pri domu. Vao mašo je sedel pri dekletu, in lahko si mislite, koliko je prebila uboga živalca od njega. Tudi v meni Je vrelo—saj sem bil kakor petelin vrhu pomladnje smreke—in prav rad bi a« bi ga bil lotil že ob božji službi, da ae nisem spominjal kraja, kjer amo obhajali pobož-noat. Po maši sem obstal pred cerkvijo, in deča-kov se je nabralo okrog mene, ker smo hoteli vsi gledati dekleta, ko ao prihajala iz cerkve. Prišla je udi Rezika, in povem vam, da je bila vsa v potu, in tako se je sramovala, da se ni upala dvigniti oči. Tudi Tomažek ae je bil ustavil pri naši družbi in oblastno je dejal: "Kaj se nisem pošteno postavil danes," Pa nisem molčal in odgovoril sem mu brez odloga: "Kaj si se postavil, reva? Če te je videl oče, bi te moral danes, ko prideš k južini, premlatiti a palico, da bi ti bila polt črna kakor oglje!" Zaklel je orjak in zatulil: "Kaj, meni govoriš tako, ti gorjanska suhljad? Počakaj, zdajci ti premeljem kosti, da zveš, s kom imaš opravka!" Zakričala so dekleta in ae razbegnila kakor piščeta. No, pa se nisem ustrašil tega srako-perja in čakal sem ga. Saj pa tudi ni imelo nikake moči, ker ni delalo na polju ter je bilo pijano gosposkega kruha! Ko se je siromaček zakadil vame, sem ga zgrabil na vso moč—in vi veste, da sem močan—in vzdignil sem ga kakor snop in na kamenit tlak pred cerkvijo sem ga treščil, da ao kar za pokale koati v njem. Dobro veste, da sem močan, in če sem jezen, pa sem močan še enkrat toliko. Takrat pa sem bil jezen, in čudo ni, če ao pokale koati Tomaž-ku v telesu! Na tlaku je obležal in kar ganil se ni, pa ga še nisem pustil v miru in prečrev-ljal sem mu rebra prav pošteno. Morali ao ga odnesti k očetu v hišo, in ko so ga loški padarjj preiskali in pretipali, ao našteli dve zlomljeni rebri, in tudi desna roka je bila zlomljena. Vidite, tako je vsak človek enkrat podoben divjemu petelinu, ki poje na veji spomladi sredi gozda! In pri tem ostanem! Ko sem stopal iz va8l, sta stali dve ženici pri vrtni ograji. "Kaj pa je bilo, da sta ae?" je vprašala ena. "Zaradi Zalesnikove ata se," je odgovorila druga, "in sedaj bo zaprt." "Sedaj bo zaprt!" V tem prepričanju sem jo posebno hitro kuril po stezi navzgor proti Pod-leaju, pa ne rečem, da sem bil posebno potrt, ker aem lomil rebrs Repnikovemu Tomažku! Čim bližje aem prihajal domači koči, tem bolj mi je zaatajala peta. In ko aem atal na onem hribčku—gospod Andrej že ve, ker je tam mimo že večkrat hodil a svetim obhajilom —odkoder se vidi v Zalesje kakor tudi v Pod-lesje—me je minila malone vsa zadovoljnoat, In rajši bi imel, da ga nisem prečrevljal Repnikovega Tomaža. Pa sem v tistem trenotku pogledal proti Zalesju. Po gorskih stezah so hodili moški in ženske od svete maše. Tudi proti Zalesju po poti navkreber je počasi stopala Zalesnikova Rezika—in nje zeleno krilo in njena svilena ruta ... ali kaj bi vam pravil, saj sem že dejal, da je bila zala, nad vae mere zala! In pri tem ostanem! Takrat me je bila ta preklicana ženaka že čiato zmedla, in na mestu sem obstal in gledal za njo, dokler nI prišla do domače hiie. Pred pragom je obrnila glavo in se ozrla proti meni, in povem vam, da me je kar pretreslo, in zdajci sem bil zopet vea »rečen, da sem prečrevljal Tomažkova rebra. Jt prihodnjič.) IGRA Milko Kranjec Ustavili smo se pri neki hiši visoko v gorah. Kurirja sta odšla noter poizvedovat po Sva-bih in sploh po novicah, jaz pa sem ju čakal zunaj. Ker sta se dokaj zamudila, sem kadil in se razgledoval po dolini, ki je ležala med gorami pod menoj. Popoldan ae Je že globoko nagnil in v dolini ae je zameglilo. Dvigala se je tiata megla, kt spremeni doline v pravcato morje in gore okrog teh dolin so kakor obrežje morja. Vendar so se iz dokaj rahle poznojeacnsko megle videle vasi, med njimi večji kraj s cerkvijo in velikimi hišami; in videla ae Jp Bela cesta, kako je tekla pri vsej dolini, od katere ao ae spet ločile ožje in ne tako bele ceste na obe strani proti goram, kjer ao ae razgubile. Tam v dolini Je tinti svet, iz katerega smo bili pregnani, kamor ao posamezniki odhajali U ponoči po najbolj aktivnih potih. Tu zgoraj ao bUi gozdovi, bili ao tu travniki in tudi njive ao bile. Vrtovi ao bili proatrani in zagrajeni z drogovi In deskami, kar vae je že &>hnelo in bilo preraslo s trnjem, a kopi nJem in koprivami. Vse je bilo orumenelo, vae nekam trudno, jesensko in islottno, čeprav je sonc« še aijalo. Tu na vrhu ao štiri hiše stale akoraj na kupu, tembolj ker je k vasi spadal še velfk hlev kot posebno poslopje in h druge pritikline, o katerih sem jaz komaj dognal, čemu so tam. Pa je tako vse bilo podobno vaai. Okrog hiš so stale stare jablane, ni in mu zavezali oči. Trije so stare hruške In še drugo drevje, atall nekaj metrov od njega in ca in fnatje, slabo oblečeni, po otroško razkuštrani, resnih, akoraj že nekako atarčevakih obrazov, ao bili globoko zaverovan v Igro. Igra aama mi je bila docela tuja, pa sem jo s tem večjo radovednostjo gledal. Postavili so enega fanta k ate- mi v rokah Stali nekaj metrov atran in jim naročal: "Vi na povelje dvignete puške in streljate, ko jaz zamahnem z roko. Ti, Franci, padeš, pa nisi takoj mrtev; moraš ae zvijati, iztegovati roke, grgrati, naposled pa zakli-čei: Ubij me, svinja, do kraja me ubij!—Potem jaz pristopim in te še obrcam, nato pa ustrelim. Ve, dekleta, pa morate glasno jokati, in ti, Tona, ki si njegova žena, moraš zavpiti, nato pa padeš po tleh. Samo paziti morate! No, bom videl, kako pojde!" Pristopil je k onim trem s palicami v rokah in že se je začel dreti. Izpiral je nerazumljive surove glasove iz grla, kar naj bi pomenilo tujo, zoprno govorico. Njegove kretnje so postale nenadoma ostre in ves se je zravnal in izprsil. Medtem ae je nekje mala Anica še na vea glas jokala in klicala proseč: "Ne te igre, ne te! Ta je tako jdrašna!" Tedaj 8e je, bodiai na njeno klicanje, bodisi po naključju odtrgal od nekod dvanajstleten slok, bled, a strašno resen fant. Za trenutek je gledal ves prizor, nato pa nenadoma pristopil k družbi in dejal: "Tega pa ne boste, ne, tega ne .pustim!" Njegov glas je drhtel, je bil tako strašen, da je družbica nenadoma onemela, postala še za trenutek spogledajoč se, nato pa so ae pobrila najprej dekleta, poparjena in osramočena, za njimi fantje vaak na svojo stran. Samo ta dvanajstletni sloki fant je za trenutek še postal. Zdel se mi je ne samo resen, temveč tudi nekam Čudno star. In če bi bil pri svojih mladih letih že vea siv, se mi tedaj ne bi zdelo nič čudnega. Po meni se je samo mimobežno o ari, a se mi zdi, da me niti ni videl, kakor da seip zanj navaden, mrtev predmet. Nato je pogasi s starim, utru-; enim korakom šel za hišo. Dol-;e roke ao mu vi8ele ob telesu. 71 me več pogledal. Takrat ata se vrnila iz hiše kurirja. "Grfemo," je rekel eden. "Ni nič noVtega. Prižgal sem si novo cigarefb in šel za njima. "Ali so tu idaj koga ustrelili?" sem vprašal' spotoma. "Da," je odvrnil starejši. "Pri tej hiši so ustrelili gospodarja, očeta štirih otrok. Tu za hišo so ga," je rekel, se obrnil ter pokazal za hišo, kjer so se malo prej igrali otroci. Zdaj sem razumel, zdaj se mi e razodelo vse tisto, kar se je malo prej tam dogodilo. Zdelo se ml je strašno, tako mučno, tfisem vedel, kaj je strašnejše: tisto kar se je nekoč v resnici odigralo, ali to, kar so zdaj po skušali tu obnoviti otroci, prav gotovo ne v svojo zabavo, temveč bog si ga vedi zakaj. Ono resnično, je bilo strašno, prav gotovo je bilo; toda še strašnejše je bilo, kar sem videl; vaa: zdelo ae mi je atrašno; tisti mir a katerim ao akuiali odigrati, potem tisti nenadni krik male Anice: "Ta igra je tako strašna." In naposled se mi je zdel strašen tisti dvanajstletni mnogo pre zgodaj ostareli gospodar tega doma v gorah a svojim: "Tega pa ne boate, tega ne puatim!" Kako čudni so'otroci danes, me je obšlo; kako vae drugačni, kot smo bili nekoč. Kakšni, le kakšni bodo, ko dorastejo? Ko amo šli dalje, se mi je spet vsilila predstava igre teh otrok in videl sem onega, ki je vse vodil, kako je postavljenemu pred zid naročal resno: Moraš se prijeti za prsi z obema rokama, nato se ozreš okrog, pomahaš ljudem in zakličeš: "Ne pozabite name! Pa pošteni ostanite!" Ne, saj to ni bila več nikaka igra, pa naj so jo otroci imeli za igro. In četudi bi bila, ta klic, ki bi ga morali vsak dan ponavljati tisočim, ta klic po poštenosti ni bila več igra, tu se je igra srečala z življenjem. Razni irtali oglasi FLOOR MOLDER Highest Pay - 40 Hour Weak lYx Time Over 40 Hours B.C. FOUNDRY 4042 S. Michigan Ave. mali oglati SPLOŠNA HIŠNA DELA 5 ft dni na teden. Nič kuhanja. Malo pranja; ni stanovanja. Southside. Telephone: HYDE PARK 9136 Razni mali ogla»i PAR SREDNJE STAROSTI Molki za kuritev fumeca in ženska za splošno čiščenje. Dobra plača in prosto 2-sobno stanovanje. Telephone: MOHAWK 0624 PART OR FULL TIME WORK (CLERK) Excellent working conditions Good wages - Apply at once MERCHANTS MOTOR FREIGHT 2424 W. Cermak Road CLERK FULL TIME - GOOD EARNINGS with EXCELLENT FUTURE MERCHANTS MOTOR FREIGHT 2424 W. Cermak Road Pri teh hišah so ljudje potnikom, kakršni smo bili mi, postregli z jabolčnico ali a hruško-vico, s kosom kruha in z lepimi štajerskimi jabolki; s tem pač, kar so imeli, dali pa ao iz srca. Dali so človeku tudi lepo in prijazno besedo, čeprav ga niao nikdar videli In ga nikdar več ne bodo. V teh hišah al ae tudi lahko ogrel; v tisti veliki zeleni ali rjavi glinasti peči je skoraj vedno gorelo. In ob tej peči Je akoraj vedno kdo sedel In stiakal svoj hrbet k ploščam.> Moški ao kadili, ako so kaj Imeli, ženske in dekleta so krpale, šivale, vezle. Otroci pa so ae Igrali na peči, če je bilo zunaj alabo vreme. Jaz zase sem pa tistikrat rajši ostal zunaj, ker je bil dan prijeten, da, celo nekam topel, in razgled ob zahajajočem eoncu tako lep. Tam apodaj tista dolina s meglo, okrog nje vieoke gore. porasle z gozdovi, zadaj za temi gorami ie višje, ie lepie tu te hiie, vrtovi, kjer so se ie vedno pasle ovce; o rumene h travniki, lehe, vae to Je privabljalo moje oči, ki niso bile na vajme takih krajev. Pa sem poleg vsega tega za gledal za htio tudi gručo otrok, ki »o se očividno igrali. Deklet držali palice. Eden pa je vseka kor vodil vse to, zakaj atal je Posebej so stala dekleta z rokami na hrbtu, ena al je vr tela a prstom nos. Vsi ao bili napeti, dokler ni triletno dekletce zajokalo, ae odtrgalo od njih, ateklo in govorilo: "Jaz se že ne bom igrala te igre, ne bom!" In zakrila ai je oči z roko. Lahno, umazano krilec Je frfotalo za njo, ko je tekla nekam proti drugim hi iam. "Anica, počakaj," je rekla dru ga, "saj je samo igra!" "Pa naj gre," je rekla tretja "kaj pa ae slini povsod zraven. Fant, ki je stal zase in ki vsekakor vodil vso igro—bilo mu je kakih devet let—ae za dekletce ni zmenil, pač pa je rekel onemu pri steni, ki je ime ta vezane oči: "Strgati si morsš ruti z oči jo vrečt strsn in zakričati: Ta ko bom umrl! Poslednjič hočem videti svoj dom. svoje polje in goadove. videti hočem avoje lju Si!—Pri tem ae morsš prijeti za prsi z obema rokama, ae ozre okrog, pomahaš ljudem in za kličeš: Zbogom, pa ne pozabite name' In pošteni ostanite1" Potem ae je ta. ki je vse vodil, obr nil k ontm trem, ki ao • ptlica- SEAM PRESSERS for MKlfgt''' TAILORING SHOP STEADY WORK Good Pay Excellent working conditions Rialto Tailoring Co. 900 W. Polk Street Phono: Chesapeake 1095 M-E-N STEADY WORK General Factory for Handling. Trucking and Weighing Materials 5 day woek Plenty of overtime Apply at onee 3641 S. Washtenaw Phone Lafayette 6333 a PROLET.AREC" —Socialistično-delovski tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stana 93 sa celo. 91.75 sa pol. 91 sa četrt lota. NAROČITE SI GA I i Naslov: PROLETAREC CHICAGO 23. ILL. 2301 South Lawndale Avenue JANITORS and JANITRESSES Day work - 5 dayo woek 40 hours - Hospitalisation - Paid vacations and many other bopotita GARKER INC. 65 E. South Water St. Near Michigan Ave. Room 1606 STEADY JOBS For DEPENDABLE WORKERS ORDER FILLERS Experienced or inexperienced Comparable salary 5 day week Ideal working conditions American Optical Co. 10 S. Wabaah 8th Floor , See Mr. Gibson janitors and J ANITRESSE See Superintendent 6 So. Dearborn HIGHEST WAGES PAID To Experienced LAUNDRY SHIRT SORTERj and CHECKERS Great Western Laundry 2125 W. Madison St. Kitchen Helper . Counter Girl Mature peraon for Hosplti Cafeteria Paid Vacation and Sick University of lllim 1835 W. Polk St. GIRLS - W0I BILLERS Experienced or inexperienc*d| Ideal working conditions employment - Capable 5 day week • 40 hours Apply at once American Optical 10 S. Wabaah 8th FL PACKERS EXPERIENCED OR WILL TRAIN Steady employment Comparable salary S day weak Ideal working conditions APPLY American Optical Co. 10 S. Wabaah 8th Floor Sea Mr. Gibson Listnica uredništva Ker poštni zakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli srečkanja v listih, prosimo vse dopisnike. Id oglašajo priredbe svojih društev aH drugih orgs nisaclj. ali pa kako drugo akcUo sa sbiranje denarja, naj v svojih poročilih ne omen J s Jo srečk tli srečkanja« kakor tudi ne kartnih ali tombulaldh sabav, ako I« sanje določena vstopnina. Poštna uprava sahteva od nas. da mora vae tako oglašanje ls lista. Prosimo. držite se teaa~ TO EXPERIENCED LAUNDRY SHIRT SORTERS AND CHECKERS great western laundry 212S W. MADISON TISKARNA S.N.P.J. -sprejeme vsa- v tUkargko obrt »padajoča dela Tiska vabHa za veselice ln shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v alovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SMPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAH19I .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prvu vrst« Pišite po Informacije na naslov: SNPJ PRINTERY »57 »9 S. Lawndale Avenue . . Chicago 29. Illinois TEL. ROCKWELL 4604 Experienced CARPENTERS MUST BE UNION Fire Damage Repairs and Remodeling Work UNION PAY Apply Immediately T. G. TUCKER & CO. 5548 S. Weniworth Ave. • All ate naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte avoj listi AU GLEDATE ZA DOBRI PLAČO IN STABILNOSTI Telefon kompanija ima takih prilik hišnice (JANITRESSES) Takoj od sočeiko plača TtHe uro. po trak nosečih 77ttc na s In po šestih mesecih po tttt uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSI DELIH MESTA Delovne ure od 5;30 pop. do ure ponoči. Oglasita sa pri ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v upoalovalnom uradu u v pritličju 309 W. WASHINGTON V Prooveti eo dnevno ne in delavske vootL Ali čfftete vaak dan? naroČite si dnevnik prosveto Po aklepu 12. rodno konvencije se lahko naroči na liit ProsTetola prišteje eden. dva. tri. štiri ali pot članov is ono družina k eni neroC-ninL Lisi Pros vata stana aa vae enako, sa člana ali nečlane 1400 «• eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri osesmentu $1.20 m tednik, oe Jim te prišteje k naročnini. Torej soda) ni vsroks. rea da )• list predrag sa člaqe SNPJ. List Proeveta Jo vaša lastnina ta gotovo Jo e vsaki družini nekdo, ki bi rad čital Ust vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti osa SNPJ, ali če so preseli ptfič od družine ln bo zahteval wm »roj u* tednik, bode morol tisti član is dotične družine, ki je tako .kupno naročena na dnevnik Prooveto, to takoj naznaniti upravniitvu in obenem doplačati dotično' vsoto listu Prosvcta. Ako tel« i* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto narocm««- Ceno listu Prosveto Jot Za Zdruš. državo In Kanade 16.00 1 tednik In____4JO 5 tednika ln____666 6 tednika in________L40 4 tednika ln______1.20 6 tednikov In____nič Za Evrope Je Ispolnite spodnji kupon, pritožite potrebno vsoto d' Money Order v pismu In ai naročite Prosveto. list. ki Jo »a* Za Chicago ln okolico J« 1 tednik ln........... 2 tednika ln------- 3 tednike ln ----------- 4 tednike in------ | tednikov ln --------- _______61.00 17» I* Sit )N JTO 1J0 PROS VETA. SNPJ. 2667 Bo. Lawndale Ave. Chicago 22. I1L Priloženo pošiljam naročnino sa Uat Prosveto vsoto I __ČL društva žt 1. Naslov Ustavite tednik In ga pripišite k Ste* naročnini oč članov moje drušinet CL društva tL društva K - društvs ČL drv***« * »Jedečlk 2. 6. 4. 6. nov Državo □