Vzgoja Revija za učitelje, vzgojitelje in starše december 2019 Letnik XXI/4 ■ številka 84 cena 5,80 eur Vi v • » 1 zaris Vzgoja za ljubezen do domovine in drŽave stran 19 stran 24 Naš pogovor: dr. Igor Papič Popestrimo poučevanje naravoslovja stran 30 Odlogi všolanja -da ali ne? Ljubljana, Nazorjeva ulica 1, T 01 244 36 50 O) o (i > (U o E ¿Darilo za vsegeneraciji 2O2O REDNA ZBIRKA CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE Zbornik MOHORJEV KOLEDAR 2020 Bernarda Mrak Kosel UJETNIK SVOJEGA ČASA Slovenske večernice 169 Matija Ogrin SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILO Françoise Claustres SVETO PISMO V 30 UMETNINAH IZBRANI SPISI FRANCA KSAVERJA MEŠKA Mohorjev koledar 2020: 20 € Komplet petih knjig: 68 € Celjska Mohorjeva družba -Prva slovenska založba- Celje, Prešernova ulica 23, T 03 490 14 20 J f VZGOJA 84 Revija za učitelje, vzgojitelje in starše december 2019, leto XXI/4 Ustanovitelja in izdajatelja Društvo katoliških pedagogov Slovenije in Družba Jezusova Svet revije mag. Ivan Bresciani mag. Albert Bačar dr. Viljem Lovše Jože Mlakar Marjan Peneš dr. Andrej Perko dr. Peter Svetina Marija Šušteršič Marija Žabjek Odgovorni urednik dr. Silvo Šinkovec Uredniški odbor Erika Ašič dr. Janez Gabrijelčič dr. Dejan Hozjan dr. Jana Kalin dr. Vanja Kiswarday mag. Marijana Kolenko dr. Nives Ličen dr. Franci M. Kolenec prof. Bernarda Mal dr. Anton Meden Naslov uredništva Vzgoja, Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana 01/43-83-983 revija.vzgoja@gmail.com silvo.sinkovec@rkc.si http://www.revija-vzgoja.si ID za DDV SI64231160 Transakcijski račun SI56 6100 0000 9750 496 odprt pri Delavski hranilnici d.d. Oblikovanje in prelom Tiskarna Oman, Kranj Tisk Grafis trade d.o.o. Lektoriranje Barbara Rodošek Revija Vzgoja izhaja štirikrat letno. Cena izvoda v letu 2020 je 5,80 €. Naročnina za naročnike v Sloveniji je 23 € (tujina 36 €). DDV in poštnina sta všteta v ceno. Odpoved naročnine sprejemamo samo pisno za naslednje obračunsko obdobje. Navodila za pisanje prispevkov lahko dobite na uredništvu ali na spletni strani. Prispevkov ne honoriramo. Če naročniki svojega izvoda ne prejmete na dom, prosimo, da nas o tem obvestite. Natisnjenih 1500 izvodov. ISSN: 1580-0482 Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Uvodnik K slogi iščeva prehode ■ Silvo Šinkovec, D. J., dr. ped. znanosti, psiholog, defektolog in teolog, je predavatelj, terapevt, voditelj več seminarjev, šol za starše in duhovnih vaj, urednik revije Vzgoja, duhovni asistent DKPS in direktor Inštituta Franca Pedička. Včasih se zgodijo nepredvidena srečanja. Novembra sem se s predsednikom Državnega sveta RS Alojzom Kovšco in z veleposlanikom Republike Poljske Pawlom Czerwinskim srečal dvakrat. Prvič 6. novembra na Navju in drugič 23. novembra na mednarodni konferenci v Radljah ob Dravi. V nagovoru na Navju, ko se je Poljska kot 14. država partnerica pridružila Rastoči knjigi, je Kovšca poudaril, da je to dejanje »nekaj posebnega in prisrčnega tudi iz razloga stkanih kulturnih vezi med obema narodoma ter med njunimi kulturnimi velikani. Vezi, ki so se z leti sodelovanja in povezovanja dragoceno utrdile in do danes prerasle v močno kulturno, gospodarsko, znanstveno in politično partnerstvo.« Prijateljski odnosi med državami utrjujejo temeljne vrednote, kot so »mir, sožitje, strpnost in spoštovanje«, vrednote, »ki jih narodi, združeni pod evropsko zastavo, lahko udejanjamo zgolj z razumevanjem in spodbujanjem različnosti in enkratnosti drug drugega«. Poljska je na Navju prisotna z verzom »Nasmejana in objeta, k slogi iščeva prehode, pa čeprav sva si različna kot dve kaplji čiste vode«, ki ga je prispevala Nobelova nagrajenka za književnost Maria Wislawa Anna Szymborska. Czerwinski se zavzema »za intenzifikacijo in poglobitev odnosov med našima državama in narodoma«. Kultura je poseben jezik sporazumevanja. »S pomočjo kulture se različni ljudje bolje razumejo« in v okviru te sta še vedno najbolj učinkoviti sredstvi književnost in jezik. »Če poznaš književnost drugega naroda, njegove pesmi, legende in pravljice, poznaš njegovo dušo.« Najbolje je brati dela v izvirnem jeziku, ker pa to mnogokrat ni mogoče, so potrebni prevajalci. Czerwinski je dejal, da prevajalcev nikoli ne bodo nadomestili računalniški programi. »Književni prevod namreč zahteva razumevanje skrivnega, prikritega pomena besed in vzpostavljanje intimne vezi z avtorjem, čigar misli mora prevajalec spo- znati in jih posredovati bralcem.« Jezik naroda ni samo orodje za komunikacijo, ampak je nosilec duha naroda in ustvarja duha naroda. Ta misel je dobro izhodišče mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države v Radljah ob Dravi. O njej poročamo v tej številki Vzgoje. V zborniku konference pa je skoraj 500 strani gradiva. Czerwinski je v Ljubljani opozoril na še en zelo pomemben povezovalni člen med narodoma. Samo nekaj sto metrov od mesta prireditve »počiva Emil Korytko, čigar ime pozna vsak slovenski otrok, ker je prav ta poljski politični izseljenec ogromno prispeval k razvoju slovenske književnosti, predvsem pa spodbujal Slovence, da kljub vsem nasprotovanjem ohranijo svoj jezik in svojo kulturno identiteto«. Prijateljstvo in sodelovanje med narodi se lahko gradi, ko vsak ohranja svojo lastno identiteto. Veleposlanik je hudomušno dodal, da »pokojna gospa Szymborska in gospod Ko-rytko skupaj iz nebes skrbita za to, da je vedno več poljskih knjig poznanih na Slovenskem in slovenskih na Poljskem«. V Radljah je Kovšca nadaljeval: »Kultura, umetnost, jezik predstavljajo obraz naroda, njegov identitetni zapis.« Zakaj je danes potrebna vzgoja za ljubezen do domovine? »Nedvomno se moramo prilagajati sodobnim trendom, nikakor pa ne smemo podlegati globalnim vplivom za vsako ceno. Še zlasti če obstaja velika grožnja, da s tem izgubimo svojo bogato kulturno in jezikovno dediščino, posledično s tem pa razkrojimo še narodno identiteto.« Ne bomo preživeli brez temeljitega razmisleka o tem, kaj je naša identiteta. »Slovenci smo lahko Evropejci in tudi državljani sveta, a če izgubimo narodno identiteto, bomo postali zgolj skupina posameznikov, ki svoje mesto pripadnosti išče v skupinah prijateljstva na socialnih omrežjih. In to se ne sme zgoditi. Domoljubje in kultura sta dimenziji, ki morata hoditi po šolskih hodnikih, kulturnih hramih, državnih ustanovah ... z roko v roki.« Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 ■ 3 Slovenka sem, Slovenka bom ostala ... Doma smo se veliko pogovarjali, vsi pogovori so bili osredotočeni na življenje, ljudi v Sloveniji in na to, kako hudo je bilo po vojni. ... Bili so zelo napredni in razgledani. Niso bili šolani, imeli pa so široko znanje o življenjskih stvareh, saj so imeli zelo bogato knjižnico. Moji starši so čutili veliko domotožje in hkrati veliko ljubezen do domovine. . Kaj pa, ko mladostniki znajo več? ... Zaradi številnih izkušenj, ki jih imamo starejši, se nam v odnosu z mladimi nikoli ni treba počutiti neizkušene, premalo 'pametne', s čimer nam sami pogosto radi pomahajo pred nosom. Znanje, pridobljeno iz knjig, se z vso svojo močjo manifestira šele takrat, ko ga znamo uporabiti v praksi. Nobeno pravilo, nobena definicija, pa čeprav je še tako dobro naučena, ne pomeni nič, če njene vsebine ne znamo prenesti v realno življenje. . Transmaščobne kisline v prehrani otrok ... Potencialno tvegana živila, ki vsebujejo transmaščobne kisline, so krofi, listnato testo za pripravo zavitkov, masleni keksi, medenjaki, sirni burek, rogljički iz listnatega testa ... Ti izdelki morajo biti na jedilniku čim redkeje. Dobavitelji, ki dobavljajo že pripravljena živila v kuhinjo vrtcev, pa morajo predložiti izjavo, da njihovi izdelki ne vsebujejo več transmaščobnih kislin od dovoljenih 2 g/100 g živila. ... Kritično mišljenje in ekologija v vrtcu ... V času odraščanja in izobraževanja je ena temeljnih kompetenc razvoj kritičnega mišljenja. ... Koristno je, da se (predšolskim) otrokom predstavi kritično mišljenje ne le kot pomembno in vredno, temveč tudi kot igrivo, prijetno in zabavno - z različnimi pristopi, ki spodbujajo razvoj kritičnega mišljenja v predšolskem obdobju s poudarkom na področju ekologije. ... Aktivno učenje v vrtcu ... Kadar se otrok sam odloči za iskanje, razmišljanje in preizkušanje ter je pri tem miselno in čustveno aktiven, je to učenje vpeto v konkretne življenjske situacije in je ključnega pomena. Znanje je tako bolj trdno in uporabno v situacijah, s katerimi se otrok prvič sreča, prav tako pa mu bo v pomoč pri razumevanju sebe in okolice. . Uvodnik 3 Silvo Šinkovec: K slogi iščeva prehode V žarišču: Vzgoja za ljubezen do domovine in države 5 Helena Kregar: Sporočila mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države 8 Marjana Korošec: Slovenka sem, Slovenka bom ostala 10 Bojana Peterka: Ljubezen do domovine se začne z maternim jezikom 13 Veronika Koselj: Domoljubje se kali v domačem kraju 15 Meta Rožac Panger: »Dom naš res prekrasen je, rod naš prepočasen je.« (Gregorčič) 17 Aleš Mardetko: Niti v sanjah si nismo predstavljali, kaj nam bo uspelo Naš pogovor 19 Silvo Šinkovec: Igor Papič: Od vseh na univerzi pričakujem, da vedo, kaj je prav in kaj ne Biti vzgojitelj 22 Mateja Brudar: Kaj pa, ko mladostniki znajo več? 23 Berta Golob: On 24 Boris Kham: Popestrimo poučevanje naravoslovja Vzgojni načrt 27 Nevenka Tomšič-Iskra: Kulturni utrip v srednji šoli 29 Tatjana Vertačnik: Moč pogovora: pristnost in osebna skladnost Starši 30 Tatjana Jakovljevic: Odlogi všolanja - da ali ne? 33 Romana Žitko Rožmanc: Sem dobra mama? 35 Maša Puc Mačukat: Transmaščobne kisline v prehrani otrok Področja vzgoje 37 Milček Komelj: Umetnikova ljubezen do domovine 37 Lidija Golc: Za okroglo mizo ni cele družine 39 Eva Zaman: Kritično mišljenje in ekologija v vrtcu 41 Blaž Vozelj: Dih življenja Duhovni izziv 43 Tanja Pogorevc Novak: Jaslice 44 Marjan Škvarč: Zgodba o angelu, ki si je osmodil perutnice 45 Marjan Škvarč: Zgodba o pastirju, ki ni (je) videl 46 Izkušnje Tina Polajžer: Aktivno učenje v vrtcu 49 Iz življenja DKPS 52 Letno kazalo 54 Napovedni koledar 55 Summary Vzgoja za ljubezen do domovine in države (C Sporočila mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države ■ Helena Kregar, prof. kemije, poučuje kemijo in študij okolja na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani. Ima več kot 25 let izkušenj s poučevanjem in razredništvom. Je dolgoletna sodelavka DKPS. Na državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je bil 23.11. 2019, je v Radljah ob Dravi potekala mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V Društvu katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) smo se za organizacijo konference odločili zato, ker je vzgoja za aktivno in odgovorno državljanstvo naložena predvsem šolam in s tem učiteljem. V šolah je vedno več narodnostno mešanih učencev, ki iz svoje matične domovine, družine in okolja prinašajo najrazličnejše poglede ter odnos do novega doma in domovine. Kako se učitelji v javnih in zasebnih šolah soočajo z nalogami državljanske vzgoje in kaj lahko naredijo za mlade? Konferenca je bila namenjena razmisleku o vsebini ter pregledu delovanja in izkušenj, ki jih imamo v praksi. V uvodnem delu smo želeli slišati razmišljanja in sporočila politikov, predstavnikov oblasti ter strokovnjakov - pedagogov o pomenu vzgoje za domovino, o domovini in domoljubju. Gostje so spregovorili o vlogi kulturne dediščine kot temelju narodove samobitnosti v globaliziranem svetu, o vlogi medkulturnega dialoga med pripadniki različnih narodov, jezikov in kultur ter o osebni, narodovi in državni identiteti. K sodelovanju in predstavitvi izkušenj smo povabili učitelje praktike. Zanimalo nas je, kako jim v praksi uspeva razvijati državljanske kompetence, politično pismenost, razvoj kritičnega mišljenja, stališč in vrednot, povezanih z narodom in državo. Uvodni del V uvodu smo prisluhnili lepim in spodbudnim pozdravnim nagovorom. Župan obči- ne Radlje mag. Alan Bukovnik je v pozdravu povedal, da v Dravski dolini in obmejnih občinah živijo v zavesti, da domovino in njene meje lahko varujejo le znanje, ljubezen ter spoštovanje dediščine in preteklosti. Pozdravila sta nas tudi predsednica DKPS Marija Žabjek in gostitelj, ravnatelj OŠ Radlje ob Dravi mag. Damjan Osrajnik. Gost konference je bil tudi predsednik Evropske zveze katoliških učiteljev SIESC profesor Wolfgang Rank. Povedal je, da ga preseneča množica mladih učiteljev, ki predstavljajo veliko vzgojno moč. V Sloveniji zaznava moč skupnosti, ki jo soustvarja in povezuje tudi organizator konference Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Uvodna predavanja so bila sporočilna in navdihujoča. Gospa Sara Bevc Jonan je begunka iz Iraka, ki že 10 let živi in dela v Sloveniji kot socialna delavka, prevajalka in medi-atorka na področju pomoči beguncem. Slovenijo doživlja kot novi dom in drugo domovino. S svojim delom želi biti čim boljša Slovenka: poštena, delovna in predana sočloveku. Ve pa, kaj pomeni biti domačin in kaj tujec. Slovencem sporoča, da domovina ni samoumevna, in če Slovenci zanjo ne bomo skrbeli, se tudi nam in Evropi lahko zgodi usoda, kakršno doživljajo kristjani v Iraku. Dr. Valentin Inzko, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH, je poudaril, da narod oblikujeta vera in jezik. Drobno, vztrajno delo gradi narodno skupnost, kar so vedeli že naši predniki. Tudi v današnjem času je to drobno delo pomembna protiutež silam globalizacije. Patriotizem je potreben, a le če temelji na znanju in spoštovanju in če ne vodi v nacionalizem ali v komercia-lizacijo. P. dr. Silvo Šinkovec je poudaril, da je demokracija kultura življenja, da ne sme temeljiti le na gospodarski in politični moči naroda, pač pa na etičnem in nravstvenem ustroju družbe. Šole morajo aktivno vzgajati mlade za poštenost, moralo in izobrazbo. Ljudje bomo vedno pred izzivom: biti drugemu volk ali prijatelj. Vprašati se moramo, ali vzgajamo mlade, ki bodo skrbeli za srečo Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 ■ 5 Vzgoja za ljubezen do domovine in države mm vseh in ne le za peščico izbranih; mlade, ki bodo sposobni sodelovanja, samospoštovanja in povezovanja. Predsednik Državnega sveta Slovenije g. Alojz Kovšca nas je pozdravil z mislijo, da smo si domovino sposodili od svojih vnukov, in menil, da je v tem pogledu konferenca izredno pomemben dogodek. Povedal je, da je Slovenija v letih po osamosvojitvi doživela spremembe, ki se jih nismo nadejali in nam niso vedno v ponos. Obraz naroda so kultura, jezik in omika, ki nam dajejo identiteto. Mlade je treba vzgajati za vse vrste identitete: za identiteto lastne osebe, za jezik, kulturo, vero, zgodovino, vrednote staršev in preteklih rodov. Učitelji imajo zahtevno nalogo: vzgajati mlade, da ne smejo postati talilni lonci lastne in narodnostne identitete. Poljski veleposlanik v Sloveniji g. Pawel Czerwinski je predstavil skrb Poljske za narodnostno vzgojo in načine, s katerimi njihov šolski sistem skrbi za domovinsko vzgojo, za znanje in veščine na področju skrbi za domovino ter obrambe domovine. Arheologinja in raziskovalka dr. Verena Perko je predstavila pomen kulturne dediščine za narodovo identiteto. Začudeno je ugotovila, da se predvsem mladi, pa tudi odrasli Slovenci ne zavedamo bogastva dediščine, zgodovine in kulture na slovenskih tleh. Na vse to bogastvo smo premalo ponosni. Geograf dr. Jurij Kunaver nam je s citati o domovini predstavil geografov pogled na 10 ■ Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 0 domovino in poudaril, kako veliko vlogo pri vzgoji za ljubezen do domovine nosi geografska stroka. V prispevku dr. Boruta Holcmana, predavatelja na Pravni fakulteti v Mariboru, pa smo spoznali nekaj temeljnih členov ustave RS, ki nam nalagajo odgovornost, skrb in javno zavzemanje za vrednote slovenstva. Pravi, da smo na poti nacionalnega genocida, če iz šole umikamo vzgojo za vrednote identitete. Vzgoja je edina pot do civilizirane družbe. Predstavitev referatov Konferenca je v popoldanskem delu potekala v petih delovnih enotah. Prispevke je predstavilo 49 učiteljev slovenskih šol in ene hrvaške s treh ravni izobraževanja (predšolska, osnovnošolska in srednješolska). Predstavljene so bile izkušnje, razmišljanja, izdelki, izvedene prireditve, dogodki, delavnice in najrazličnejši prispevki, ki so jih v svoji šoli, skupnosti ali kraju učitelji naredili za oživljanje, prepoznavanje in zavedanje identitete slovenstva ter za krepitev ljubezni do države Slovenije. V mislih sta ostala bogastvo in raznolikost dogajanja po šolah ter usmeritev v krepitev ljubezni do domovine pri mladih. Sklopi in naslovi prispevkov so bili naslednji: 1. Državljanske kompetence: • Marjana Korošec: Slovenka sem, Slovenka bom ostala • Barbara Evaj in Dijana Lackovic (Hrvaška): Horvatska domovina • Nataša Preglau Borko: Spodbujanje kritičnega mišljenja pri pouku slovenščine • Tatjana Lekan: Vzgoja za odgovorno in kritično državljanstvo • Simon Kuhar: Spodbujanje aktivnega državljanstva • mag. Igor Lipovšek: Katero znanje o domovini v osnovni šoli? • mag. Branko Koderman: Ideološka ali identitetna oblikovanost družboslovnih in humanističnih predmetov v srednješolskem izobraževalnem sistemu v Sloveniji • Katarina Obreza: Kako mladim približati EU • mag. Marija Leskovec: Kako mladinski programi Misijonskega prostovoljstva prispevajo k domovinski vzgoji • Branka Roškar: Po poteh Krsta pri Savici 2. Ljubezen do maternega jezika: • Bojana Peterka: Ljubezen do domovine se začne z maternim jezikom • Monika Ravnjak: Razvijanje domoljubja s Prešernom v prvi triadi • Meta Rožac Panger: »Dom naš res prekrasen je, rod naš prepočasen je« (Gregorčič) • Simona Ternik: Dopolnilni pouk slovenščine kot sredstvo spodbujanja ljubezni do domovine pri otrocih Slovencev po svetu Vzgoja za ljubezen do domovine in države mm • mag. Majda Marija Lesjak: Ohranjanje narečne pestrosti slovenskega jezika kot pomembne sestavine narodne identitete • Martina Kočevar: Ljubezen do knjige nekoč in danes • Simona Karl: Domovinska tematika v slovenski književnosti • Julija Flogie: Prešernov Fakebook • Katja Holobar: Vzgoja za ljubezen do domovine in države na OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice • dr. Mojca Hrastelj Brelih: Mednarodna likovna kolonija mladih na Osnovni šoli Vuzenica 3. Ohranjanje kulturne dediščine: • Sašo Oberski: Vzgoja za ohranjanje ljudske kulturne dediščine kot temelj razvijanja odnosa do domovine Mira Primožič: Šege in navade ob praznikih Justina Repina: Interesni dejavnosti folklora in tamburice za vzgojo mladih aktivnih državljanov Slovenije Simona Svanjak: Ljudska glasba -del narodove identitete Lucija Bivšek: Ples v službi vzgoje za ljubezen do domovine Sabina Kukovec: Vzgoja za ljubezen do domovine in države s pomočjo ljudskega izročila Tanja Pogorevc Novak: Sakralna likovna umetnost - nepogrešljivi del naše kulture mag. Manca Herlec: Slovenski ornament Petra Berčič: Vloga medgeneracijskih delavnic pri ohranjanju prehranske dediščine Marta Hrovatin: Poznavanje kulinarične dediščine v šoli 4. Povezovanje s krajem: Polonca Bolčina: Otroke se lahko že zelo zgodaj nauči ljubiti domači kraj Breda Jakop: Ker ljubim domovino, ohranjam dediščino Veronika Koselj: Domoljubje se kali v domačem kraju Metka Starešinič: Obeležitev dneva sa- mostojnosti in enotnosti ter dneva državnosti v OŠ Vavta vas Valerija Tertinek: Spoznavanje naravne in kulturne dediščine domačega kraja kot temelj domovinske vzgoje Lucija Markelj Jensko: Razvijanje domoljubja skozi različne oblike dejavnosti na osnovni šoli kaj m iw(i DOMOVINA ?' W ..M JU»"1' * * f " f Hfjtnir II (mm it »I \