Celjska slovenska gimnazijaDeželni poslanec dr. Dečko in državni ilanec vitez B e r k s sta se p o g o d i 1 a z vlado, da se samostojai nemški - slovenski gimnazijski razredi premestijo iz Celja v Gaberje, kjer je dr. Dečko po Berksu ponudil vladi za stavbišce svoj travnik ter ji ga že tudi — po kaki ceni, se ne ve — prodal. Stem 8la dr. Dečko in vit. Berks ravnala naravBost proti volji spodfljestajarskih Slovencev, ki so se aa zanpnem shodu v Celju dne 10. aprila 1902 izrekli izključao za Celje, in spravila zadevo eeljske slovenske gimnazije še v večje blato nego je dozdaj bila brez slovenske krivde. Kajti brez ozira na vsa druga vpra šanja, k/ go rtSHtak vslod samovoljnega ravnanja dr. Dečko-Berksovega, Gaberje in se celo dr. Dečkov travnik ui primerea prostor za slovensko gimnazijo, ampak na tem pro8toru ji je po rnneBJu večine slovenskih mož v Celju, katerim se Be gre za kako strankarsko stališče v tej stvari ampak za blagor sloveBske mladiae, pogin gotov. Gaberje se ai tako razvita vas in se v doglednem času tudi ne bo tako razvila, da bi nudila dovolj staaovanj za dijake. Večina dijakov bi morala še zanaprej stanovati v mestn. Iz mesta pa bi morali dijaki, ako vzamemo sredino mesta, hoditi pol ure daleč v aovo ginmazijo in to pri veakem vremeBU. Ali ne bodo prenmogi rajsi šli v aemški zavod, katerega bodo imeli pred aosom? Ko bi tudi četrtina dijakov lahko dobila staBovanja v Gaberjah, uverjeni smo, da bi profesorji iz vzgojeslovnega stališča nikakor ne mogli priporočati teh staBovaaj. Dijaki bi morali stanovati pri delavcih, ki imajo večiaoma le po eno sobo ia ki so v Gaberjah po večini takih naziranj, katerih stariši sloveBskih dijakov vse drugo prej nego odobravajo. Nadalje živi po uradnih poročilih v tem malem kraju nič manj aego 30 parov v konkubinatu in po istih porofiilih ima kazeaski sodaik v Gaberjah primeroma aajveč opraviti radi prepirov in pretepov. V bližini je tudi polao gostila iu kavarn, kakor tudi vojašnica. V takem ozračju bi se odgajali sloveflski dijaki! ZdraTStveno- stanje v Gaberjah je vsled slabe vode in močvirnatih tal pred pokopališčem silno Beugodno. V preteklem letu je bilo 29 slučajev želodčnega tifusa! V tak kraj bi naj pošiljali slovenaki starisi svoje aajvečje zaklade, svoje BajnadarjeBejše sinove? Kakor znano, morajo dijaki navadao v vsakem razredu večkrač na tedea biti do 12 ure opoldne v soli. Kako Baj hodijo v dijasko kuhinjo, ki bo morala biti zaradi višjih gimnazijcev le v mestu, kako naj hodijo k jožefincein in kapncinom ali zasebnim dobrotaikom, ki zopet staBujejo le v mestu? Dijaskega doma Biti ne omenjamo, ker je njegov nakup vseskozi poaesrečeB in bo Bajboljse kupljeao hišo kakor aajprej zopet prodati! Prepričani smo, da celjski Slovenci sami svojih sinov ne bi pošiljali v tako oddaljeni zavod, in veadar je sedaj mestnih sinov 40 aa zavodu. Kako pa bo to uplivalo aa kmetsko ljndstvo, če bo videlo, da slovensko razumništvo svoje dece ae posilja v sloveasko gimnazijo, ampak to le od kmeta zahteva?! Pri tej oddaljenosti bi starisi tudi malo povprasevali po Bapredku svojih sinov, kar je ravno v prvih letih mBogokrat odločilne važaosti. Profesorji, ki imajo večiaoma rodbifle, bi morali stanovati v okolici in tedaj bi hodili otroci v daljne mestne šole, ali pa bi stanovali v mestu, odkoder bi morali saini hoditi dolgo pot v solo. Vsekakor bi se ae čutili srečae. Kjer pa učitelj ni zadovoljen z razmerami, naj se ne išče dobrega uspeha. Saj tudi brambovski častaiki ne stanujeje zimaj mesta. Vsled tega so vsi trezao misleči, za narodni blagor zavzeti m Beodvisni rodoljubi v Celju ia izven Celja trdno prepričani, da zavod v Gaberjah ne bi uspeval, ampak mu je pogin gotov in neizogiben. ln naša aarodna dolžnost je torej, da ngovarjamo samovlastnim pogodbam dr. Dečko-Berksovira z vlado in da pozivljamo ostale slovenske p o s 1 a a c e, aaj vladi pojasnijo, da dr. Dečko in Berks aista ravaala v smislu spodnjestajerskih Slovencev, ampak proti njih volji, popolaoma samovoljao, na lastno pest. Stališče spodaještajerskib Sloveacev se je ozDačilo na zaupnem shodu v Celju dne 10. aprila 1902, kjer se je soglasno skleflilo: BZaupni shod zahteva, da ostane ta gimBazijalni zavod v Celju ter se razširi v višjo gimnazijo, ker je prepričaa, da bi drugod tak zavod aikakor ne uspeval. Isti odklanja vsako spravo, naj pride od ene ali druge strafli. Premestitev gimnazije proti volji slovenskega naroda le, da bi se ugodilo samovolji nekaterih aemških strank, bilo bi aeodpustljivo žaljenje slovenskega naroda ia krivieno odskodovanje njegovih prosvetaih težeBJ." Tega stališča sc še danes oklepajo spodnjestajeraki Sloveaci in za to se ga naj trdao drže tudi sloveBski deželni poslaaci. Nas klic ostane prej kakor slej: Iz Celja ae gremo!