Turisticno društvo Mengeš organizira ob prazniku obcine Mengeš, v nedeljo, 6. junija 2021, med 8. in 12. uro tradicionalno vsakoletno športno akcijo z naslovom »VSI NA TRIM« Clanice in clani TD Mengeš to prireditev organizirajo že 39. leto. Vabljeni! TD Mengeš Prosimo, da se udeleženci držijo navodil NIJZ, ki bodo takrat v veljavi! Ob prazniku obcine Mengeš 29. maj – Trdinov dan želimo vsem obcankam in obcanom lep in bogat praznik Turisticno društvo Mengeš Rok Posavec s. p. GSM: 031 470 724 montazaposavec@gmail.com • svetovanje, izmera in montaža notranjih vrat • prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih) • Dodaten 6 % popust na nakup + montažo notranjih vrat in podbojev Kazalo 4 Obcina 8 Intervju: Anže Lanišek in Aleš Selak 12 Mengeški utrip 16 Loka pri mengšu 20 Dobeno 22 Zanimivo 24 Zdravje in dobro pocutje 27 Mengeška preteklost 28 Moja zgodba 32 Kultura 38 Šport 39 Nekrolog 40 Pisma bralcev 43 Nagradna križanka SODELUJTE V MENGŠANU Priporocila za nenarocene prispevke o dogajanju v obcini Mengeš: clanki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro cenih prispevkov. Nenaroceni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu clanku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko najvec 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporocljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoci številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 31. maja 2021 MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBCINE MENGEŠ Izdajatelj: Obcina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorna urednica: Urška Vahtar, 031 880 824, e-pošta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Rok Burja, Peter Gubanc, Franc Hribar, Bogo Ropotar, Matic Slo­kan, Tomaž Štebe; Lektoriranje: Grega Rihtar s.p. (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline. si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Obcina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges.si; Naklada: 3.300 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplacna in jo dobijo pravi­loma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v obcini Mengeš; vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Fotografija na naslovnici: Avtor foto: Maja Keržic. Na sliki Mengeška godba in Boštjan Per. Naslednja številka Mengšana izide v petek, 11. junija 2021 Najlepši mesec v letu je maj Nanj me vežejo najlepši spomini. Iz otroštva se spominjam, kako smo morali otroci pocakati vsaj do zacetka maja, da so nam starši pustili hoditi bosi naokrog, saj je bila prej zemlja premrzla. V maju so se razcveteli vsi travniki in gozd se je odel v lepo zeleno barvo. Maj je mesec ljubezni, mladosti in tudi mesec praznovanj. Po mrzlih zimskih mesecih je maj prvi topel mesec, ko se lahko s prijatelji dru­žimo v naravi in ne prinese že vsak veter prehlada ali angine. Mesec maj zacnemo s praznovanjem praznika dela. Delo je zame velika vrednota in dobrina. Vsako delo je castno in treba ga je oprav­ljati z veliko mero odgovornosti. Znanje, dobri medcloveški odnosi, materialni pogoji za delo, vse to nam pomaga lažje opravljati delo. O delu so naši predniki oblikovali vec pregovorov, ki kažejo, kakšen odnos naj ima posameznik do te vrednote. Kdor ne dela, naj tudi ne je ali Lenoba je vseh grdob grdoba, Najhujša je utrujenost od brez­delja, nemški pregovor pa pravi: Kolikor slabše delo, toliko glasnejše pozavne. Pregovori so nastajali prek izkušenj in so odraz clovekovega odnosa do dela. Ce vesoljni svet zacne mesec maj z mednarodnim praznikom dela, pa mesec maj v naši obcini koncamo z obcinskim praznikom, ko se spomnimo na rojstvo našega rojaka, pisatelja in zgodovinarja Janeza Trdine, ki je bil rojen v Mengšu. Ob obcinskem prazniku bi rad zaželel vsem prebivalcem naše obcine, naj poglobijo svojo pripadnost kraju. V Mengšu se že pozna, da je za številne postal samo kraj za spanje. Dobrodošli so vsi ljudje, vendar kraj pricakuje, da bodo vsi prebivalci skrbeli za dobre odnose v kraju in s svojimi talenti prispevali k razvoju in sožitju. Ameriški predsednik J. F. Kennedy je dejal: »Ne sprašuj, kaj tvoja država lahko stori zate, vprašaj se, kaj ti lahko storiš za državo.« Vprašajmo se, kaj lahko vsak od nas stori za soseda, za ulico, za vas, za obcino, za državo, za ... Lepo praznovanje ob obcinskem prazniku želim vsem! Peter Jemec -- - - - - - Zgrajen manjkajoci hodnik za pešce na Glavicevi - Na Glavicevi ulici je bil aprila zgrajen manjkajoci hodnik za pe­šce v dolžini pribl. 60 metrov z ureditvijo odvodnjavanja na tem delu Glaviceve. -- - POPRAVEK – POLETNI CAS CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI DOB -- - Center za ravnanje z odpadki od 1. aprila do 31. oktobra obratuje: od ponedeljka do petka, od 14. do 20. ure; v soboto, od 8. do 18. ure (in ne do 20. ure, kot je bilo pomotoma zapisano). - Regionalna kolesarska povezava Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana bo dolga 13,74 km in bo dnevnim migrantom v regiji omogocila trajno­stno mobilnost ter povecala kakovost življenja prebivalcev v omenjenih obcinah in kot spodbuda za zdrav nacin življenja. -- -- - - Kolesarska povezava se bo zacela v obcini Kamnik, v Podgorju oziroma na Duplici in se bo vzporedno z regionalno cesto nada­ljevala po Mengeškem polju vse do krožišca v Mengšu. - - - - - -- -- - --- - ---- - - - - -- - - - -- - - -- -- - - - Sprejem Anžeta Laniška in trenerja SSK Mengeš Aleša Selaka pri županu Francu Jericu. – - Župan mu je cestital za izjemne letošnje rezultate. - - - – - -- - - -- -- -- - --- -- - -- - - - »Obcutek je neverjeten, lahko bi rekel, da je to res velik užitek,« pravi o skokih Anže Lanišek. ---- - -- – --- - - - - »Spomnim se, ko sem prvic videl fante skakati, sem si rekel, da to moram poskusiti. Nikoli me ni bilo strah poskusiti kaj takega,« pove Anže. - - - - - - -- - Vabilo na javni dogodek EkoReka ob Pšati Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na celodnevnem jav­nem dogodku EkoReka, ki ga bomo izvedli v soboto, 19. ju­nija, v Mengšu pri Športnem parku ob reki Pšati. Preizkusili se boste lahko v razlicnih zanimivih športno-naravoslovnih aktivnostih, primernih za vse starosti. Med 9. in 17. uro bomo skupaj spoznavali necloveške prebivalce reke Pšate in njihova domovanja v reki. Pridružili se nam bodo »pticarji«, »dvoživkarji«, »plazilcarji«, »riboznalci«, »kacjepastirci« in še in še, ki vam bodo pomagali poiskati skrite prebivalce vaše okolice.oz. ob parkirišcu za kulturnim domom). Vpisno knjižico prejmete na zacetku pohoda, pri PD Mengeš. Med 10:00 in 12:00 bomo izvedli okroglo mizo »Kamniška Bistrica na križišcu interesov«, na kateri bomo spregovorili o medobcinskem sodelovanju in vkljucevanju prebivalcev v upravljanje voda. Okroglo mizo bomo predvajali tudi preko spleta. Zaradi nepredvidljivih razmer in omejitev za preprecevanje širjenja okužbe s covid-19, vas vabimo, da redno spremljate Facebook stran: projekt EVREKA II, kjer bomo objavili vse morebitne spremembe gle­de izvedbe dogodka. Dogodek EkoReka izvajamo v okviru projekta EVREKA II Zavod RE­VIVO, HD&H in AIA – Mladinski center Mengeš, ki ga financirata Re-publika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Besedilo: E. H. in P. P. za Zavod REVIVO 35. Trimski pohod Rašica Srcno vabljeni na tradicionalni Trimski pohod na Rašico, ki bo (tudi) letos izjemoma potekal 22. maja 2021. Start bo med 7. in 8. uro izpred prostorov Planinskega društva Janez Trdina Mengeš, na Slovenski cesti 28 (za Obcino v Mengšu oz. ob parkirišcu za kulturnim domom). Vpisno knjižico prej-mete na zacetku pohoda, pri PD Mengeš. Pot poteka skozi drevored po Linhartovi cesti in Muljavi, ko pridemo na Rašiško cesto, zavijemo desno proti bajerju (Cegvanca). Za bajer­jem nas smerna tabla kmalu usmeri levo, ko pridemo na makadamsko cesto, zavijemo desno proti Dobenu. Na odcepu za Dobeno zavijemo levo proti vasi, kjer je pri gostilni Rucigaj kontrolna tocka, tam v kar­toncek dobimo prvi žig. Nadaljujemo v smeri vrha Rašice, kjer je ob razglednem stolpu druga kontrolna tocka. Sledimo smernim tablam grebenske poti proti Mengeški koci, kjer nas caka tretja kontrolna tocka, od koder nadaljujemo proti Mengeški koci, kjer je cilj pohoda. Pot je lahka in lahko sledljiva, predviden cas hoje je 4 do 5 ur. Organizacija pohoda bo izvedena v skladu z navodili za omejitev širje­nja koronavirusa in pod pogoji, ki bodo veljali v casu dogodka. Besedilo in foto: Tamara Mravinec, PD Janez Trdina Mengeš “Pravijo, da nasmeh pove vse” Clanice likovnega društva Mengeš smo se v cetrtek, 15. aprila, udeležile lokalne cistilne akcije. Zbrale smo se pred trgovino Mengeš in skupaj ocistile del sprehajal­ne poti ob obvoznici, in okolico pred trgovino, torej celotno travnato površino pred in za trgovino. Uspelo nam je napolniti tri polne vrece odpadkov, ki so bili letos v veliki vecini predvsem plastenke, stekleni­ce, cigaretne škatlice in zašcitne maske. Pravijo, da nasmeh pove vse. Prijeten obcutek je bil, ko smo tri dekleta z nasmehom polnila vrece z odpadki in tako tudi letos pod okriljem Likovnega društva Mengeš in Obcine Mengeš pripomogle k ohranitvi cistega mesta Mengeš. Podpredsednica LD Mengeš, Emanuela Rodica Študentje delovne terapije v Domu sv. Katarine v Mengšu Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki pomaga ljudem vseh starosti premagovati izzive v vsakdanjem življenju, ki so lahko posledica bolezni ali poškodb. Še posebej dobro pa je razvita na podrocju sodelovanja s starejšimi. Poleg strokovnega usposabljanja so študentje delovne terapije Zdra­vstvene fakultete v Ljubljani prinesli v dom svežino, ki so jo stanovalci tudi zaradi spremenjenih okolišcin, ki jih je prinesel covid, toplo spre­jeli. Študentje so predstavili svoje izkušnje o svojem prvem stiku s starejši-mi v casu študija: 1. Prva izkušnja z delom na podrocju gerontologije je presegla vsa moja pricakovanja. Že sam dom je res Dom z veliko zacetnico in takšen, kakršnega si želi vsak izmed nas. Potem pa so tukaj še ljudje, glavni clen tega doma. Zaposleni izžarevajo veliko spošto­vanje in razumevanje do vsakega stanovalca posebej. Stanovalci pa zaradi vsega tega kažejo nasmejane in zadovoljne obraze. Lepo je videti tako srecne in zadovoljne ljudi v svoji jeseni življenja. In to ni dom, kamor prideš koncat svoje življenje, to je dom, kamor se preseliš, ko potrebuješ pomoc. To njihovo poslanstvo se cuti že od dalec. Ta dom mi je zastavil visoke standarde, kako morajo potekati delo in odnosi med delavci ter stanovalci. Zelo sem uži­vala, saj sem že prvi trenutek, ko sem stopila v dom in videla vse nasmejane obraze. zacutila toplino in mir. V njihovem okolju kljub vsemu, kar se dogaja zunaj, lahko pozabiš na vse, pomembni so samo ljudje in mi, ki smo z njimi, da jim pomagamo s prijazno besedo in strokovnostjo, kolikor je to v naši moci in vsakemu po­sebej. Med izvajanjem klinicnih vaj so naše zaposlitve potekale v miru in v sožitju z nacinom življenja vsakega stanovalca pose-bej. Tako mi je delo uspelo ucinkovito opraviti. Ob tako na videz enostavnih stvareh, s katerimi osreciš socloveka in mu pomagaš, pozneje pa si deležen širokega nasmeha in velike hvale, takrat spoznaš pravo sreco, na katero veckrat pozabimo. Želim si, da bi bil dom, kot je ta, pogoj za odprtje doma. V takem timu si želim opravljati svoje delo tudi jaz. 2. Klinicne vaje na podrocju gerontologije so mi bile zelo všec. V Domu svete Katarine nas je celotno osebje zelo lepo sprejelo. Že na zacetku je bilo mogoce obcutiti sprošcenost in povezanost med osebjem. Skozi celotne klinicne vaje je bila z nami tudi profesori-ca, zato smo lahko sproti reševale vse nejasnosti, tako smo bolje razumele celotno dinamiko doma in pomen dolocenih dejavnosti. Od vseh vaj do sedaj pa smo tukaj prvic imele možnost poskusiti namestiti v primeren položaj osebo po možganski kapi, s pomo-cjo profesorice in delovne terapevtke. Na teh vajah sem se res pocutila sprošceno in imela sem obcutek, da nisem nobenemu odvec in da z veseljem svoje znanje prenašajo na študente. 3. Za klinicne vaje, ki smo jih izvedle v Domu svete Katarine, lahko recemo, da so nam bile od vseh vaj najbolj všec. Takega pristnega vzdušja ter toplih oseb ne srecaš povsod. V domu so nas sprejeli z odprtimi rokami. Videlo se je, da je tako osebju kot stanovalcem v domu naša prisotnost všec in so nam vsi z veseljem razkazali dom, ter povedali in razložili vse, kar nas je zanimalo. Med sami-mi vajami smo bile vkljucene v razlicne delavnice in aktivnosti, ki jih stanovalci izvajajo cez dan. Ker je bil praznicen teden, smo bile prisotne tudi pri peki potice, kjer smo videle, kako velik pomen ima ohranitev obicajev pri starejših ljudeh. V domu je vse ose­bje zelo povezano, kar zacutiš tisti moment, ko stopiš skozi vrata doma. Delovni terapevtki Polona in Mateja sta nam povedali in razkazali prostore, ki so namenjeni delovni terapiji, pripomocke, ki se uporabljajo pri premešcanju težje pomicnih stanovalcev, ter z nami diskutirali o procesih, ki se izvajajo pri obravnavi vsakega stanovalca. Zahvaljujeva se jima za vse informacije, ki sva jih pri­dobile skozi naš cas preživet v domu. V okviru strokovnega porocila pa je ena izmed študentk opredelila sa­mostojnost gospe, ki je zbolela za demenco: Med izvedbo dejavnosti je bil prisoten zmerno povecan fizicni napor, zaradi katerega so bile prisotne motnje in prekinitve med izvedbo. Te so bile povzrocane tudi zaradi zmerne neorganiziranosti pri uporabi pred­metov in trajanja aktivnosti. Neustrezna socialna interakcija je imela minimalen vpliv na izvedbo dejavnosti. Med aktivnostjo je bilo prisotno tveganje za osebne poškodbe. Potreba po pomoci je bila obcasna. Besedilo: mentorica Špela Mihevc, dipl. delovna terapevtka, mag. promocije zdravja Foto: arhiv D. Sv. Katarine Pouk športa v novi športni dvorani na OŠ Mengeš Od otvoritve, ki je bila 12. oktobra 2020, je minilo že sedem mesecev. Zaradi razmer, v kakršnih smo (pouk na daljavo s pocitnicami vred pribl. 17 tednov in pouk v mehurcku), pouk športa še vedno poteka prilagojeno. Vsi si želimo, da bi se razmere izboljšale, vendar ne glede na to, smo veseli, da imamo lahko pouk v novi športni dvorani. Stara telovadnica je nespremenjena služila šoli od leta 1974 pa vse do oktobra 2020 (46 let). Leta 1974 je šolo obiskovalo 692 otrok. Takrat Trzin še ni imel svoje maticne šole, zato so otroci iz Trzina in okolice (podružnica) obiskovali osnovno šolo v Mengšu. Danes osnov-no šolo v Mengšu obiskuje 881 otrok brez Trzina in okolice. Trzin ima svojo šolo. V prihodnjih letih pricakujemo še vecji vpis otrok na našo šolo. Zaradi vsakoletnega povecevanja števila šoloobveznih otrok v vseh teh letih je bilo že leta 1994 jasno, da bo treba povecati prostor za izvajanje športa. Leta 1995 je obcina Mengeš že imela gradbeno do-voljenje za izgradnjo nove športne dvorane. Splet nesrecnih okolišcin je žal za štirinajst let prekinil vsakršno upanje po novi športni dvorani. Leta 2009 pa je obcina Mengeš skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije izvedla natecaj za izgradnjo nove športne dvorane. Izbrana je bila najboljša varianta podjetja Studio Kragelj arhitekti, d. o. o. Spet je splet nesrecnih okolišcin prekinil upanje vse do leta 2017. Od leta 2017 naprej pa so se zacele zadeve hitro odvijati in spomladi 19. junija 2019 je bil položen temeljni kamen za izgradnjo nove športne dvorane. Otvoritev je bila 12. oktobra 2020. S ponedeljkom, 19. oktobra 2021, pa smo zaceli izvajati pouka športa v novi športni dvorani. Otroci, šola in obcina je tako po 26 letih vztrajanja le dobila novo športno dvorano, ki nam je vsem v ponos. Hvala vam! Besedilo: Aleš Koštomaj, ucitelj športa na OŠ Mengeš Izjave otrok o novi športni dvorani: Všec mi je, ker je velika. Oskar Berlec, 6. b Super je, ker ima veliko vec pripomockov za ucinkovitejšo vadbo. Filip Aleš, 6. b Vesel sem, da ima tudi Mengeš svojo športno dvorano. Luka Maksimovic, 6. c Velika in moderna. Lana Javh Arko, 8. c Všec mi je velikost in plezalna stena. Izak Pišek, 8. c Uporabna, kvalitetna in velika. Vid Potocnik, 9. a Všec mi je uporabnost športne dvorane. Jaka Pajnic, 9. a Aktivnosti v PGD Loka pri Mengšu v aprilu 2021 Namen in cilji delovanja PGD (Prostovoljnega gasilskega društva) so opredeljeni v 6. in 7. clenu Statuta PGD: - - - - Prav gotovo je dobra opremljenost s potrebno gasilsko opremo in V ta namen je stalna skrb operativnega vodstva, da dopolnjuje opre­vozili ter osebno varovalno opremo za clane operativne enote osnov-mo in jo tudi primerno vzdržuje. ni pogoj za ucinkovito posredovanje v primeru razlicnih zašcitnih in Tako so clani operativne enote v nedeljo, 25. aprila, opravili pregled reševalnih akcij, ko je potrebna naša pomoc. in cišcenje opreme in vozil. Z izmenjavo mnenj in ogledom opreme v drugih društvih se tudi pridobi dolocene izkušnje, ki nam pridejo prav pri nacrtovanju na­bave nove gasilske in zašcitne opreme. Tako je poveljstvo društva navezalo stike s PGD Kamnik, PGD Cerklje na Gorenjskem in PGD Vozila PGD Preddvor Preddvor ter se dogovorilo za obiske pri njih. Dne 13. in 27. aprila so bili ti obiski in ogledi opravljeni v navedenih PGD, in sicer v raz­licnih sestavih operativnih gasilcev. Vodstvom vseh treh društev se zahvaljujemo za njihovo pripravljenost za sodelovanje. V sredo, 14. aprila 2021, ob 9.22 smo bili preko ReCO Ljubljana obvešceni, da se iz starega poslopja SCT v bivši opekarni kadi dim. Na kraj so bile napotene enote PGD Mengeš, PGD Topole in PGD Loka pri Mengšu. Ob prihodu na kraj je bilo ugotovljeno, da gre za lažni alarm, saj so delavci na kraju v sodih kurili odpadke. Enota sedmih operativnih clanov z vozilom GVC se je po ugotovitvi, da posredovanje ni potrebno, vrnila v gasilski dom. Prav na predvecer prvega maja, v petek, 30. aprila 2021, ob 21.42, smo bili preko ReCO Ljubljana obvešceni, da gori pomožni objekt ob domaciji na Ropretovi cesti 42 v Mengšu. Izvozili smo z vozilom GVC 16/25 in GVGP-1 z 10 operativnimi gasilci. Ob pri­hodu na kraj je bilo ugotovljeno, da gre za nadzorovano kurjenje vejevja. Na kraju intervencije so bili tudi gasilci PGD Mengeš in PGD Topole ter policisti PP Domžale. Drugi dogodki: Dne 23. aprila smo se na mengeškem pokopališcu v žalnem spre­vodu poslovili od nenadoma umrlega clana Antona Podborška. Za-pis njemu s spomin je objavljen na 39. strani glasila. Besedilo: Miro Urbanc Foto: PGD Loka pri Mengšu - -- Marko v akciji - -- Akcije se je udeležilo vec kot dvajset ljudi. Posebej je pohvalno, da je bilo veliko mladine. Ob upoštevanju vseh predpisov NIJZ smo si razdelili podrocja cišcenja. Od avtobusne postaje na glavni cesti, igrišca in poti skozi gozd. Najvec smeti smo našli v gozdu in na igrišcu. Ljudje so v naravo odmetavali prazne plocevinke, plasticne vrecke, našel pa se je tudi kakšen kos spodnjega perila. Nabrali smo okoli 15 velikih vrec smeti. Želimo si, da bi naš kraj ostal cist. Vse obiskovalce našega kraja prosimo, odnesite smeti s seboj do-mov in jih odložite v zato namenjene zabojnike. Ohranimo cisto naravo! Besedilo in foto: Peter Jemec - - - - - - - - - - - - -- -- - - Dan po cistilni akciji. -- -- - Zaradi posredovanja zvestih obiskovalcev Dobena so bili odpadki odpeljani nazaj v dolino. - - - - Krog po Islandiji V petek, 9. aprila, smo v Društvu AIA – Mladinskem centru Mengeš organizirali potopisno predavanje o Islandiji, ki ga je vodila Tina Škorjanc. Zaradi epidemioloških razmer smo predavanje izvedli preko platforme Zoom, a smo kljub temu pritegnili vec kot 100 obiskovalcev. Tina je povedala: »Poletni potep po Islandiji smo zaceli v prestolnici Reykjavik, ki bolj kot na glavno mesto spominja na obalno ribiško me-stece, in v še manjšem drugem mestu Islandije, Akureyriju. Preostanek casa smo namenili številnim naravnim lepotam dežele. Obcudovali smo Geysir, ki je dal ime temu naravnemu pojavu, ledeniško laguno Jökulsárlón, vecbarvne gore podrocja Landmannalaugar, brbotajoce blato in fumarole na podrocju Namafjall ter podrocje vulkana Krafla. Ogledali smo si tudi vec slapov, med drugim tistega z drugim najvecjim pretokom vode v Evropi in tistega obdanega z znamenitimi bazaltnimi stožci. V kraju Husavík smo poskusili v objektiv ujeti katerega od kitov, ki poletje preživljajo na severnih obalah Islandije, zime pa dalec na jugu ob ekvatorju. Za ljudi islandsko morje ostaja hladno tudi poleti, zato smo se raje kopali v katerem od ducatov vrocih termalnih izvirov. Za ljubitelje zgodovine pa smo se ustavili tudi v prvem parlamentu na svetu iz 10. stoletja.« Predavanju je sledila kopica vprašanj iz obcinstva, predvsem glede logistike potovanja, stroškov, prehrane in domacinov. Zaradi dobrega odziva smo se odlocili, da 28. maja v sodelovanju s Tino organiziramo še eno potopisno predavanje. Takrat se bomo odpravili v Peru, Bolivijo in severni Cile, tako da vljudno vabljeni v našo družbo. Tina Škorjanc v sodelovanju z Društvom AIA – Mladinskim centrom Mengeš Foto: Brane Tomšic, Tina Škorjanc Cistilna akcija Društva AIA – Mladinskega centra Mengeš V okviru cistilne akcije društev v casu od 9. do 19. aprila so se akciji pridružili tudi mladi clani in prostovoljci AIA – Mladinskega centra Mengeš. Tudi v Mladinskem centru Mengeš smo, kljub epidemiji covid-19, pri­stopili k akciji za bolj cisto in lepšo obcino Mengeš. V skladu z ukre-pi za zajezitev epidemije smo se razdelili v dve manjši skupini in si razdelili podrocje cišcenja. Pozitivno preseneceni smo letos ugotovili, da je sprehajalna pot proti Lipcem dokaj urejena in cista, zato smo razširili obmocje cišcenja in ocistili še druge poti. Razveseljuje me in mi daje upanje za prihodnost, da je vecina mladih, s katerimi se srecujem, zelo ozavešcena o pomembnosti varovanja narave in da ravno med njimi zorijo najrazlicnejše pobude in ideje, kako izboljšati macehovski odnos do okolja in kaj narediti, da bi se zmanjšala nepotrebna potrošnja in posledicno odpadki. Besedilo: Blanka Tomšic Foto: Sanja Tomšic Maj – mesec narave Maja obhajamo svetovne dneve cebel (20. maja), Nature 2000 (21. maja), biotske raznovrstnosti (22. maja), evropski dan parkov (24. maja) in svetovni dan Sonca (28. maja). Mesec maj ali mali traven krasijo trave, dehtece cvetje in vonj prvih pokošenih trav. Maja narava pokaže vso svojo raznolikost in care, od gozdov, trat, polj, vinogradov, do jezer in morij. Biotska raznovrstnost predstavljajo vrste rastlin in vseh živih bitij ter njihove genetske lastnosti v ekosistemu. Te živijo tudi v našem prosto­ru in oblikujejo raznolikost ekosistemov nekega obmocja. V zadnjih letih je zelo cutiti clovekov vpliv in pritisk na naravo, zato nam ni uspelo zaustaviti procesa zmanjševanja biotske raznovrstnosti. Stanje številnih habitatov se je izredno poslabšalo, kar je vzrok neugo­dnega ohranitvenega stanja in za vrsto izgub habitatov, ki jih povzroca clovek. Kot negativni vplivi netrajnostnega gospodarjenja in posegi v prostor so plod cloveške kratkovidnosti. Tudi v našem okolju se srecujemo z vse bolj intenzivnimi pritiski na gozdne in travniške habitate ter mokrišca. Cebela je sopomenka za biotsko pestrost na Zemlji. Organizacija zdru­ženih narodov je 2. decembra 2017 razglasila 20. maj za svetovni dan cebel na pobudo slovenskih cebelarjev. Ta dan je posvecen cebelam in drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogo pri prehranski pre­skrbi, njihova prisotnost pa pokazatelj stanja – kakovosti naravnega okolja. Spoštujmo življenje na vseh ravneh in narava nas bo nagradila. Tretjega maja je svetovni dan tiska, ki je pomemben prenašalec spo­rocil. Zato je prav, da v tisku opozarjamo na pomen svetovnih dni, na njihov pomen in posledice ob nepravilnem dojemanju njihove vredno­sti in rabe. Besedilo in foto: Urška Vahtar Najdi notranji mir in avtenticno živi sebe – prepoznavanje naših notranjih priganjalcev (t. i. driverjev), ki nas pri tem ovirajo V sredo, 14. aprila, smo v Društvu AIA – Mladinski center izvedli predavanje preko aplikacije ZOOM. Pohiti! Trdo delaj! Ustrezi drugim! Bodi popoln! Bodi mocan! Vsak od nas se obicajno prepozna v najmanj enem od teh notranjih priganjalcev (t. i. driverjev), lahko tudi v vec. Nastali so v otroštvu, kot naša preživetvena strategija. Kot odraslim nam ne koristijo vedno. Celo nasprotno, so eden glavnih razlogov za stres in vplivajo na naše psihofizicno zdravje. Na predavanju smo govorili o tem, kako naši notranji priganjalci nasta­nejo in zakaj se jih nezavedno oklepamo. S pomocjo tehnik cujecnosti, vkljucenih tudi v MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction) progra-me obvladovanja stresa, smo pogledali, kako jih lahko obvladujemo ter tako najdemo svoj notranji mir in avtenticno živimo sebe. Predavateljica je na zacetku predstavila pojem življenjskega skripta vsakega od nas. Nastane prvenstveno preko vzgoje staršev in doda­tno tudi s tem, ko otrok sam naredi dolocene zakljucke o sebi ter svojih ravnanji, da bi bil sprejet. Pozneje se življenjski skript krepi pod vplivom okolja, v katerem se nahajamo. Življenjski skript torej pomeni našo notranjo nezavedno prisilo k dolocenim našim vedenjem in ravnanjem. Recimo, da smo bili v družini deležni vzgoje s sporocilom ”Kdor ne dela, naj ne je.” Ce smo kot otrok pridno delali na vrtu, pomagali v gozdu, pospravljali, kuhali, skrbeli za mlajše brate in sestre idr., smo od staršev dobili sporocilo, da smo v redu in sprejeti. Ce nismo ravnali po pricakovanjih staršev, smo bili kaznovani, kritizirani, obsojani in s tem dobili sporocilo, da nismo v redu in vredni da obstajamo. Kot otrok smo tako ponotranjili sporocilo staršev, da je treba trdo delati, ce želimo biti sprejeti, ljubljeni in obstajati. V življenju smo zaceli sami sebe priganjati v trdo delo. Pri tem nas vodi notranji priganjalec ”trdo delaj”. Obstaja pet osnovnih tipov notranjih priganjalcev: 1. ”Trdo delaj” – oseba ima potrebo vedno delati, nikoli ne pociva, ce zacne pocivati ima slabo vest, dela tudi na dopustu oz. se ne znajde kaj naj na dopustu pocne, problemi se pojavijo po upokojitvi; ko se druga oseba zraven nje zabava, sprošca, pociva, ji vzbuja obcutek krivde idr. - pozitivna plat: dobro je imeti delovne navade, skupini ljudi ustreza, ce je v njej clovek s to lastnostjo - negativna plat: izkorišcanje v službi, doma, ce se ne postavijo zdrave meje, slabo za posameznika s to lastnostjo 2. ”Bodi mocan” – oseba ima potrebo da je vedno mocna, psihicno ali fizicno, si veliko upa - pozitivna plat: v dolocenih življenjskih situacijah je treba biti mocan (npr. vojna, težji izzivi v življenju ali službi) - negativna plat: se ne sprosti, ne zmore uživati kvalitetno življenja, se prepustiti 3. ”Ustrezi drugim” – oseba ima potrebo ugajati in služiti drugim, da bi bila sprejeta in pohvaljena - pozitivna plat: empatija in socutje so drugih - negativna plat: izkorišcanje s strani drugih oseb, še posebej s strani ljudi z izraženim ”služi meni” strategijo (to so ljudje, ki želijo, da je vse po njihovo, niso dovzetni za kritiko, kompromise, ne slišijo, ne komu­nicirajo, drugi so jim važni le, dokler jim koristijo) 4. ”Bodi popoln” – oseba ima potrebo vse narediti popolno, ne le do-bro, boji se narediti napako - pozitivna plat: doloceni poklici in situacije - negativna plat: nadrejeni vedno išce napake, v šoli se išce neznanje in ne znanje, inšpektorji išcejo le napake ipd. 5. ”Pohiti” – oseba ima potrebo vse delati hitro in takoj - pozitivna plat: so situacije, ko je v življenju treba narediti stvari hitro (ukrepati, se odlociti ipd.) - negativna plat: površnost, pojavljajo se napake, oseba je v stresu Opisani notranji priganjalci so družbeno prejeti kot pozitivni, kot vre­dnote. Obcutek imamo, da smo zaradi njih dobri, vredni, sprejeti od ljudi, pohvaljeni v službi in doma idr. Ne opazimo, da nam morda lah­ko tudi škodijo, ker nas nezavedno vodijo. Predavateljica je pojasnila, da navadno opazimo škodljivost notranjih priganjalcev šele, ko pri sebi zacnemo opažati znake preobremenjenosti, utrujenosti in stresa na telesnem, custvenem, vedenjskem in miselnem podrocju. Preko trplje­nja, ki nam ga to stanje povzroca vidimo, da nekaj ni v redu. Opažati zacnemo, da smo utrujeni, tesnobni, slabo spimo, smo manj toleran­tni, vedno na razpolago in v podporo vsem, ljudje nas izkoristijo ipd. Na predavanju smo skupaj pogledali tudi t. i. krog dela, ki ima štiri faze: delo, utrujenost, pocitek in nova energija. Posebej je predavatelji-ca opozorila, da je pomembno, da pri sebi ozavestimo fazo utrujenosti. To je faza, ki jo zaradi notranjih preganjalcev preveckrat preskocimo v cilju delati, biti hiter, služiti drugim, biti mocan in zdržati. Opozorila je tudi na nujnost pocitka, ki mora biti pasivni, tj. po vzoru živali macka ali psa, ki se raztegne, sprosti, uleže. Prav tako je povedala, da naj uravnotežimo kljucna tri podrocja – delo, odmor in zabavo ter vsake-mu od njih namenimo enak cas. Predavateljica je z udeleženci odkrito govorila tudi o tem, kako delo­dajalci nove zaposlene izbirajo na podlagi tega, koliko in kako mocno izražene imajo notranjih priganjalce. Ne le da bodo takšni zaposleni delali hitro, ucinkovito, trdo, popolno idr. Še vec, sami sebe bodo s svojimi notranjimi mehanizmi priganjali k takemu delu. Odgovorila je tudi na vprašanja udeležencev, povezana s to tematiko. Na koncu je predavateljica predstavila nekaj tehnik cujecnosti, vklju-cenih tudi v MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction), kako lahko notranje priganjalce opazimo, sprejmemo, razumemo in uporabimo le takrat, kadar se mi tako odlocimo in želimo, torej ne po avtomatizmih. Predavala je mag. Lucija L. Skok, pravnica, mediatorka na Okrožnem sodišcu v Ljubljani in certificirana uciteljica MBSR (Mindfulness-Ba­sed Stress Reduction – obvladovanja stresa s pomocjo cujecnosti) na University of Massachusetts, Medical School, ZDA in na Institute for Mindfulness-Bases Approaches v Berlinu, Nemcija. Vodi delavnice in programe obvladovanja stresa na temelju cujecnosti, tako v življenju kot v delovnem okolju, delavnice in programe cujecega dialoga in po­zitivnih odnosov ter izvaja individualno svetovanje na temelju cujec­nosti. Deluje v Mengšu, Radomljah in preko spletne platforme Zoom. Besedilo: Lucija L. Skok v sodelovanju z AIA Mladinski Center Mengeš Foto: Brane Tomšic Nad strahove z dosledno iskrenostjo do sebe V organizaciji Društva AIA je v prostorih MC Mengeš v zacet­ku prejšnjega meseca gostoval glasnik zavedanja in predava­telj univerzalne resnice Bogdan Rahten s predavanjem: Kako nevtralizirati strah – najvecji strup za našo dušo in telo. Le redki strahovi so površinski in s tem enostavno rešljivi. Velika veci­na jih je kot ledena gora, saj se skrivajo kot globoke blokade v posa­mezniku. Strahovi so v nas, ker smo tako nauceni oz. vzgojeni. Dvom je namrec v nas vsiljen in ponotranjen, naša podzavest pa pridno hrani kopico informacij, ki se ob ustreznih dražljajih sprožijo kot strah oz. tudi kot njegov vidni derivat: panika. Vse to se naseli v naše celice kot neviden plin, ki nas vztrajno nacenja in nam zmanjšuje potencial zdravja oz. povecuje možnost bolezni. Da se lahko soocimo s strahovi, je treba razcleniti njihov izvor in se predvsem ustrezno odzvati. Kot prva pomoc nam služijo stavki osvo­bajanja (npr.: Ne dovolim strahu, da me obvladuje! Osvobajam svojo dušo in telo strahu pred ... in sem v popolnem miru sam s sabo …). Zelo koristna vaja je, da preselimo pozornost v srce in/ali podaljšano izgovarjamo besedo razum. Edina univerzalna rešitev je dvig zavedanja, kjer gre za necenzurirano soocanje s samim sabo in vztrajnim cišcenjem vseh motenj, ki se nam pojavljajo kot nevidno breme. Poleg strahov so tu še vsa ostala potla-cena custva, zamere, jeza … Višje zavedanje ne omogoca le boljšega zdravja, temvec predvsem modre oz. razumske življenjske odlocitve. Z njim dosledno naslovimo vse, kar smo hote ali nehote pometli pod preprogo, nevidno breme pa onemogoca, da stvari vidimo jasno in zaživimo v lastnem miru. Bogdan Rahten v sodelovanju z AIA Mladinskim centrom Mengeš Foto: Brane Tomšic Kako naj jemo, da bomo ostali zdravi, in cesa naj ne jemo, da ne zbolimo To je ena od najbolj pogostih dilem. Poplava diet, jedilnikov in nasvetov, pri katerih si informacije pogosto nasprotujejo, ustvarja vec zmede kot jasnih navodil. O takšnih in podobnih vprašanjih smo razpravljali na predavanju Hrana po naturo­patsko, v petek, 2. aprila, preko spletne aplikacije Društva AIA – Mladinskega centra Mengeš. Mag. Mateja Kržin je obrazložila, da na podrocju prehrane jasnih odgo­vorov ni, prav tako ni splošnih navodil, ki bi veljala za vse. Hrana ima poleg nutricionisticne tudi mocno custveno komponento, zato naturopati na hrano ne gledajo strogo tehnicno, ker takšna obravnava na dolgi rok sproža custveni konflikt, ki lahko prvotno slabo pocutje še potencira. Da se kar najbolje znajdemo v labirintu nasprotujocih si teorij o hrani, je pomembno znanje o hrani in procesih, ki se odvijajo v našem telesu. Ce razumemo osnovne principe delovanja telesa, lahko pri izbiri prehranske strategije uporabimo logiko delovanja telesa in nismo odvisni od interpre­tacije tistega, ki nam to ponudi. Na predavanju Hrana po naturopatsko je predstavila osnovne smernice kako se vrniti nazaj k Hrani z veliko zacetnico, kjer se izogibamo prede­lanim živilom, ne jemo prevec hrane in jemo tisto za kar je ustvarjeno naše crevesje. To pomeni takšno hrano kakršno so kuhale naše babice. »Sprehodili« pa smo se tudi skozi prebavni sistem – od ust do zadnjika in se seznanili z osnovami metabolizma ogljikovih hidratov, beljakovin in mašcob. Mateja Kržin v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš Foto: Brane Tomšic Pomlad v tradicionalni kitajski medicini pomeni ponovno rast Teorija in praksa tradicionalne kitajske medicine (TKM) se je razvijala v casu, ko ni bilo elektrike in drugih dobrin sodob­nega sveta, v casu, ko se ni dalo prikriti teme, niti ohladiti v daljših in vrocih noceh. Veliko modrosti TKM izhaja iz casov, ko so ljudje vec casa preživeli zunaj in bili pozorni na naravni svet okoli sebe. Pomlad je težko pricakovana sprememba, ko kalijo semena in cve­tijo cvetovi. Je cas, ko zacne sonce ogrevati zemljo in nas prežema obcutek prenove in ponovne rasti. Pomlad je cas cišcenja, pomlaje­vanja in skrbi za dobro pocutje. Ta letni cas v TKM ustreza elementu lesa in je povezan z jetri in žolcnikom, custveno pa se usklajuje z jezo. Jetra so odgovorna za gladek pretok energije po telesu, pomlad pa širi energijo rasti v naravi, zato je pomembno, da tudi sami poženemo svojo notranjo energijo. Ker je v praksi TKM najpomembnejša krepitev zdravja, je uspešen zdravnik tisti, ki nima bolnih ljudi. Kako po praksi TKM skrbimo zase pomladi: Jetra nadzirajo kite, zato je pomembno raztezanje. Priporocljiva je joga, tai chi ali vse drugo, kar požene energijo in ohranja prožnost tetiv in mišic. Jetra se odpirajo v oci, zato so pomladi še toliko bolj pomembni odmori s pogledom na cvetoco in prebujajoco se naravo, sploh ce dalj casa delamo za racunalnikom. Barva pomladi in jeter v TKM je zelena, zato spomladi jemo zeleno. Sveža in listnata zelenjava, kalcki in nezrele žitne trave izboljšajo splošno delovanje jeter in pomagajo pri gibanju energije po telesu. Kisli okus je okus jeter in pomladi, zato hrana in pijaca kislega okusa stimulirata energijo jeter. V vodo stisnemo limono, za solatni preliv uporabimo kis in jedi okrasimo z vejico kopra. Zunanji zrak pomaga pretoku energije jeter, zato spomladi posku­šamo cim vec dejavnosti narediti zunaj. Razdražljivo energijo jeter najbolje izravna sveži zrak in svoboda prostranosti. Uživajmo v caju pegastega badlja ali njivske preslice. Ti zelišci po­ magata okrepiti celice jeter in odplaviti toksine iz telesa. V TKM pomembno prispeva k zdravju tudi akupresura, saj pomaga pri splošnem zdrav­ju jeter, odpraviti stres in fru­stracije. Akupresura pomaga tonificirati sisteme notranjih organov in lahko odpravi manj­še motnje, preden postanejo resne težave. Najpomembnejši tocki jeter sta LIV 2 in LIV 3, na stopalu med pregibom pal-ca in kazalca. Besedilo in foto: Mateja Kržin BREZPLACNA ZVOCNA KOPEL V svet sprostitve in notranjih globin vas bom popeljal s svojim glasom, alikvotnim petjem, fujaro in drugimi pripomocki za notranja potovanja. Kje: Studio Matlux, Glavni trg 17, 1234 Mengeš Kdaj: 6. 6. 2021 ob 19.30. Zaradi omejitev udeležbe so obvezne prijave na: 051 814 524 Z zvokom bom delal Jan Malus Studio MATLUX predstavlja Preizkusite brezplacno! • nedelja, 16. maj, ob 19.30 - Energijske vaje po Donni Eden • ponedeljek, 17. maj, ob 9. uri – vadba Nirvane • petek, 21. maj, ob 18. uri – vadba Nirvane • sobota, 22. maj, od 9.–13. ure – APM terapija • sobota, 22. maj, ob 19.30 - Zvocna kopel z gongi • ponedeljek, 24. maj, ob 9. uri – vadba Nirvane • sobota, 29. maj, od 9.–13. ure – APM terapija • nedelja, 30. maj, ob 19.30 - Vodena meditacija z zvocnimi skledami • petek, 4. junij, ob 19. uri – predavanje preko zoom aplikacije – Vrste diet • sobota, 12. junij, ob 19:30 – predstavitev iridologije in brezplacni pregled ocesne šarenice z iridoskopom APM – energetska uravnava meridianov, poteka individualno – pol ure. Za vse delavnice je zaradi omejitve prostora obvezna prijava na elektronski naslov mateja@matlux.eu ali na telefon 070 693 113. Zeleni Slovenije cestitamo obcankam in obcanom z željo in s prizadevanjem za prijetno bivanje v lepem mestnem, vaškem in naravnem okolju v sožitju in s spoštovanjem do okolja in narave. V letu 1994 so prebivalci vecinsko glasovali za samostojno obcino. Spremljajte nas na www.facebook.com/ZeleniMenges in www.facebook.com/ZeleniSlovenije. mag. Tomaž Štebe, Zeleni Slovenije Ansambel bratov Stopar iz Loke pri Mengšu – najboljši amaterji leta 1985 --- Moje zime malo drugace Sem Luka Mušic, rojen 6. januarja 1992. Stanujem v Mengšu. Zadnja štiri leta, tudi zaradi pomanjkanja snega, odhajam na delo v Skandinavijo. Trenutno opravljam delo turisticnega vodnika in trenerja psov za delodajalca na Švedskem, ki se ukvarja z vlecnimi psi, ki tecejo na dolge razdalje. Delo je sezonsko, zato poletja in jeseni preživljam v Mengšu. Mushing je oblika transporta s pomocjo pasje vprege. Praksa upo­rabe pasje vprege je stara vsaj 4000 let, ko so domorodci v Severni Ameriki in Sibiriji s pomocjo psov prevažali tovor. Leta 1911 je nor-veški raziskovalec Roald Amundsen s svojimi štirinožnimi prijatelji kot prvi stopil na južni pol, medtem ko je njegov tekmec Robert Falcon Scott, ki je potoval s sibirskimi poniji, tragicno preminil. V obdobju prve svetovne vojne se je mushing razširil tudi v Evropo, predvsem na Norveško. Psi so prevažali opremo za vojake in zdra­vila. Leta 1925 je 150 psov in 20 musherjev prepotovalo 1000 km preko Aljaske, da bi dostavili protistrup za epidemijo v kraju Nome. Mushing je že nekaj casa tudi šport, najdaljša dirka na svetu Idirarod (1600 km) pa se zakljuci prav v mestecu Nome. Petter Karlsson, dvakratni zmagovalec najprestižnejše in najdaljše evropske dirke (1200 km), je trenutno eden izmed najboljših tek­movalcev in rejcev aljaških huskyjev. Svojo linijo teh »mešancev« izpopolnjuje že trideset let. Aljaški husky je pogosto pomotoma za­menjan za svojega sibirskega bratranca. Razlike so v dlaki (sibirski ima dvojno), videzu (aljaški je mešancek) in kapaciteti. Je najhitrej­ša in najvzdržljivejša pasma (ceravno uradno nepriznana), sposobna prepotovati vec 100 km na dan. Dolžina uhljev, barva dlake, višina, teža, karakter, barva oci so karakteristike, ki so pri tej pasmi drugo­tnega pomena. Zmogljivost, hitrost, vzdržljivost, manko poškodb in predvsem apetit so stvari, ki so iskane. Petter je lastnik nekaj vec kot sto psov. Ker je pandemija odnesla vse uradne dirke v letu 2021, se je odlocil, ob upoštevanju vseh vladnih priporocil, organizirati svojo lastno dirko do polarnega kroga in nazaj. Število tekmovalcev je bilo omejeno na devet. 25. marca sem tako s svojo ekipo dvanajstih manj izkušenih psov, starih med enim in dvema letoma, zacel planirano štiridnevno ek­spedicijo do polarnega kroga in nazaj. Petter je seveda tekmoval s svojo A ekipo, moj sodelavec pa je vozil Pettrovo B ekipo. Trije izmed devetih smo torej zastopali ekipo Karlsson. Moj cilj, upoštevajoc dejstvo, da sem voznik najmanj izkušenega kr­dela mladih in (pre)zagnanih, je primarno bil prispeti na cilj s psi v dobri kondiciji, ne glede na uvrstitev. Nekje po 400 km pa je zacelo postajati jasno, da nam gre res dobro. Po 590 km in vec kot 17.000 m višinske razlike ob poti smo v cilj prispeli kot tretji. Naravnost fenomenalen dosežek teh bodocih zvezdnikov. Za sabo s(m)o pustili veliko izkušenejše pse in tekmovalce. Ni pa bil ta dosežek popolnoma nepricakovan. Dva tisoc kilometrov treningov pred dirko mi je dalo vedeti, kako neverjetno dobri so. Naj­vecji problem pri mlajših psih je vzdrževanje teže. Delajo in vlecejo mocneje kot starejši, izkušenejši psi. V glavi še nimajo tiste zavore, ne znajo se uravnavati. In ko se prevec utrudijo zacnejo izgubljati apetit. Zato smo na treningih pred dirko delali tudi na tem, s tem ko smo trenirali pocasneje in dlje, namesto hitreje in krajše. Tako so se nekako spoznali s tem ritmom. In tak ritem nam je v prvi polovici dirke dobro služil. V zadnji tretjini so bili znaki nihanj, zato je bilo treba vsakemu posebej nameniti še vec dodatne pozornosti. Ti psi so bili od nekdaj tekaci. Ce ne tecejo, so nesrecni. Ce si lastnik enega od aljaških huskyjev iz našega pesjaka ali podobnega, in ce se s tem športom ne ukvarjaš profesionalno in ne treniraš temu pri­merno, lahko zagotovim, da ni metode, s katero bi tega psa dovolj utrudil, da bi bil srecen. To ni pes ljubljencek. Ce greš v kletko, kjer sta dva in vzameš enega, drugega pa pustiš v kletki, bo lajal in tulil v nedogled. Ko so vpreženi, na startu ne boš sposoben slišati sogovor­nika, ce ti ta ne vpije naravnost v uho. In potem startaš, in vse, kar slišiš, so zavore na sankah. In ko se ustaviš, gledajo nazaj in kmalu zacne lajati eden in nato še eden, in ce ne startaš hitro, nepotrpe­žljivost hitro narašca. Ko uide iz nadzora lahko sledi pretep, zaradi katerega lahko izgubiš psa za celotno sezono. Ta pasma je sposobna neverjetnih stvari. Ce se znajdeš v snežni ne­vihti in te skrbi, kako in kaj, njih to zgolj podžge, naredi jezne, dobijo dodaten adrenalin. Tako kot vsi psi imajo izrazit voh. Nekateri kraji jim dišijo enako in so eden od vzrokov njihove odlicne orientacije. Imajo izjemen spomin in ce so nekje bili vsaj enkrat, to vedo. Zelo dobri so pri iskanju poti, tudi ce je povsen zamedena in se tebi niti sanja ne, kje si. Znajo levo in desno, to jih naucimo. Ni se jim treba usesti pred vecerjo – želimo, da jedo karkoli jim ponudimo. Da jedo hitro, da branijo svojo hrano, da so pohlepni. So inteligentni, hitro ucljivi, neustrašni. Edino cloveka se lahko dokaj hitro ustrašijo, ce se okorno premika okoli njih. So pa zelo nežni do ljudi. V treh letih delanja z njimi nisem našel enega, ki bi poškodoval ali ranil cloveka. Na tej dirki smo, kar se vremena tice, imeli vse. Snežne zamete in nevihto, veter, dež, plundro, ekstremen mraz. Bil je test vzdržljivosti in povezanosti med vodnikom pasje vprege in njegovo ekipo. Bil sem izjemno ponosen, kako so vse skupaj odpeljali. Samo enega sem moral odložiti na nadzorni tocki, 80 km pred ciljem. Opazil sem, da ne tece na nacin, kot sem ga vajen videti. Izkazalo se je, da je šlo za manjšo poškodbo stegenske mišice. Preostalih enajst je prispelo na cilj. Na sami dirki je urnik videti okvirno tako – med 5 in 8 ur vožnje z 2 do 4 urami pocitka, pri cemer se prepotovane razdalje vecajo proti koncu dirke. Zavedati se je treba, da ta pocitek ni cas, ko vodnik pasje vprege spi. To je samo cas od trenutka, ko se psi ustavijo, do trenutka, ko spet gredo. Nadeti jim je treba plašce, postlati posteljo s slamo, jih, glede na individualne potrebe nahraniti. Nekateri potrebujejo zdravilo, dru­gi masažo. Na koncu ostane nekje 30 odstotkov tega »pocitka« za moj spanec, odvisno, kako hiter in ucinkovit si, odvisno, ce psi dobro jedo ali pa je treba poskusiti s kakšnim trikom, da v njih nekako spraviš hrano. Potrebujejo med 1000–15.000 kCal dnevno. Spanec kot spanec pa ob vsem andrenalinu in dejstvu, da ves cas spiš zunaj, le redko pride. Kot vodnik pasje vprege ves svoj cas namenjaš za to, da je krdelo v kar se da dobrem stanju. Ce ostaneš brez enega zaradi malomarnosti, bo kmalu sledil naslednji, in tako naprej. Brez njih pa si brez možnosti. Zasluge za ta podvig gredo predvsem moji ekipi in njihovemu lastni­ku. Dejstvo, da so Pettrovi mlajši psi sposobni premagati izkušenejše pse drugih ekip, ki so prav tako zelo dobre, pove, da ima res vrhun­sko linijo psov. Kar je z železno voljo ustvaril v zadnjih tridesetih le­tih, je hvale vredno. Navelican dejstva, da na najdaljši dirki v Evropi (Finnmarkslřpet) zmagujejo zgolj in samo Norvežani, se je odlocil to tradicijo prekiniti. In leta 2016 mu je to tudi uspelo, uspeh pa je ponovil še leta 2018. Sam ne vem, kaj prinaša bližnja prihodnost zame. Rad imam Skandi­navijo in drugacen nacin razmišljanja in dojemanja. Petter je navdih in vsak dan se od njega nauciš nekaj novega. Je znanstvenik na svojem podrocju, podrocju znanosti o vlecnih psih. Svojim profesio­nalnim športnikom zagotovi vse, kar potrebujejo za to, da postanejo prvaki. Nameni jim cas, denar, voljo. Veliko stvarem se mora odreci. Ponosen sem, da lahko delam za takega cloveka, ceravno so dnevi lahko zelo dolgi in prostih dni ni veliko. A za zdaj se po koncu zime z veseljem vracam v domovino, k dekletu, ki je glavni razlog, da sem pred štirimi leti odšel na delo v tujino, k družini in prijateljem. V državo, ki je, kot sem ugotovil predvsem v tujini, še vedno biser v Evropi in ki ima navsezadnje tudi kar nekaj plusov v primerjavi s skandinavskimi državami. Mešanje obeh svetov mi trenutno ustreza. Besedilo in fotografije: Luka Mušic Cestitamo obcankam in obcanom z željo in s prizadevanjem za prijetno bivanje v lepem mestnem, vaškem in naravnem okolju v sožitju in s spoštovanjem do okolja in narave. Praznujemo 29. maja, na rojstni dan pisatelja Janeza Trdine leta 1830. Tega dne maja pa smo se leta 1994 z vecino edini na referendumu odlocili za ponovno samostojno obcino. Cestitamo! Delujmo za dobro in pošteno delovanje vseh za lepo in prijetno sobivanje. mag. Tomaž Štebe, vodja Civilne iniciative Mengeš OBCINA MENGEŠ URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 -- - -- - - - -- -- - - --- -- - - Razstava Arven Šakti Kralj Szomi Fotografska razstava Arven Šakti Kralj Szomi, ki se predstav­lja v galeriji Bahoe Art House na Dunaju, bo obcudovalcem na ogled vsaj še dva tedna. Razstavo Arven Šakti Kralj Szomi, slovenske umetnice iz Mengša, se da ogledati kar z ulice, saj ima galerija prostrana okna. Njena vrhun-ska umetniška dela navdihujejo Dunajcane že od 19. marca 2021 in bodo na ogled vsaj do 15. maja 2021. Mimoidoci lahko brez vstopa v galerijo vidijo nekaj cez 50 njenih umetniških fotografij. Arven Šakti, ki je v Sloveniji zaslovela s fotografijami, na katerih je uprizori-la lik deklice in dekleta, ki ga je poimenovala Dekle jesenske nebine, je za ta projekt bila tudi nagrajena z delovno štipendijo Ministrstva za kulturo RS. Umetnica, ki je diplomirala na Goldsmiths' College – University of London in magistrirala v Ljubljani na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), je leta 2019 za svoj ume­tniški opus prejela najvišjo nagrado Univerze v Ljubljani, priznanje pomembnih umetniških del (PPUD), enakovredno doktoratu znano­sti. Spremno besedilo k eminentnemu katalogu razstave je napisala priznana avstrijska pisateljica Marlene Streeruwitz, velike zasluge za izvedbo razstave imata tudi Ksenija Škrilec, veleposlanica RS na Dunaju, in Walter Famler, generalni sekretar ene najuglednejše dunajske kulturne institucije Alte Schmiede (Stara kovacnica). Nav­kljub težkim trenutkom za slovensko umetnost so se potrudili tudi v Domžalah, kjer je po zaslugi Cvete Zalokar Oražem in Katarine Rus Krušelj prav tako pred kratkim imela razstavo v Menacenkovi do-maciji. Nekaj njenih del bo dunajska galerija tudi odkupila za svojo zbirko. Morda pa bodo njena izredna dela v prihodnosti na ogled kdaj tudi v domacem kraju. Besedilo in foto: Béla Szomi Kralj Vsakodnevna škoda na skakalnicah ovira trening upov SSK Mengeš V minuli (predolimpijski) zimi najboljši slovenski smucarski skakalec Anže Lanišek je imel kmalu po izteku sijajne sezo­ne, prve celotne v obdobju pandemije novega koronaviru­sa, nov razlog za slavje. Domžalski rekorder, sicer clan SSK Mengeš, je namrec pred slabim mesecem dni (20. aprila) praznoval 25. rojstni dan. Po koncu uspešne zime 2020/21, ki jo je v skupni razvrstitvi za svetov­ni pokal koncal na devetem mestu, si je »Žaba«, kakor ga pravzaprav vsi klicejo, vzel nekaj casa le zase in za svojo družino. Zatem se je že zacel bolj ali manj zavzeto pripravljati za novo sezono, katere veliki vrhunec bodo olimpijske igre v Pekingu. Nacina dela – kot je dejal – ne bo bistveno spreminjal, še naprej ima pred ocmi tudi visoke cilje. Da jih je sposoben uresniciti, je navsezadnje dokazal že veckrat, na koncu koncev tudi na februarsko-marcevskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smucanju v Oberstdorfu, na kate-rem je navdušil z bronasto kolajno na srednji skakalnici. Za namecek se je Lanišek v prejšnji zimi še štirikrat zavihtel na zmago­valni oder med svetovno elito, manjka mu le še pika na i – prvo mesto. Toda glede na njegovo cedalje bolj stanovitno skakanje je le še vpra­šanje casa, kdaj bo prvic okusil tudi slast zmage v svetovnem pokalu. Potem ko so za prvomajske praznike dobili nekaj prostih dni, so takoj po njih znova zavihali rokave tudi (naj)mlajši upi iz SSK Mengeš in se vrnili k pripravam za novo sezono. Letošnji zacetniki pa so se že zaceli spoznavati z doskocišcem na skakalnicah pod Gobavico, nekateri pa že tudi z zaletišcem, s katerega so že izvedli prve (od)skoke. Kdor bi se jim rad pridružil, je prisrcno vabljen na trening, glede katerega bodo vse informacije dobili na telefonskih številkah 041/767-397 (predsednik kluba Boštjan Ekart) ali 041/750-404 (trener Aleš Selak). Na naše veliko razocaranje sicer iz dneva v dan opažamo, da objestne­ži delajo škodo na skakalnicah, tako da se spušcajo po doskocišcu, plasticno maso pa unicujejo tudi z metanjem velikih kamnov in celo razbijanjem steklenic, tako da je v izteku vse polno nevarnih crepinj. Poleg tega se nepridipravi izživljajo tudi nad brunarico in drugimi objek-ti, za namecek za seboj pušcajo takšne in drugacne smeti. Zato vse, ki boste na skakalnicah opazili kaj nenavadnega, naprošamo, da nam to sporocite. Besedilo: Š. M. Foto: A. M. Kvalifikacije za olimpijske igre v namiznem tenisu V Giumeresu na Portugalskem je bil od 21. do 25. aprila kvalifikacijski turnir za uvrstitev na olimpijske igre v Tokiu. Na tekmovanju sta Slovenijo zastopali clanici NTS Mengeš Ana Tofant in Katarina Stražar. Najprej so igrale v predtek­movalnih skupinah s štirimi igralkami vsaka z vsako, naj­boljši dve pa sta se uvrstili na glavni turnir, na katerem je nastopilo 32 tekmovalk. Katarina Stražar je prvi dan blestela. V 1. krogu je premagala Belgijko Liso Lung in Litovko Kornelijo Riliskyte, obe z rezultatom 4 : 2. Manj uspešna je bila Ana Tofant, ki je oba dvoboja izgubila, z Britanko Tin-Tin Hu z 0 : 4 in Bolgarko Polino Trifonov z 1 : 4. Po treh porazih Ani ni uspela uvrstitev na glavni turnir, je pa zadovoljna, saj je pridobi-la nove izkušnje, kar je dobra motivacija za nadaljnje delo! Drugi dan je Katarina kljub dobri igri izgubila proti Darji Trigolos iz Belorusije z 2 : 4 in se kot drugouvršcena uvrstila na glavni turnir. V prvem krogu glavnega turnirja se je Katarina, ki je 303. na svetovni lestvici, pomerila z izkušeno Švicarko Moretijevo, ki je na svetovni lestvici na 86. mestu. Mengeška devetnajstletnica je odlocno zacela dvoboj in prvi niz dobila z 11 : 8. Po vodstvu Švicarke s 3 : 1 se je Katarina zbrala in preostale nize dobila v svojo korist ter se uvrstila v drugi krog. V drugem krogu se je pomerila s Charlotte Carey iz Velike Britanije, ki je na svetovni lestvici na 118. mestu, izgubila je z rezultatom 3 : 4. Katarina je povedala:»S turnirjem sem na splošno zadovoljna, dala sem vse od sebe. Dobila sem veliko motivacije, v namiznem tenisu pa bom še naprej vztrajala, imam še veliko rezerve. Ko pridem domov, me najprej cakajo reprezentancne priprave na Otoccu, nato pa trenin­gi v Mengšu. Gremo novim ciljem naproti.« Katarina je lahko zadovoljna, saj je na turnirju premagala Belgijko (110.), Litovko (323.), Belorusinjo (101.) in Švicarko (86. na svetovni lestvici)! Iskreno cestitamo! Besedilo: Mlaj Foto: UTTU Tone se je rodil v zacetku leta 1949 v zakonu mame Mimi in oceta Toneta. Dve leti pozneje se mu je pridružil brat Janez. Po koncani osnovni šoli v Mengšu je zaradi zanimanja za tehniko in vozila šel v uk za avtomehanika. Vajeniško dobo je opravil v avtomehanicni delavnici Jurca na Crnucah. Kljub veselju do opravljanja tega poklica ga je strast do vrtenja volana vlekla v poklic šoferja. Po opravljenem vojaškem roku je zacel s samo stojnim prevozništvom, pozneje pa se je zaposlil kot voznik to vornih vozil v podjetju SCT. V tem podjetju je vestno opravljal svoj poklic do upokojitve. Prav zaradi vestnosti in vzornega službovanja mu je bila zaupana naloga, da je na miklavževo leta 1996 peljal smreko iz kocevskih gozdov, ki je kot božicno drevo krasila Trg svetega Petra v Vatikanu. V letu 1973 je v zakon zapeljal Rezko Petric z Brega pri Ko mendi. V zakonu sta se jima rodila sin Damjan v letu 1974 in štiri leta pozneje še hci Irena. Svoj dom so si najprej ustvarili v hiši njegovih staršev, nato pa so si zgradili lastno hišo na domacem vrtu, ob Poti na Dobeno. Tone je že v mladosti cu til povezanost z naravo in je po smrti strica Johana prevzel skrb za njegov cebelnjak. Ljubezen do cebel je še nadgradil in ustvaril nov, vecji cebelnjak, ter vestno in gospodarno ravnal s cebeljimi družinami. Ljubezen do cebel in cebelarsko znanje Antonu Podboršku v spomin V ponedeljek, 19. aprila 2021, je med vašcani in clani gasilskega društva odjeknila vest, da nas je nenadoma zapustil Anton Podboršek, Matijev Tone. V komaj zacetem 73. letu življenja, ob pripravi na jutranji sprehod s hišnim cuvajem, mu je nenadoma prenehalo biti srce. pa je prenesel tudi na sina Damjana. Bil je tudi prizadeven in vesten clan Cebelarskega društva Mengeš. V gasilsko društvo se je vkljucil kot pionir, skupaj z vec vrstniki svoje generacije že v letu 1957. Pridno je osvajal osnovno gasilsko znanje in vešcine, ter jih utrjeval s sodelovanjem v tekmovalnih ekipah. Rad je pomagal pri izvedbi tradicionalnih prireditev in drugih dejavnostih v društvu. Ko je društvo prejelo v uporabo vecje tovorno vozilo GVC, je bil dolocen v ekipo voz nikov. Za svoje prizadevno delo je v letu 2019 prejel priznanje za 60-letno delo v društvu. Dragi Tone, zahvaljujemo se ti za vse, kar si storil v dobro dru štva in tako posredno tudi vasi Loka pri Mengšu. Mirno pocivaj v zavetju društvenega cebelnjaka in njegovih pridnih delavk. Ob tvoji smrti izrekamo ženi Rezki, sinu Damjanu in hcerki Ireni z družinama, bratu Janezu ter drugemu sorodstvu iskreno sožalje. Od pokojnega clana Toneta smo se poslovili 23. aprila na mengeškem pokopališcu. Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu UTRINEK Kot utrinek mi zdrsne skozi glavo rima prelepa v zvezi srca. A ko bi rad jo prijel, zadržal pri sebi, zapisal, je že ni vec, je že ušla, je za vedno izginila, zame izgubljena, v globinah vesolja. Zapustila je žalost v duši in le odsev v zavesti: Glej, clovek, ne v glavi, v srcu je problem: Srce se razumu izmika, ljubosumno skriva svoje melodije, življenja in smrti rapsodije. Pesem in umetniški deli: Aljoša Rode Mnenje na clanek Otvoritev prostorov za fizioterapijo v Zdravstveni postaji Mengeš V prejšnjem glasilu Obcine Mengeš je bila predstavljena nova fizioterapija pod okriljem ZD Domžale. Fizioterapevtka Mira Skitek sem prenehala izvajati program fiziotera­pije zaradi odhoda v pokoj. V clanku so predstavljene nove aparature, ki jih je naša fizioterapija prav tako imela že dolga leta – magnetoterapija, laserska terapija, Bi-optron – svetlobna terapija … ob vsem tem nam je bil bolj pomemben odnos do ljudi. Kljub temu želimo, da bi fizioterapija naprej delovala v prid ljudem in bila v pomoc vsem, ki jo potrebujejo. Besedilo: bivša fizioterapevtka v ZD Mengeš, Mira Skitek Dobeno Regrat Od travnih cvetlic imam regrat najraje, ko cveti, ali kadar kot lucka se maje. Ko se njegova barva v sonce spreminja, me na moj porocni prstan spominja. Z leti mineva vse rumeno in zlato, kosci kosijo regrat in trato. Moj prstan sijaj je izgubil, ko svoje srce si drugi obljubil. Vsako leto bo regrat ponovno vzcvetel, a prstan vec moj nikoli žarel. Ga bom snela, v predal ga bom dala in cvetov rumenega regrata si bom nabrala. Pesem in foto: Franciška Hunjet OBCINA MENGEŠ URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Mengšan, april 2021, št. 4: Trobec Francka (Knjiga Matjaža Brojana: Slamniki pod Gobavico, Monografija o slamnikarstvu na Mengeškem), Zlatko Bogdanic (Knjiga Matjaža Brojana: Slamniki pod Gobavico, Monografija o slamnikarstvu na Mengeškem), Katarina Štic in Majda Habjan (Knjiga Matjaža Brojana: Slamniki pod Gobavico, Monografija o slamnikarstvu na Mengeškem) Nagrado podarja Obcina Mengeš. Rešitev križanke je bila: SLAMNIKI POD GOBAVICO Dobitniki nagrado prevzamete na Obcini Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, s predhodno telefonsko najavo: 01 / 724 71 06. Nagradna križanka tokratnega glasila Mengšan, maj 2021, št. 5: Nagrada: Manjši projektor za domaci kino. Avtor: Štefan Markovic Pravilno geslo križanke lahko pošljete do ponedeljka, 31. maja 2021, na naslov: Obcina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom Nagradna križanka Mengšana. Izžrebani dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki. OBCINA MENGEŠ Župan Spoštovane obcanke, spoštovani obcani Ob obcinskem prazniku, rojstnem dnevu Janeza Trdine, ki ga obeležujemo 29. maja, vam cestitam. Osrednjo prireditev ob obcinskem prazniku bomo organizirali v skladu z epidemiološkimi razmerami, ki bodo veljale 29. maja 2021. Glede na razmere boste o prireditvi obvešceni naknadno. Župan Obcine Mengeš Franc Jeric