Za poduk in kratek cas. Pošteno rokodelstvo ima zlato dno. Rokodelstvo ao avoje dni bolje čislali, kakor daadaaes, zato so hoteč povedati njegovo vrednoat rekli: ,,Pošteao rokodelatvo ima zlato dao". Kako so pa celo bogati ia imeaitai gospodje rokodelstvo ceaili, kaže nam naaledaja povest, ki ae je bojda 1. 1615. reaaičao dogodila aa Nemškem. Bogat vitez je imel ediao hčerko, katero je prišel snubit bogat mladeaič iz aoaeščiae. Izvedevši ajegovo željo vpraša ga oče: ,,Kako pa bote mojo bčer preživili?" ,,Njeaemu staau primerao", odgovori mladeaič. ,,To ae zastopi, ali a ččm?" nImam obilao poaestev, čijib. dohodki bodo izveatao zadostovali". ,,Iu aimate druga aič, kakor poaeatva?" To vpraSaaje ae je saubaču čudao zdelo. ,,Nič druga nimam, pravi, vendar mislim, da bo za aaju dovolj". MJaz pa ae mislim tako, odvrae oče; moja ediaa hči bo aicer tudi precej poaestev podedovala, veadar bi utegaila oba v kakšai aesreči svoja poaestva zapraviti, ia od čeaa bi ae tedaj živila. Jaz torej ae dam svoje hčere aobeaemu saubaču, ki ae ve kakšae umetaosti ali kakšaega rokodelatva, a katerim zamore ob čaau sile aebe ia avojo žeao preživiti". Mladeaič sicer tega ai mogel zapopaati, veadar iz ljubezai do avoje aeveate ae je podvrgel tej pogodbi proaeč leto dai čaaa, da se kakšnega rokodelatva aauči ter zaprošeao aevesto dobi. To se mu je dovolilo. Mladenič se je podal k alavaemu košarju, pri katerem 8e je v polu leta aaučil tako spretao košare pleati,  da je v tem avojega mojatra prekosil. Zdaj je splel za svojo nevesto košarico, kakoraae so potem kmalu vse gospodidae začele noaiti, ter jih je mnogo prodal aa Holaadsko ia Aagleško. Mladi košar je s tem dosegel svoje želje ter poatalv zet bogatega viteza. Črez aekoliko let pa je aastal oadi ljut boj, v katerem sta košar in njegov tast vaa posestva zgubila ter bila prognaaa aa Holaadako. Zdaj je v resuici prišla takoaaa sila. da je moral košar vao svojo družiao a svojim rokodelatvom preživiti ia zdaj je oa tudi spoznal, kako pametao je ravaal ajegov tast, ki ai hotel dati svoje bčere saubaču, ki ae bi zaal aobeaega rokodelatva, a katerim bi zamogel v čaau aile sebe ia avojo družiao preživiti. Koliko airomakom bi ae pač tudi daadaaes bolje godilo, ko bi ae bili kedaj aaučili košare pleati ali kakaaega koli drugega rokodelstva, s katerim bi ai prialužili potreben živež, kedar jim miae ali kakšae aeareče poljake pridelke vkoačajo, ali s katerim bi ai zraven svojega goapodaratva v zimi ali v proatib urab. kaj prialužiti zaaiogli? J. S—a. Smešnica 52. Goapodiaja: ,,Ka,j, ti-li ne dopade pri aaa, da hočeš drugata?" Dekla: ,,Vae bi bilo dobro, ali vi ste doslej akorej vaa dela opravili, ki bi jih bila jaz rada." — Goapodiaja: ,,Tembolje za-te; če aem jih jaz opravila, pa jih ni bilo treba tebi". — Dekla: nVae bi bilo dobro, toda vi jih aiate opravili, kakor bi jih bila jaz rada".