11 Št3
m ih
odst«'
jajc
UGO-
PoStnlna platana _ Sped. abbon. post. - II tt.
GOSPODARSTVO
R G O V I N A
F I N A N C A
INDUSTRIJA
OBRT ♦ KMETIJSTVO
ETO X. ŠT. 195
PETEK, 11. MARCA 1955
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
ardii
.htev
dav
*a tržaške ladje |o odnesli drugi
ji sestanku gospctiarskih izveden-,, 0?v’ ki ga je sklical generalni vladni na l°misar 00 Prihodu ravnatelja za plov-i stT *n PPn!0rskti promet pri rimski via-m BL’ ^ iam tržaški župan Bartoli, prvi ‘ |®rec med tržaškimi iredentisti, dejal, do fi &e Trsl ne ^dovolji več z obljubami , r.da so znaki vznemirjenja med Tr-t0a. P^ni zaradi večnega odiašanja primer-tne ukrepov čedalje bolj očitni, toarjl ,V resnici se toplomer v Trstu zaradi prar**e naglo dviga, splošno vznemirje-Cagve raste; mali trgovcfi pretijo z javnim teče y toPom. Splošno zabavljanje proti pomiki rimske vlade je zavzelo tak raz-da se ne da ukrotiti niti z napokanimi odhodi izseljencev v Avstnali-niti ne z raznimi sodnimi razprava-Proti nezadovoljnežem. Razburjenje F doseglo vrhunec, ko je prispela v tst vest, da Trstu ne bodo vrniM ve-motornih ladij »Satumije« in »Vul-ije«, pač pa da ostaneta v Neaplju. Vseh tistih, ki so pozorno spremljali ^spodarsko politiko bivše Zavezniške __ J°jaške uprave, ki je bila vedno v ok-- . .Iru smernic in želja iz Rima, s kate-SKer111 je zavezniška vojaška uprava že 1948 sklenila gospodarske sporazu-ne more sedanja žagala vladajo-. -..r1 Prav nič presenetiti. Za gospodar-I IU0 središče, kakor je Trst, ki živi od 1 * h!0r^a ki bila morala obnova trgovinske ' Omarice po vojni predstavljati giav-0 vprašanje. V resnici je Zavezniška '°iaška uprava, ko se še ni s tinančni-rstm,0.* gospodarskimi sporazumi iz marca izenip vpregla v voz rimske centralistične litra, PPkarske politike, postavila na prvo "iesto svojega gospodarskega prpgra-zgraditev trgovinske mornarice 400 Ts°i ion. Njena kasnejša obveza, da k snie tržaška gospodarska politika gi-IPII® 53010 v okviru splošne italijanske lUU'!, Podarske obnove, je ta njen gospo-^rski načrt popolnoma prevrgia. k'° je poslalo zlasti očitno pri pode-
*
:	^vanju posojil iz kreditov Marshallo-
_r ,,esa plana. Samo ena država še je po-N F, g Trsta prejela v razmerju s številom
v tako
visok Marshal-
i JJiunktu
ur^oji p,*v|
r-k y'‘n> prebivalstva
kredit kakor prav cona A STO-ja l^-803.891 dolarjev); v lirah je to dalo roCi‘‘ hiilijard 214 milijonov. To vsoto pred ^vija tako imenovani protivrednosini ^*lad. iz tega sklada je vojaška upra-ESTB!? nakazala 20 milijard 459,601.850 lir p* gradnjo ladij. V razmerju z ostali-~~^j} krediti, kakor n. pr. za industrijo “j; milijarde 757,500.000), ki so biii po-- Ejjfeni tudi iz postavk državnega pro-mrutna, je to bila ogromna vsota. Mi im že sproti opozarjali, da črpajo iz tpčditov za gradnjo ladij premnoga ne-Tri0*1žsška podjetja, ki so izkoristila ko-uro, da bi si pod ugodnejšimi po-nabavila kredite za gradnjo ladij. Trstu so bili ti krediti na razpolago P° 3%, medtem ko je italijanski banč-(1 m Zavod> ki je financiral podjetja z * "^rshallovim denarjem, zahteval 5% se več. Tako je n. pr. genoveška druž “Italia« prejela iz tržaškega sklada P*® 5 milijard lir, podjetje »Genope-/Jlrp11 liz Livorna nad 61U milijonov, 1 i jUrna« iz Rima 143 milijonov, uBara-r0*« jz Milana 70 milijonov itd.
Zdaj priznava tudi »La Prana«, gla-|ila p0 demokrščanske stranke v Trstu, da stC kil takšen način delitve kreditov po-"^n za tržaško mornarico in gospo-jufstvo. Tržaški Lloyd je sicer tudi pre-j;' Precej denarja (okoli 12 milijard), ^eiidar je večina njegovih ladij odšla Pji Lanovo, kjer so še danes registrira-
Krivična razdelitev kreditov je imela Posledico le počasno naraščanje šte-^ ladij, vpisanih v tržaški pomorski pgister. Tako je leta 1949-1950 znašal rastek v Trstu 2.849 brutoregistrskih i0". leta 1950-51 1.353 ton, leta 1951-52 C'61s ion, leta 1952-53 3.23S, leta 1953-60.529 brt.; skupaj torej prirastek .''532 ton. Toda med ladjevjem, ki je 'ko v letu 1953-1954 registrirano v Tr-,	1 11 (60.529 brt) so tuja podjetja, ki so
^ fegistrirala v Trstu samo, da bi pre-,Ba kredite za gradnjo ladij po nižjih -jmostih. Tako n. pr. podjetje »D’Ami-»p! iz Rima (z eno ladjo 20.451 brt), merro Baratelli« iz Milana (z dvema -* aaiama s tonažp 3.170 brt), »Aldo Scar 1	® altri« iz Benetk (z dvema ladja-
, a s 3.200 brt). Od omenjenega ladjev-jjOjk ki je predstavljalo prirastek lela k 53-54 so pripadale tržaškim podjetjem ladje (2 družbi »Marittima-Pinanzia-2 25.208 t in 2 družbi »Lussino« z
,^am se zdi nerazumljivo, zakaj se l£° glasila tržaških strank, ki ppdpi-
5=1
i. M
Bajo
vlado, oglasila poprej!
t Kalanja med liallio in Nemil
_ - Rimu so ,se te dni začela italijan-o-nemška trgovinska pogajanja za /ti in0Vc> sedani'e pogodbe. Italijanski Vlp^gati gredo za tem, da bi Italija do -c(0 'i zvišanje kontingenta za izvoz po-J	sadja in vina. Lani so Nemci
O^oliM dopolinilne kontingeaite:	nad
i •Pilijon dolarjev za- uvoz itaMjainske-—<1^ .krompirja, 300.000 dolarjev z-a ze-i i Vnkvo 'irl 5,2 milijona za povrtnino. 1 ! L P°vi pogodbi bi Italijani radi dvigni celoten kontingent za -izvoz po-<s IT 411 od sedanjega 22 -na 28—30 mi-3il>iI|0tlov dolarjev. Nemčija je lani uvo-§1^ a 2 milijona hektolitrov vina, toda ®{aIVeč iz Francije in Španije, medtem |||r ie italijanski izvoz vina v Nemčijo toVPre^no ‘na,za^ovai- Nemci bi radi |jr.Te^al,i kontingente za izvoz tiska-r-t 111 strojev, avtomobilov in pen-i-cili-.pjljj®' Po stari trgovinski pogodbi je bil .J Plingent nemških avtomobilov dolo-T11 Ha 1 mili)on 50'000 dolarjev, a JjTjk letom je bil povišam za 100.000 , L arjev; izvozni kontingent nemškega 5 thf'”1®3 ie '-ki positavJj-en -na 100.000 e‘' L arjev. Italijani se branijo poviša-kontingenta, ter imajo že sami J Volj tega zdravila.
Evropska gospodarska komisija za nadrl Jugelexporla
Mednarodna banka naj bi financirala gradnjo elektrarn
Kakor je bilo napovedano, je komite za električno energijo pri Evropski gospodarski komisiji v Ženevi objavil poročilo o -pospeševanju izvoza električne energije iz Jugoslavije v Avstrijo, Italijo in Zahodno Nemčijo. Z vprašanjem izvoza električne energije iz posameznih držav se ta komite bavi že od leta 1947. Komite je u-svojil načrt, ki so ga Izdelali jugoslovanski izvedenci sporazumno z izvedenci prizadetih držav na raznih sestankih. Izvedba tega načrta bi stala 410 milijonov dolarjev. Jugoslavija bi lahko proizvajala 60 milijard kilovatnih ur električnega toka na leto.
Predsednik skupine -izvedencev, ki ji je Evropska gospodarska komisija poverila nalog, da prouči omenjeni načrt, g. P. Sevette je dal časnikarjem nekaj pojasnil o omenjenem načrtu, ki predvideva gradnjo 4 novih velikih elektrarn v Jugoslaviji (Cetina, Lika-Gacka, Idrijca in Trebišnji-ca). Zmogljivost teh central bi letno znašala povprečno 5810 milijonov kilovatnih ur. Gradnja bi trajala 4-6 let. Načrt predvideva tudi povečanje hddrocentrale Peručica, ki je ze v gradnji. V šestih nadaljnjih razdobjih bi se postavila daljnovodna mreža za izvoz 4,3 milijarde kilovatnih ur v Avstrijo, Italijo in Zahodno Nemčijo. Izvedenci so proučili možnost, da bi se ustanovila družba, ki bi proučila načrte in zgradila elektrarne. Obravnavali so tudi vprašanje u-stanovitve mednarodnega holdinga, katerega sedež bi bil -izven Jugoslavije. Razni komiteji »Jugeleksport« so se sestajali leta 1953 in 1954 ter imeli 32 sej. Predvideno je, da bi Avstrija uvažala električno energijo iz Jugoslavije pozimi, medtem ko bi poleti dobavljala energijo Jugoslaviji.
Jugoslovanske elektrarne bi se lahko uporabile 3000 ur na leto, in to skoraj izključno v zimskem času; pra-v v tem dejstvu je pomen teh elektrarn za izvoz električne energije. Izvedenci so mnenja, da bi se dal 3 leta po začetku fina-noiranja del proizvodnje centrale Peručica izvažati. Finančni komite je mnenja, da bi bilo -težko uresničiti ves program brez sodelovanja Mednarodne banke ali katerega drugega organa Organizacije združenih narodov. Sodelovanje Jugoslavije bi bilo v tem. da bi takoj zopet investirala dobičke, pridobljene v času, ko bi se elektrarne še gradile. (Poročilo smo posneli po švicarskih listih.)
Sodelovanje med elektrogospodarstvom Trsta in Slovenije
V začetku februarja it. i. so se sestali v Kopru predstavniki tržaškega e-lektrogospodarske-ga podjetja SEL VEG ter Elektrogospodarskih skupnosti Slo-veuije in Hrvatske, da bi v okviru podjetij, ki so zaradi dinamike obmejnega gospodarskega življenja navezana na sodelovanje, rešili nekatera vprašanja v zvezi z dobavo električne epergije.
Razgovori so potekali v duhu obojestranske dobre volje po prijateljskem sodelovanju. Ob tej priložnosti sta bili E odpisani dve pogodbi, katerih prva se mana-ša na dobavo električne energije področju, ki je prišlo po oktobrski korekturi 'mejne črte pod jugoslovansko upravo, druga pa na dobavo e-lektrične energije v primeru nujne potrebe.
Po omenjenii korekturi mejne črte je pripadlo Sloveniji nekaj manjših transformatorskih postaj v Miljskih lir.bih, ki jih -mi bilo mogoče takoj priključiti na omrežje Slovenije. .Zato temu področju dobavlja energijo še vedno Selveg, vendar bo do zočelka marca področje že priključeno na omrežje Elektrogospodarske skupnosti Slovenije (ELES). SELVEG bo temu področju dobavljal energijo po ceni 10 lir za kilovatno uro, ceni pa bo pribita še tretjina zaradi izgub ob prenosu in tran s/f orniani j i.
Druga pogodba se nanaša na uporabo 27 kV daljnovoda -od Opčin do meje v dolžini kakih treh km, ki služi kot rezerva za napajanje koprskega e-lektričn-ega omrežja, kar je posebno važno za pr-emogovni-k iSečovlje, kjer
morajo električne vodne črpalke biti v stalnem pogonu. Zato mora služiti omonj-eni daljnovod, ki ga -sicer SELVEG ne uporablja, kot rezerva do končanega dela za popolno zagotovitev prenosa električne -energije do sečoveljskega premogovnika. Ta dela, ki obsegajo zgraditev rezervnega transformatorja v Kopru, dvojnega daljnovoda Črni kal-Kopier im prilagoditev transformatorske postaje v Karojbi, bodo predvi-dom-a končana do pomladi. ELES bo plačeval SELVEG za najemnino omenjenega da-lj-bovoda od Opčin do meje mesečno 80.000 lir.
Na sestamku y Kopru je bilo govora tudi o možnosti bodočega -ožjega sodelovanja med elektrogospodarstvom Trsta in- Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da obstaja na obeh straneh najboljša pripravi j enast za takšno sodelovanje. To bi lahko prišlo do izraza pri graditvi in izkoriščanju akumulacijskih elektrarn Osp in Idrijca in spion v Posočju. To sodelovanje pa bi se lahko razširilo ma še širše (Sodelovanje obmejnih elektroenergetskih sistemov.
R. K.
Jugoslavija ima surovine za jedrsko energijo
Med razpravo zvezne ljudske skupščine je predsednik Tito govoril predvsem o zunanjepolitični dejavnosti Jugoslavije v preteklem letu. Pri tem se je dotaknil tudi vprašanja proiz-
vodnje in- -izkoriščanja jedrske (a-tomske) energije. Poudaril je, da bi bilo za človeštvo katastrofalno, če bi se ta ogromna sila uporabila kot sredstvo razdejanja in- uničenja. Zato je treba uporabiti jedrsko energijo v mirnodobske industrijske namene, za dvig življenjske ravni ljudi in odstranitev bede in zaostalosti, ki so hkrati v veliki meri vzrok vojnih spopadov. Dodal je, da bi bilo treba u-ničiti vsa razpoložljiva jedrska orožja ter njihov material uporabiti za proizvajanje energije v blagor človeštva. Nad jedrsko- energijo bi bilo treba uvesti mednarodno nadzorstvo, ki bi preprečilo zlorabo.
Govornik je omenil, da je Jugoslavija po vojni posvetila vso pozornost vprašanju izkoriščanja jedrske energije v proizvodne namene. V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so ustanovili institute za raziskovanje na področju jedrske znanosti. Hkrati so proučevali tudi geološki in mineraloški sestav jugoslovanskega ozemlja. Jugoslovanski izvedenci so se mudili tudi v tujini, kjer so jim šli tuji strokovnjaki na roko. Predsednik Tito je poudaril potrebo, da bi se doseženi rezultati raziskovanja na področju Jedrske energije svobodno izmenjavah. Raziskovanja so pokazala, da obstajajo v domači zemlji dragocene jedrske surovine. (Tito je pri tem verjetno mislil na ležišča urana). Jedrska energija ni po vsem tem samo monopol nekaterih velesil.
ITHMUM« PUIM V RIMU
PREBRODILI BODO VSE TEŽAVE
O poteku italijansko-jugoslovanskih trgovinskih pogajanj v Rimu še ni u-radnih vesti. Ker gre za to, da se izmenjava med obema državama postavi na novo osnovo, je razumljivo, da so pri pogajanjih nastale težave. Kljub temu pogajanja napredujejo, ker se obe strani zavedata važnosti gospodarskega sodelovanja za gospodarstvo obeh držav. Milanski gospodarski list »24 Ore«, ki je prve dni marca v svojem dopisu dz Rima označil nekatere predloge jugoslovanske delegacije za nesprejemljive in je skušal odgovornost za trenje med o-bema delegacijama zvrniti na predstavnike Jugoslavije, priznava v svojem drugem dopisu iiz Rima (8. marca), da so italijanski poslovni krogi živo zainteresirani za jugoslovanski trg in da ti želijo, da bi se težave, ki nastajajo pri pogajanjih, čimprej prebrodile v zadovoljstvo obeh strani in da bi prišlo do povečanja medsebojne izmenjave. V prvem dopisu iz Rima je list ugotovil, da so nastale težave, ker je Jugoslavija prepovedala izvoz določenih vrst blaga, kakor bakra in raznih vrst lesa. Tako ni za Italijo na izbiro tisto blago, -ki hi si ga želela ; tudi svinca in železnih rudnihn ni v Jugoslaviji na razpolago. Listu se zdi samo po sebi umevno, da Italija ne more pristati na. sprostitev uvoza v I-talijo. Jugoslavija je namreč postavila zahtevo, da bi uvoz iz Jugoslavije v Italijo bil deležen tistih ugodnosti, kakor veljajo za države članice OEEC.
Po informacijah tega Usta naj bi se delegaciji pogajali o novi obliki sprostitve. Po tem predlogu bi bil u-voz v Italijo določenih vrst blaga sproščen do določenega plafona, za druge vrste pa bi se določil kontingent uvoza iz Jugoslavije; uvoz tega blaga bi se izvršil proti uvoznim dovoljenjem torej ne »čez carinarnico« (a dogana), -kakor v primeru, ko bi šlo za sprostitev uvoza do določenega plafona.
Omenjeni list je v izvlečku priobčil pismo gospodarskega atašeja pri jugoslovanski delegaciji v Rimu. Iz tega se vidi, da niso bile točne informacije lista glede blaga, ki ga ima Jugoslavija na razpolago za Izvoz v Italijo; tako je Jugoslavija pripravljena izvažati v Italijo svinec. Jugoslavija ima tudi v vidu uvoz italijanske preje in tkanin iz bombaža, šivalnih in pisalnih strojev, ki jih želi Italija izvažati.
Italijanska delega-ieja želi, da se določi obvezen kontingent blaga, ki ga je Jugoslavija pripravljena izvoziti. Gospodarski predstavnik Jugoslavije je zanikal trditev milanskega lista, da
zahteva Jugoslavija v trgovinski pogodbi klavzulo, po kateri in lahko menjala cene, ki so bile že določene \ sklenjenih poslovnih pogodbah. Ust dodaja, da se je razširil glas, da je bil dosežen sporazum glede dobave jugoslovanskega lesa Italiji.
Iz drugih virov prihaja vest. da je bil v Rimu že dosežen sporazum glede pogodbe o tržaškem regionalnem prometu.
NOV VALOLOM V GENOVI. Rimska vlada je nakazala- pol milijarde ii-r kot pomoč za obnovo pristanišča v Genovi, ki ga je .neurje zeilo poškodovalo. Od tega bodo 300 milijonov potrošili za gradnjo novega valoloma.
Prve davčne stavke v Franciji
»Gospodarstvo« je v zadnji številki poročalo o nenavadnem; gos-podarsko-socialnem gibanju v Fra-ticiji, hi ga vodi podeželski trgovec P-ierre Pouja-de. Ta je napovedal boj davkarjem, češ da pobira država previsoke davke in da je -njena uprava predraga in komplicirana.
Po najnCvejših vesteh iz Pariza se je to -nenavadno gibanje tako naglo razširilo, da prizadeva novi francoski vladi, k-j ji predseduje Edgar Faure, resne preglavice. Vlada se boji-, da -bi se razne demonstracije i-n protesti proti uradnikom davčnih uprav izprevtrgli v pravo davčno -stavko, ki bi imela hude posledice za državno blagajno. Gibanju so ,se namreč y zadnjem času pridružili tudi ljudje, ki niso posebno obremenjeni z davki. V zadnjem času se je gibanje -pričelo širiti iz južno-za-hodne Francije proti Parizu in je že davno prodrlo čez Loaro. Ne gre torej več za osamljene krajevne proteste. V nekaterih pokrajinah je Poujade že p .o-glasil davčno stavbo.
Vlada .se boji, da 'bosta poleg gmotne škode, ki jo utegne utrpeti držav-na blagajna, prizadeta tudi javni red in sam ugled -oblasti. Po poročilih nekaterih listov utegne to gibanje -dobiti tudi ost protiustavnega gibanja, ki bi bilo naperjeno proti samemu parlamentarizmu. Faurova vlada se namerava postaviti v bran proti Poujadu z dvoje vrst ukrepov: z ene strani hoče poseči y bistvo in izločiti osnovne vzroke, iz katerih je pognalo- novo gibanje. Izvesti hoče- davčno reformo, in sicer omiliti kazni za. neplačane davke, poleg tega pa tudi decentralizirati davčno upravo in razširiti pristojnost krajevnih oblasti. Davčnim obvezancem bi ne bilo treba za vsako malenkost iskati pravice pri osrednjih oblasteh.
Poujadovo gibanje dela preglavice tudi notranjemu ministru, y kolikor gre za zaščito ugleda države im javnega re-dia. Zato j-e minister B o u r g es J M a u nou r y nujno sklical .sestanek su-perjj re f ekt o v raznih francoskih pokrajin, na katerem se bodo posvetovali o potrebnih ukrepih, da se zajezi Poujadovo gibanje.
Avstrijske gospodarske težave
SVARILO AVSTRIJSKEGA KANCLERJA RA-ABA
Naraščanje cene mesa in -mleka je v avstrijskem notranjem gospodarstvu povzročilo precejšnjo zmedenost, kakor poročajo slovenski listi na Koroškem. Izvoz les-a j-e tako -narastel, d-a je morala vlada poseči vmes in skrčiti kontingente. Vlada je morala prispevati tudi y sklad za vzdrževanje cene mleka in je tako preprečila nadaljnje skakanje cene tega tako važnega hranila. Zaradi skakanja cen živeža so se oglasile delavske organizacije z zahtevo po povišanju p-lač. Zunanja trgovinska bilanca mi več -tabo ugodna. Vse te okoliščine bi lahko neugodno vplivale pa položaj šilinga.
Zato se je oglasil sam kancler Raa-b in po radiu posvaril gospodarske kroge po vsej državi, naj se zavedajo važnosti tesne povezave -med plačami in cenami. Zagotovil je, -da bodo ostale cene vsem živilom, kakor kruhu, mesu in mleku stabilne. Finančni minister bo ukinil dav.e-b na sladkor, da bi se sladkor pocenil. Govornik je o-menil, -da -se bodo po znižanju cen ben činu znižali prevozni -stroški. Vlada bo sprostila izvoz lesa šele tedaj, ko bodo cene na notranjem trgu pričele padati.
K vesti o znižanju cene bencina naj dodamo naslednje podrobnosti:	cena
bencina se je 14. ferbuarja 'znižala
za 20 grošev, c-ena gazolijia pa za 5; tabo stane zdaj bencin isuperior 3.95 šilinga in bencinska mešanica (be-nc-ai, oziroma benc-im-bencol-alkahol) 4.15 šilinga, medtem ko stane' domač gazo-l>i-n 2,40 šilinga liter. Računajo, da bo padla tudi cena uvoženega goriva.
AMERIŠKI PREMOG ZA AVSTRIJO CEZ BREMEN. Decembra lanskega leta je prispela po rečni progi v Linz (za železarno VOE-ST) -pošiljka 10.000 ton ameriškega premoga. Prav tako je v decembru prispelo po Donavi 147 tisoč ton nemškega premoga za to tovarno.
PROMET PO DONAVI NI SE POVSEM PROST. M-eseoa- novembra j-e bil med Jugoslavijo i-n Avstrijo sklenjen sporazum glede prometa po Donavi. V zadnjem času sta se o prometu na- Donavi sporazumeli tudi Avstrija im Bolgarija. V simlislu -tega sporazuma se je -odprl promet za Avstrijo po teritorialnih vodah Bolgarije. Tako lahko zdaj plovejo avstrijste ladje do Ruščuka. Dalje proti Črnemu morju se ne smejo, ker se Avstrija še ni -sporazumela y tem pogledu z Romunijo in Sovjetsko zvezo. -Na zadnjih itrgovimskih pogajanjih z Romunijo so Avstrijci poskušali pos-taviti na dnevni red tudi to vprašanje, vendar so Romuni izjavili, da niso pooblaščeni za takšna pogajanja.
Zagrebški spomladanski velesejem na pragu
Več razstavljalcev kakor lani - Letošnje novosti
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, 8. marca
Gotovo je nehvaležen posal ocenjevati uspeh nekega sejma že vnaprej. Zalo ne bi rad že pred .samim začetkom prireditve ocenjeval letošnji uspeh zagrebškega spomladanskega velesejma. Navedel bom samo nekaj -dejstev. Kakor vam je znano, -so bile v okviru spomladanskega -sejma napovedane razne posebne prireditve. Toda uprava se je morala odločiti samo na prireditev vinskega sejma in splošnega- velesejma jugoslovanske obrti, ker se je za sejem prijavilo preveč razstavljallcev ter so- ti zavzeli paviljone prvotno namenjene za napovedane prireditve. Razstavo športnega ribolova je morala upirava premestiti, fn sicer v prostore lovskega- muzeja.
JUBILEJNI SPOMLADANSKI SEJEM
Letošnji spomladanski velesejem v Zagrebu bo vključen v jubil-arne prireditve, ki bodo ob proslavi desetletnice osvoboditve Jugoslavije. Na sejmu bodo razstavljeni zlasti proizvodi, kakršnih Jugoslavija pred drugo svetovno vojno ni- proizvajala. Do izraza bodo prišle zlasti nove tovarne in podjetja.
-Spomladanski velesejmi so v Zagrebu nastala, ker je bilo na jesenskih mednarodnih velesejmih premalo prostora za domače razstavljalce. Zgrešeno je mnenje v tujini, da so uvedli spomladansko prireditev z namenom, »da bi jesenski velesejem postal predvsem uvozni sejem«. Najeta površina spomladanskih prireditev govori o njihovem napredku: leta 1952 3.000 kv. metrov,
letos že nad 16.000 kv. metrov. Letos bo razstavljalo okoli 30% več razstavljalcev -kakor lani. O napredku pomladanske prireditve govorijo tudi podatki o zaključenih pogodbah: leta 1953 23 milijarde 800 milijonov dinarjev, leta 1954 gotovo okoli 43 mlliijard. Lansko leto ,so mnogo blaga pokupili -tudi kupci iz Avstrije, Bolivije, Danske, Anglije, Etiopije, Grčije, Indije, Italije, Nemčije, Pabi-stap-a, Sirije, Turčije in iz drugih držav Bližnjega vzhoda.
SPLOSNI VELESEJEM JUGOSLOVANSKE OBRTI
Za to prireditev je bilo treba dvakrat povečati prvotno rezerviran prostor; takšno je bilo zanimanje zanjo. Obrtniki bodo razstavljali v 4 paviljonih. Zasebniki bodo razstavljali deloma neodvisno, deloma tudi v okviru zadružnih organizacij. Sodelovale bodo razne obrtniške proizvodne -nabavne in prodajne zadruge, medtem ko bo socialistični sektor prikazal obrt vs-eh jugoslovanskih republik. Največ prostora bodo zasedli razstaVljalci iz Hrvatske, za njimi po vrsti iz Srbije, Vojvodine, Slovenije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine.
Obrtniški velesejem hoče predvsem doseči komercialen učinek, toda udeležila se ga bodo- tud; nekatera uslužna obrtniška podjetja iz čisto propagandnih namenov. Posebno pozornost bodo posvetili delu vajencev. Izdelki jugoslovanske obrti se izvažajo ne samo v Evropo, temveč tudi na Bližnji vzhod, v Indijo, Burmo, Siam itd.
Vzporedno s to prireditvijo bo tudi tradicionalna modna revija, na kateri
bodo razna obrtna in druga podjetja prikazala svoje najnovešje kreacije.
VINSKI SEJEM
Vinski sejem bo združen is- pokušnjo vin. Njegov obseg ne bo velik, ker se ta sektor šefe razvija in ker tudi ni na razpolago dovolj -prostora. Kljub -temu bo -izbira razstavljenih vin. velika; tu bodo vzorci vina iz Istre, Dalmacije, Hercegovine, Zupe i-n drugih vinorodnih krajev.
Omeniti moramo še -naslednjo nov-osit: letos bo namreč mogoče na sejmu tudi kupiti razne drobne predmete, predvsem obrtniške izdelke, k-abor obleko, obuvalo itd. Velesejemski katalog bo objavljen v 5 jezikih; vpeljan je bil tudi register zaščitnih znak-o-v. To bo prvi jugoslovanski register -tovarniških zmamk in nazivov.
OSTALE PRIREDITVE SEJMA
Sej-em gostinstva in turizma bo ločeno, in sicer v času od 4. do 12. junija ter bo zavzel vse veleseje-m-ske pro store. Mednarodni velesejem, bo v jeseni od 2. do 13. -setpembra. To bo- 50. prireditev zagrebškega velesejma. Na njej -se bodo sestali poslovni Ijpdje iz zahodnih in vzhodnih evropskih držav. V oktobru (od 9. do 14.) bo »Teden usnja ip obutve«. S to prireditvijo bo izčrpan program zagrebškega velesejma v jubilarnem letu 1955 .
M. V.
Zaradi prometna h ovir, ki so nastale vsled nenadnih snežnih zametov v ne-katorih pokrajinah, je morala uprava zagrebškega velesejma prenesli spomladansko prireditev na čas od 8. do 17. aprila.
Mnogo poslovnih ljudi ter zasebnih nameščencev in -delavcev še danes misli-, da je kolektivna delovna pogodba obvezna brez izjeme za vsakega delodajalca in za vsakega delojemalca do-tične stroke, na katero se nanaša; da je namreč, če vzamemo za primer rokodelski poklic, vsak rokodelski podjetnik in vsak njegov -delavec ali nameščenec vezan na kolektivno mezdno pogodbo, ki velja z-a rokodelce njegove vrste. In vendar temu ni tako; to zmotno mnenje izvira iz časov fašističnega korporacijskega -sistema, ki je bil že pred devetimi, desetimi leti odpravljen.
-STANJE DO LETA 1943 Po fašističnem zakonu o kolektivnih delovnih pogodbah z dne 3-4-1926, št. 563, so smele oblasti priznati za vsako stroko le -po eno poklicno združenje (sindikat) delodajalcev in delojemalcev; to združenje je potem predstavljalo celotno kategorijo in kolektivna delovna pogodba, ki jo je sklenilo združenje delodajalcev z ustreznim združenjem delojemalcev, je bila obvezna za vse -pripadnike -dotičpe -stroke, ne glede na t°, ali so bili v združenju včlanjeni ali ne. V skladu s tem zakonom j-e tudi novi civilni kodeks, bi je stopil v veljavo aprila 1942, torej Se v času fašistične-g-a režima. Tako pravi čl. 2069, da mora biti v vsaki kolektivni delovni pogodbi navedeno, za katero krajevno področje in za katero katego-
ALI 30 KOLEKTIVNE POGODBE SPLOŠNO OBVEZNE?
rijo podjetnikov in delojemalcev velja; če pa teh podatkov v pogodbi ni, da velja za vse podjetnike in za vse delojemalce, ki jih pogodbo sklepajoči združenji predstavljata, (»e obbligatorio per tuttj gli impren-ditori e i prestatori di lavoro rappresemtati dalle associa-zioni stipulanti«). Besedo »rappresentat-i« smo prevedli s slovenskim izrazom »predstavljata«, ker je poklicno združenje v tistem času -ne samo zastopalo svoje člane, marveč tudi predstavljalo vsakogar, ki je vršil ustrezno dejavnost, najsi je bil njegov član ali pa tudi ne. STANJE V ITALIJI PO LETU 1943 Po sklenitvi premirja v -septembru 1. 1943 je zavezniška vojaška uprava y I-taliji proglasila svobodo združenja in ukinila yse organizacije, ki so bile v neposredni zvezi s fašističnim korpora-ci-jiskim sistemom; .sem so- -spadala tudi poklicna strokovna združenja podjetnikov in delojemalcev. Tako je bilo vsakemu delodajalcu in delojemalcu dano na prosto, če hoče postati ipi ostati član -strokovnega združenja njegove stroke, ki bi se morda nanovo ustano vilo.
Z odlokom z dne 23-11-1944, št. 369, so v Italiji novi položaj -izrecno potrdili.
Ni trajalo dolgo, da so -se ustanovila nova strokovna združenja. Toda, do-člm so se organizacije delodajalcev ,sicer -ločene po strokah, orientirale k e-notnosti in se povezale v federacije in konfederacije, so se pri delojemalcih kaj kmalu pojavila secesijska gibanja; tako je prišlo do več delavskih sindikatov, ki se ločijo predvsem po politični pripadlnosti' članstva.
Načelo o svobodnem ip-oklicn-em združevanju je 'bilo proglašeno tudi v novi italijanski ustavi, ki je stopila v veljavo konec leta 1947. Kar zadeva kolektivne delovne pogodbe, je v členu 39 rečeno, da morejo sindikati, »enotno zastopani v razmerju števila lastnih članov, sklepati kolektivne delovne pogodbe z -obveznostjo za vse tiste, ki pripadajo stroki, na katero se kolektivna pogodba nanaša«. To ustavno določbo je pač takole razumeti: Posamezna strokovna združenja- smejo sklepati- kolektivne delovne pogodbe, ki vežejo samo njihove člane; če pa sklenejo pogodbi
vsi ustrezni sindikati delodajalcev in delojemalcev, zastopani v razmerju njihovega članstva, bo kolektivna pobodba seveda po -razglasitvi v Uradnem listu, splošno -obvezna, obvezna torej -tudi za nečlanstvo ustrezne široke.
S tem seveda še ni rečeno, da so kolektivne pogodbe y Italiji res že splošno obvezne. Posebni zakoni bodo morali v podrobnosti predpisati, katere izmed številnih obstoječih ustanov -so dejansko predstavnice -dotSone kategorije delodajalcev in delojemalcev, oziroma, kako lahko -neko združenje značaj takega predstavnika pridobi; urediti bodo morali itudi postopek pri sklepanju kolektivnih pogodb in postopek za razglasitev splošne veljavnosti isklenjenih pogodb. Taki zakoni, ki jih predvideva tudi člen 2972 civ. kod., pa še niso izšli in se zato določba ustave o kolektivnih delovnih pogodbah dejansko še ne Izvaja in tudi ne more izvajali, in če se povrnemo na predpis že citiranega člena 2069 civ. kod., ki pravi, -da so kolektivne delovne pogodbe obvezne za vse podjetnike i-n delojemalce »rappre-»entati dalle associ-azioni stipulanti«,
moremo danes razlagati besedo »rap-presentare« ne- v pomenu predstavljanja nego v pomenu zastopanja, torej tabo, da so pogodbe -obvezne samo za podjetnike in delojemalce, ki jih ustrezna združenja zastopajo; to se pravi samo za člane tistih združenj, ki so pogodbo podpisale.
Imamo pa vendarle .izjemo: V členu 43 zgoraj omenjenega odloka št. 369 iz leta 1944 je namreč določeno, da ostanejo še nadalje v veljavi, -se pravi, da ostanejo obvezne za vse pripadnike u-streznih strok, dotedanje kolektivne delovne pogodbe, -dokler »n kolikor ne bodo spremenjene. Dandanes so pogodbe, ki so bile sklenjene že pred letom 1944 i-n ki jih še niso -nadomestili z novimi, že precej redke; mednje sodi na primer kolektivna delovna pogodba za industrijske uradnike z dne 5-8-1937, ki je torej, kolikor ni bila po letu 1944 spremenjena, še danes obvezna za vsa industrijska podjetja in za vse industrijske uradnike, razen če velja za kako posebno industrijsko panogo- posebna pogodba. Kar pa zadeva spremembe, ki- so bile sprejete po letu 1944 i-n ki zadevajo p-redvsem višino prejemkov, -moramo reči isto -kakor zgoraj, da so namreč obvezne samo za člane ustreznih združenj, ki so spremembo pogodbe podpisala.
(Prihodnjič: »Kakšen je pa položaj v Trstu?)	Dr. Drag Škrinjar
Z DUNAJA POROGAJO, da je celoten promet po Donavi novembra 1954 dosegel okoli 266.000 ton, ,se pravi, da j-e bil približno enak prometu y oktobru (262.400). Promet po Donavi navzgor je znašal: uvoz 16.801 t, izvoz 38.235, triamzit 19.123 ton; -po Donavi navzdol: uvoz 164.188, -izvoz 8.859 in tranzit 7.417 t. Po Donavi prihaja največ p-remoga im koksa (iz Nemčije), im sicer 145.000 t. Prav tako je Avstrija -uvozila po Donavi iz vzhodnoevropskih držav okoli 20.000 ton pšenice. Avstrija izvaža po Donavi predvsem surovo železo (14.000 t) im železne predmete (11.000 ton).
AVSTRIJSKA PROIZVODNJA CEMENTA NAPREDUJE. Proizvodnja cementa je po podatkih, ki pa še niso dokončni, v letu 1954 dosegla 1,616.925 ton (proti 1,393.842 t v letu 1953), kar pomeni, da se je zvišala za 16%. S tem je dosegla rekord. V primeri z letom 1937 se je -povečala štirikrat.
PRVA VINSKA RAZSTAVA V AVSTRIJI. Od 20. do 24. marca 1955 'bo v Kremsu na Donavi (70 km od Dunaja) prva avstrijska vinska razstava. S to razstavo hoče Avstrija seznaniti odjemlce z raznimi vrstami vina in tako pospešiti prodajo.
nn
nase
I I I
^enje
Nepotrebno napenjanje loka
Tržaško sodišče je obsodilo tri domačine, delavce s Kolonkovca, na zaporno kazen, ki doseže pri enem kar 14 mesecev, češ da so sramotili italijanski narod. V avtobusu so peli popevko v tržaškem narečju, ki ironizira neizpolnjene gospodarsko-socialne obljube italijanske vlade. Delavce je obtožil neki 58 let stari priseljenec z juga, karabinjer je še dodal, da ga je eden izmed obtožencev porinil, ko je položil nanj roko, da bi ga aretiral. Zagovorniki so skušali razložiti sodnikom, da je dogodek samo odmev splošnih današnjih kritičnih razmer v Trstu in da obtoženci niso imeli niti zdaleč namena, žaliti italijanskega naroda, temveč kvečjemu kritizirati delo rimske vlade.
Zakaj hoče tudi »Gospodarstvo« povedati svoje mnenje k temu političnemu procesu? Ker pomeni obsodba poleg moralnega trpljenja v današnjih razmerah tudi gospodarski polom treh družin in ker podobni procesi — u zadnjem času je bil to menda že tretji — ustvarjajo v Trstu napeto o-zračjei ki nikakor ne more biti u-godno za mirno sožitje, plodno ustvarjanje in gospodarsko sodelovanje. Prepričani smo, da bi se nekje izven Trsta — recimo v Milanu ali Genovi, kjer so na dnevnem redu prerekimja med severnjaki in južnjaki — takšen dogodek končal z nekaj zaušnicami med sprtimi ali kvečjemu pri prvem preiskovalnem uradniku na policiji, ki bi vse — obtožence in tožiteljc — odpravil domov s primerno lekcijo. Takšna širokogrudnost bi bila toliko bolj potrebna v Trstu, kjer sta v medsebojnem. trenju dve različni miselnosti, tržaška in italijanska, ki sta se ustvarjali ločeno stoletja in stoletja. Da iz tega trenja odskakujejo iskre, kakije bil omenjeni dogodek, je povsem razumljivo posebno v časih ner voze in prenapete občutljivosti, kakor jih doživlja Trst. Sodniki, katerih žila bi bila v tempu današnjega resničnega življenja v Trstu in ne morda visoko v ritmu Carduccijevih domorodnih poezij, bi sodili gotovo mileje; sicer še ni bila izrečena zadnja beseda, ker so se obsojenci pritožili.
Znani ameriški, tednik, ki ga izdaja soprog gospe Clare Boothe Luče, a-meriške poslanice v Rimu, je te dni, ko se je v ZDA sprožila javna razprava o preobrazbi ameriških sodišč, zapisal; Nobena vlada ne bo nikdar boljša, kakor so njena sodišča. Hotel je tudi reči, da sodijo državljani vlado in državo po delu sodišč, čeprav je v sodobnih državnih upravah sodna oblast ločena od izvršne. Predsednik najvišjega sodišča države New Jersey in revolucionarni reformator ameriškega sodstva Mr. Arthur Vander-bilt je v enem izmed svojih predavanj na univerzi dejal: Naši državljani čutijo vso ostrino zakona na sodnijah in ne v zakonodaji (parlamentu). A-ko imajo spoštovanje do dela sodišč, ki ga sami čutijo, potem bo spoštovanje do zakona preživelo morebitne pomanjkljivosti uveljavljanja vlade na drugih sektorjih; toda ako izgubijo spoštovanje do dela sodišč, bo z njim vred zginilo spoštovanje do zakona, in to na veliko škodo družbe.
Mnenje drugih
Uskoki z Miljskih hribov
Videmski »Messaggero Veneta« zahteva, naj oblastva uskoke iz Miljskih hribov premestijo -iz »Izseljenskega doma (Časa delFEmigrante) v taborišče na Opčinah. Ti ne zaslužijo, da bi živeli v tako udobnih sobanah, ker govorijo med seboj slovenski in so -po političnem prepričanju komjinfarmil-sti. V udobnejša stanovanja naj premestijo italijanske begunce iz cone B, ki so pribežali v Trst, da bi tu našli svojo domovino — Italijo. List se čudi, da s Tržaškega ozemlja niso še pregnali nobenega Slovenca, medtem ko je zapustilo cono B od 8. oktobra 1953 (anglo-ameriški sklep, da se cona A prepusti Italijanski upravi) do -konca februarja 1955 8168 beguncev. — Italijanov v Istri. To pisanje kaže, da zdaj ne veljajo več navodila iredentistov, naj v znak protesta proti jugoslovanski upravi pribežijo v Trst. Na žalost je povsem zgrešena trditev, da Slovenci ne zapuščajo cone A. Koliko jih ja doslej odšlo samo v Avstralijo !
NEVAREN SPOPAD MED IZRAELCI IN EGIPČANI. Na meji med Izraelom ip Egiptom (y bližini Gaze) sta se spopadli itzraelska ip egipotvska vojska. Po izjavi predstavnika izraelske vojske je bilo pri spopadu ubitih 42 E-gipeanov ip 8 Izraelcev- Egipčani trdijo, da so spopad povzročili Izraelci. O zadevi je razpravljal Varnostni svet Organizacije združenih narodov. Angleško zunanje ministrstvo je s posebno izjavo, ki jo je izročilo izraelskemu poslaniku, obžalovalo, da je prišlo do tega spopada. Prav takšen pritisk na izraelsko vlado je izvršilo tudi ameriško zunanje ministrstvo. Ti koraki velikih zahodnih držav so spravili y zadrego izraelsko vlado.
PODPIS TURSKO-IRASKE POGODBE. V Bagdadu, prestolnici Iraka, je predsednik turške vlade Adman Men-deres podpisal obrambno pogodbo z I-rakom. Ker je Turčija članica Atlantske obrambne zveze, je bil s podpisom te pogodbe Irak povezan tudi s to vojaško zvezo. Egipt ni zadovoljen, da je prišlo do te pogodbe. Angleži in A-meričani menda pritiskajo na Egipt, da bi se pridružil Iraku in Turčiji. Izrael je odklonili povabilo, naj pristopi k turško-iraški pogodbi.
JU2NOAZIJSKA OBRAMBNA ORGANIZACIJA (SEATO) je po najnovejši konferenci y Bangkoku (Tajlandija) dobila vojaški značaj. Svetu, bi vodi organizacijo, so se pridružili vojaški svetovalci, ki so zasedali hkrati s političnimi. Na sestanek vojaških svetovalcev so prišli oficirji iz Avstralije, iz Francije, Nove Zelandije, Pakistana, s Filipinov, iz Tajlandije (Siama), Velike Britanije in Združenih ameriških držav. Govorili so o vojaških načrtih za obrambo. Dogovorjeno je bilo, da se prihodnji mesec sestanejo v Manili na Filipinih.
EDEN V RIMU. Na povratku iz Bangkoka, kjer je prisostvoval konferenci SEATO, se je v Rimu ustavil angleški zunanji minister Eden.
RAZKOL V RIMSKI KOALICIJI. Spor med strankami, ki so zastopane v Scelbovi vladi, ki 'je nastal zaradi različnih pogledov na ureditev vprašanja kmetijskih pogodb, se je zaostril. Zdi se, da se s programom de-mokrščanske stranke ne strinjajo več ne Saragatovi socialisti, ki se (približujejo Nennijevim socialistom, ne vsi liberalci, ne vsi republikanci. Republikanci so se odločili, da izstopijo iz koalicije.
NOVE SPREMEMBE V RUSIJI. Zdi se, da je imel prav poročevalec angleškega lista »Daily Herald«, ko je zapisal, da bi bil norec tisti, ki bi mislil, da res razume politični razvoj v Sovjetski zvezi. Prve dni marca je prišlo v Moskvi do novih sprememb. Podpredsedniki Mikojan, Saburov in Per-vuhdn so bili postavljeni za prve podpredsednike in tako izenačeni z Molotovom in Kaganovičem. Malenkov ne zavzema položaja prvega podpredsednika. Mikojan se je kot gospodarski minister protivil politiki glavnega tajnika stranke Hruščeva ki je dajala prednost izgradnji težke industrije in načrtno zanemarjala proizvodnjo po-trošnega blaga. Zdaj je Hruščev prav Mikojana (povzdignil. Nekateri sodijo, da je to storil, da bi ga pridobil in tako odfeujih Malenkovu. Lobanov je bil imenovan za ministra sovhozov in kolhozov, medtem ko je bil Koslov odstavljen kot minister za kmetijstvo ter na (njegovo mesta imenovan Bene*-diktov. Oba sta bila doslej nasprotnika Hruščeva.
PO PETDESETIH LETIH ŽUPANOVANJA V LYONU je odstopil Edvard Herriot, večkratni ministrski predsednik in pruedsednik parlamenta. Julija bo Imel 83 let.
Vsi se talijo z bombami
Sovjetski zunanji mimisiter Molotov je ob nastopu nove vlade izjavil, da je ZSSR na prvem mestu glede proizvajanja atomske energije. Atomski izvedenec prof. Pomtecorvo, ki je delal y angleškem zavodu za proučevanje atomske energije to je pred dvema letoma pobegnil v Moskvo ter postal 'Sovjetski državljan, je pred tujimi časnikarji naglasil, da so Rusi prvi v fiziki (glede raziskovanja atomske e-nergije); ko je prišel v Rusijo je ugotovil, da so tu bolj napredni v tem pogledu, kakor je domneval na podlagi svojih raziskovanj, to da so učenjaki v Rusiji več vedeli o atomski energiji kakor on. — Churchill je izjavil, da imajo Rusi verjetno več atomskih bomb kakor Anglija, toda v atomskem raziskovanju so Angleži bolj napredni kakor oni. Angleži so se odločili, da bodo zdaj (pričeli proizvajati tudi vodikovo bombo, ki je mnogo hujša kakor navadna atomska bomba. Zdaj delajo na svojo roko, torej ne več sporazumno z Američani. Angleški minister za obrambo je izjavil, da je bil beg prof. Poniecorva v Rusijo za Anglijo vprav katastrofalen, ker je pri Američanih uničil zaupanje do Anglije in ker zdaj Američani ne obveščajo več angleške vlade o svojih dosežkih pri atomskem raziskovanju. —
V Nevadi so Američani spustili »žepno atomsko bombo« za poskus.
Učenjaki so šli dalje to danes lahko (sestavijo tako imenovano kobalto-vo bombo, ki je kombinirana z vodikovo. Po radiu je o tej bombi govoril nemški profesor Hahn. Ako' bi vodikovo bombo obdali s kobaltovim plaščem, je dejali profesor- Hahn, potem bi eksplozija takšne bombe lahko uničila vse človeštvo, ne glede na to, kje bi eksplodirala. Se več let po- njeni eksploziji bi namreč v ozračju ostali radioaktivni delci, ki bi sejali smrt med ljudi. Nevarnost je toliko večja, ker se da vodikova bomba proizvajati v peomejenii količini. Njena proizvod-nja je mnogo cenejša kakor proizvodnja navadne atomske bombe. Radioaktivni kobalt je 10.000 krat cenejši kakor radij.
Nekaj dni po eksploziji žepne bombe so Američani izvršili nov poskus z večjo bombo tudii v Nevadi. Podrobnosti niso objavili.
MEDNARODNA TRGOVINA
Tržaški lesni trg
V lesni /trgovtini a Jugoslavijo je nastal popoln zastoj zaradi nameravane revizije že sklenjenih pogodb s strani jugoslovanskih izvoznikov, v kolikor gre za ceno. V tej zadevi je odpotovala v Beograd posebna italijanska delegacija. Nekateri so mnenja, da bo tudi to vprašanje rešeno hkrati z zaključkom jugoslovanskih trgovinskih pogajanj v Rimu. Kakor poročamo na drugem mestu, je bil menda v pogledu izvoza jugoslovanskega lesa v Rimu že dosežen sporazum. — Jugoslavija zahteva za deske POB Sežana ali POB Reka okoli 31.000 lir; za tombante O-III bi Jugoslovani menda popustili do 29,500 lir za kub. meter. Vsekakor je uvoz iz Jugoslavije na tržaški trg praktično ustavljen. Cene za avstrijski les franco vagon Trbiž se sukajo okoli 27 in 28.000 lir za tombante, za III. zahtevajo Avstrijci 25 tisoč in za III-IV 24.000 dir.
Nemčija in zunanji svet
Nemška narodna banka (Bank deu-tscher Laender) je objavila poročilo o položaju računa Zahodne Nemčije nasproti tujim državam, se pravi o gibanju zunanje trgovine v februarju. Zadolžitev tujih držav nasproti Nemčiji popušča. Tako je banka zadolžila Zahodno Nemčijo v mesecu februarju za 45,9 milijona dolarjev za nemški uvoz, medtem ko je vrednost vplačanih računov za nemški izvoz dosegla 38 milijonov dolarjev. Raz-dolžila se je zlasti Španija, in sicer od 14,8 na 8,8 milijona dolarjev. Največji dolg ima Brazilija (30,682.000 dolarjev). Jugoslovanski dolg znaša
15,669.000	dolarjev (plafond 17,300.000 dolarjev). Za uvoz Iz Jugoslavije je Nemčija v februarju izdala 2,441.000, Izvozila pa je v Jugoslavijo za 1,867.000, se pravi, da se je jugoslovanski dolg zmanjšal za 574.000 dolarjev. Bolgarija dolguje Zahodni Nemčiji 1,046.000 dolarjev, Poljska 7,748.000 dolarjev,
Madžarska 4,941.000, Češkoslovaška
935.000	dolarjev. Celotno znaša nemški kredit 88,758.000 dolarjev.
RAZSTAVA KOŽNIH IZDELKOV V NEMČIJI
Na letošnji razstavi kožnih izdelkov, v Offenbachu, ki je bila odprta 5. marca, (razstavlja 400' podjetij, med temi 35 (tujih. Na razstavi je zlasti mnogo plastičnih izdelkov, ki so na razpolago po nizkih cenah. Izvoz iz Nemčije pospešuje okotoost, da je uvoz v države OEEC oziroma Evropske plačilne zveze sproščen. Izvoz kožnih izdelkov iz Nlettičije je lansko leto napredoval za 40% in je (dosegel vrednost 70 milijonov nemških mark.
SVETOVNA PROIZVODNJA TOBAKA SE JE POVEČALA. Organizacija FAO je objavila, da se je svetovna proizvodnja tobaka povečala v letu 1954 za 4% y primeri z letom 1953, medtem ko se je izvoz skrčil za 4-5%. Najviš-ji povišek je bil dosežen y Kanadi, ki je pridelala 78.000 ton tobaka, to je 30 odst. več kakor v letu 1953. V ZDA je proizvodnja tobaka 'dosegla rekord, čeprav je povišek znašal le 7%; proizvodnja v letu 1954 je znašala 998.000 ton, od katerih 602.000 ton cigaretnega tobaka. Tudi v Rodeziji, na Japonskem in v Indiji je bil pridelek višji; v Kubi, Braziliji in Indoneziji se je pridelek povišal za 10%. V Turčiji .se je nasprotno proizvodnja tobaka zmanjšala; v nekaterih pokrajinah celo za 20%. V Italiji je proizvodnja tobaka padla na
60.000	ton; krčenje proizvodnje je pričelo že z letom 1951/52, ko so pridelali 80.000 ton. V Združenih ameriških državah je bilo v letu 1954 pavpraše-vianje ma (notranjem to zunanjem trgu mianjlše, kakor .so predvidevali. Zato so se ameriške državne zaloge tobaka povečale za 26.000 ton in znašajo 278.000 ton tobaka. V ZDA se je proizvodnja cigaret zmanjšala za 3%, dočim se je v mnogih državah znatno povečala. Tako se je y nekaterih azijskih državah proizvodnja cigaret dvignila za 20% v primeri z letom 1953,
Avtomobili, motorji in kolesa
AVTOMOBILSKA RAZSTAVA V ŽENEVI
Dne 10. marca se v Ženevi odpre 25. avtomobilska razstava. Ženevska avtomobilska razstava ima že svojo tradicijo in uživa velik mednarodni sloves. Letos so izpopolnili zlasti razstavo starih avtomobilov. K uspehu, tega oddelka .so pripomogle Vel. Britanija, Belgija, Francija, Nemčija, Švica in ,ZDA. Razstavljeni so tipi avtomobilov celo iz leta 1883. (Razstava bo odprta od 10. do 20. marca. Letos je število razstav-j Ijialcev napredovalo za 23% in doseglo i 638. Raizstavljialci ,so iz 14 držav: Belgije, Domske, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Francije, Vel. Britanije, Holandije, Avsrije, Italije, Švedske, Švice, Ce-hoslovaške, Madžarske in Združenih a-meriških držav. Letos so dogradili nov paviljon- Razstavišče meri zdaj 20.774 kv. metrov. Razstavljeni so avtomobili vseh vrst, vendar vzbujajo največjo pozornost osebna vozila. Italijanska avto-mobillska tovarna FIAT je razstavila nov tip ekonomičnega vozila s 4 sedeži 600 ccim z motorjem 21 konjskih sil. Američani so ostali pri večjih vozilih. Daimler-Benz razstavlja v Evr opi prvič svoj »190 9L«. Italijanska tovarna Alfa Romeo nastopa z »Giulietto Sprint«.
NEMČIJA NA DRUGEM MESTU MED IZVOZNIKI AVTOMOBILOV. V letu 1954 je Zahodna Nemčija prekosila Združene države glede izvoza avtomobilov in zasedla drugo mesto. Največ avtomobilov je izvozila V. Britanija, to je 366.084, sledi ji Nemčija j z 230.972, nato ZDA 206.544, Francija 101.323 in Italija 40.758 avtomobilov. Izvoz nemških avtomobilov je napredoval, ker je Nemčija izdelovala v glavnem manjše, ekonomične avtomobile, kakor to dela Anglija, dočim Amerika vztraja s proizvodnjo večjih luksuznih avtomobilov. Glede celotnega izvoza vseh vrst avtomobilov, kamionov in drugih avtomobilskih vozil je Amerika še vedno na drugem mestu za V. Britanijo; izvozila je namreč 401.476 enot, V. Britanija 492.816 in Zahodna Nemčija komaj 298.122 vozil.
RAZVOJ NEMŠKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE
Avtomobilska proizvodnja v Zahodni Nemčiji je leta 1954 napredovala za 41,1%. Dvanajst največjih nemških podjetij je po začasnih podatkih izdelalo 649.646 vozil (prejšnje leto 460.378). Posamezna podjetja so izdelala: »Volks-wagen« 242.673 (prejšnje leto 179.740), »Opel« 167.650 (105.792), Daimler-Benz
67.000	(51.000), Ford 508.500 (444.009), »Auto-Umion 39.399 (29.602), »Lloyd« 33.736 (19.310), »Borgward« 20.068 (12 tisoč 875), »Goliath« 14.114	(9.749),
»BMW« 3.596 (1.592), »Porsche« .1.934 (1.979), »Champion« 304 (1.941) in »Gut-brod« 7.1 (2.129).
IZVOZ NEMŠKIH KOLES DOSEGEL REKORD. V letu 1954 je nemška industrija izvozila 300.000 koles in s tem dosegla rekord. Proti predvojnemu izvozu to število pomeni zvišanje za 50%.
RABLJENA VOZILA RIM. Fiat 500 B (1948-49)	180-
220.000	lir, C (1950-1951)	280-310.000,
(1952-53) 330-380.000;	(1954) 480-530;
»Giardinetta« (1949-50 )	300-350.000,
(1951-52)	370-420.000; (1952-53)	430-
470.000,	(1954) 530-580.000 lir. Fiat
1100 B (1948-49 ) 280-330.000, E (1949-50) 380-430.000,	1951-52)	440-490.000;
Fiat 1100 nov top 720-800.000; Fiat 1400	(1950) 400-450.000,	(1951)	500-
530.000,	(1952-53) 520-570.000; Fiat 1900 (1952-53) 650-720.000.
Vespa 1951	40-60.000 lir; 1952	50-
55.000; 1953 (L) 70-85.000;	1954	(L)
85-100.000. Lambretta 1950-51 C 30-40.000; 1952 D 60-70.000;	1953 D 65-
75.000; 1954 D 80-100.000.
PIREX
CENE FIAT-ovih AVTOMOBILOV V ITALIJI Osebni avtomobili:
Lir
1100 cc berlina zaprta tip A 890.000
—	tip B	920.000
—	stat top. wagon	1,075.000
—	berlina TV	1,125.000
1400 cc berlina	1,300.000
—	berlina Diesel	1,490.000
1900 cc berlina	1,650.000
—	luksuzna (Granluce)	2,050.000
Avtobusi in kamioni:
615 N šasija	1,400.000
kamion	1,750.000
642 N šasija	3,250.000
—	kamion	3,750.000
642 RN šasija	3,500.000
—	avtobus	6,900.000
682 N šasija	4,900.000
—	kamiop	5,550.000
682 RN šasija	5,150.000
—	avtobus	9,300.000
Te dini so v Ženevi razstavili najnovejši model FIAT 600. Novo vozilo bo zelo ekonomično. V njem bo prostora za 4 osebe to popolnoma zaseden bo dosegel hitrost 100 km na uro. Ta nov model naj bi zajel vse sloje, kakor prejšnji »Topolino«.
NOVE PARITETE NASPROTI LIRI. Italijanski devizni urad je vsem bankam sporočil, da veljajo od 1. marca 1955 nove paritete nasproti liri za decentraliziran kliring (decentrato) z državami članicami Evropske plačilne zveze, in sicer: Belgija 12,498 lire za 1 belgijski frank; Danska 90,473 za 1 dansko krono; Francij a 178,546 za 100 francoskih frankov; Nemčija 148,788 za 1 nemško marko; Norveška 87,487 lire za 1 norveško krono; Holandija 164,45 za 1 holandski florint; švedska 120,797 za 1 švedsko krono in Švica 142,908 za 1 švicarski frank.
LIRA SI JE OPOMOGLA. Medtem ko je lira 25. februarja notirala na italijanskih borzah 646,50, se je njen tečaj 4. marca povzpel na 639,50 lir za dolar, tečaj nasproti švicarskemu franku 25. februarja 151,25. 4. marca pa 149,50 lire za švicarska frank. (Glej borzo na zadnji strani!)
FUNT ŠTERLING KREPKEJŠI. — Odkar je angleška banka povišala obrestno mero, se je tečaj funta šter-linga popravil. V Curihu plačujejo zdaj 2,75 dolarja za 1 funt, medtem ko so pred 8 dnevi vpraševali samo 2,745 dolarja.
AMERIŠKO ŽITO ZA JUGOSLAVIJO SKOZI ŠIBENIK. Pred kratkim je prispel v pristanišče Šibenik nemški parnik »Nordmeer« natovorjen s 10170 tonami ameriške pšenice. Pšenica je prispela na račun pomoči, ki so jo ZDA podelile Jugoslaviji. Izkrcano pšenico so takoj poslali po železnici v notranjost države. Do zdaj je prispelo y Šibenik že 5 ladij s 'skupno 46.388 tonami pšenice.
MED KARDINALOM SEGURO IN VATIKANOM. Agende France Presse poroča, da je baje škof Guadixa mons. Rafael Aivarez Lara sporočil seviljskemu nadškofu kardinalu Seguri željo Sv. stolice, naj se umakne v samostan N. S. de la Vida v rojstnetm mestu Burgos. Kardinal Segura naj bi na to odgovoril, da je sprejel poslanico iz Rima na znainje, vendar hoče ostati v seviljski nadškofiji, K jo vodi od leta 1937. Ta dogodek naj bj bili v zvezi s sporom, ki traja že več let med kardinalom Seguro in Francovo vlado. V zadnji številki smo poročali o tej zadevi na podlagi poročila francoskega neodvisnega lista »Le Monde«.
Kjer se plošče režejo kakor vosek!
Sodobna oprema ladjedelnice Sv. Marka
Obnova ladjedelnice Sv. Marka, ki so jo med vojno razrušile bombe, se je začela že v maju 1945. Ladjedelnico so izpopolnili z najmodernejšimi stroji in sploh z najnovejšo tehnično opremo, tako da se je njena zmogljivost, v primeri s predvojno še znatno povečala. Tako je bilo mogoče zaposliti nekaj tisoč delavcev in uradnikov več.
Današnje moderne ladjedelnice se ne razlikujejo samo od nekdanjih, ki so izdelovale lesene ladje, ampak se močno razlikujejo tudi od prvotnih mehaničnih ladjedelnic, iko so se jeklene plošče na samem ladijskem trupu z žeblji pribijale druga k drugi. Ladjedelnice so bile tedaj vse polne ljudi in šuma. Nabijanje žebljev na zvonko kovino je odmevalo daleč naokoli; tja do ščedenske-ga griča. Nekateri kovinarji so po večletnem delu skoraj popolnoma ogluše-li. Danes je slika popolnoma spremenjena. Delavcev je razmeroma malo to šuma sploh ni več. Vsaka mizarska mehanična delavnica je bolj šumna kot današnja ladjedelnica Sv. Marka, kjer se jeklene plošče brez vsakega šuma e-lektrično spajajo in varijo. Prav tako se plošče na posebnih strojih, tako imenovanih pantografih režejo, ali bolje rečeno krojijo brez najmanjšega šuma. Ta prizor je silno zanimiv.
Na veliki mizi leži na trebuhu mojster; pred njim je razgrnjena velika pola papirja z načrtom za oblikovanje jeklene plošče, ki je nameščena pod strojem za rezanje. Mojster drži v roki nekako šilo, katero je povezano z rezalnim strojem in kakor pomika mojster šilo po načrtu, tako reže kisikov plamen jekleno ploščo, kakor da bi bila iz voska. Druga zanimivost je veliki stroj za obrezovanje do 10 metrov dolgih plošč. Ko sem opazoval to delo, se je kolo pomikalo naprej po 22 mm debeli plošči, se vrtelo okoli svoje osi in rezalo od plošče 5 cm širok rob. Drugi veliki stroji so določeni za poševno ob-robitev že oblikovanih plošč, ki je potrebna, da med 'dvema ploščama nastane žleb, v katerega pride posebna kovinska zlitima, ki se z električnim tokom razstopi to na ta način spoji obe plošči med seboj. To je namreč tisto električno varjenje trupovih plošč, ki je nadomestilo 'nekdanje spajanje plošč z žeblji. Videi sem tudi mogočne stroje za pravokotno in zakrivljeno upogibanje debelih jeklenih plošč ip še razne druge stroje.
Kljub vsem tem strojem pa ne more ladjedelnica izdelati vsega, kar je potrebno za dokončno dovršitev ladij. Ne samb da prejema ladjedelnica Sv. Marka pogonske stroje za syoje ladje od Tržaškega tehničnega zavoda pri Sv. Andreju, ampak tudi za sam ladijski trup, ki je njena specialiteta, je deloma navezana na druge zavode. Od zavoda Amsaldo, m. pr., je prejela ladjedelnica zadnji del krme za 18.500 tonsko ladjo petrolejko, kit je v gradnji. Ta del krme je sestavljen iz dveh iz jekla zlitih delov, tehta 12 ton, nosi krmilo in ima luknjo za os, ki veže vijak z. ladjinim motorjem.
Površina lope y kateri so nameščeni že omenjeni pantografli> za »krojenje« jeklenih plošč za gradnjo ladijskega trupa, znaša 1.800 k v. metrov, kar nam da nekoliko pojma o veliki zmogljivosti ladjedelnice Sv. Marka; njeno nezadostno zaposlenost pa mam osvetljuje dejstvo, da je v času mojega obiska od vseh tam nameščenih pantografov bil v pogonu en sam.
Ko človek kroži po moderni ladjeidel-nšcd, mu mdsel kar sama zbeži v dobo, ko so začeli graditi prve železne parnike. Kako težka vprašanja so morali tedaj reševati inženirjdi! Zdaj pa se ti zdi vse skupaj kakor igrača nekega nevidnega, neizmerno velikega orjaka, za katerega so 20, 40 dp še več tisoč tonske ladje to, kar je za otroka ladjica, ki jo spušča po luži. Razni deli trupa se že na tleh krojijo, obrobljajo, upogibajo in lepijo iz 20 in še več milimetrov debelih železniih plošč, kakor da bd vse to delali iz navadne lepenke. Potem pride roka orjaškega žerjava, pograbi že dovršeni, mnogo ton težki del trupa in ga položi na določeno mesto z isto lahkoto, kakor postavlja zidar opeko na zid.
In tehnični napredek se nlikjer in nikoli ne ustavi. Vzemimo n. pr. žerjave. Prvotne z vodoravnim mostom na navpičneim stebru si lahko ogledamo v tržaški stari luki. Kakor nova luka pri Sv. Andreju, ima tudi ladjedelnica Sv. Marka modernejše — s isamim navpičnim stebrom, ki pa se vrti in pripogiba kakor človeška roka. Tudi s tem niso več zadovoljni. Ladjedelnica Sv. Marka bo izdelala še bolj moderne, ki bodo zgrajeni iz samih cevi.
Razen ladijskih trupov izdeluje ladjedelnica Sv. Marka tudi pomožne palubne stroje za spuščanje in dviganje sider, za nakladanje in razkladanje, za krmarjenje itd. Za izdelovanje teh stro-
jev ima krasno opremljeno mehaničiM delavnico. Tudi z najmodernejšimi sti«j ji opremljeno mizarsko delavnico sefr videl, toda ona spi spanje pravičnega Mizarstvo pride namreč y poštev sairto pri gradnji potniških ladij, za naprav^ kabin, dvoran itd. Zdaj pa so y ladj^i delnici Sv. Marka v delu samo ladje prevoz nafte to drugega blaga.
Zaposlenost se je v ladjedelnioi S',j Marka v letu 1903 dvignila od 1400 d 2300 zaposlenih delavcev in se je // približno tej višini ohranila do 15. niS'st ja 1915. ko je padla na 1500; do 11. Hjte 1918 (konec prye svetovne vojne) se nte znižala na 1000. Potem se je začela sp^Oc dvigati in je do začetka leta 1921 naleta sita na 1750, na kar je začela hitro pak da-fei in se je v prvi polovici 1923 z žC delavci znašla na najnižjem položaj tol' Dalje imamo sledeče kolebanje zaposlil' nosti z najvišjimi in najnižjimi pokto žaji: proti koncu leta 1927 3200 dela''' v cev ;koncem marca 1928 2000; proti ko'1':8** cu istega leta 2750; meseca julija 19-;S-1100; koncem novembra 1931 3700; v četku leta 1933 650; v začetku oktobdtt 1939 4500; proti koncu leta 1940 2850[ novembra 1943 je padla zaposlenost n^i nadoma od 3500 na 2400. Do konca , ta 1951 je zopet dosegla skoraj 3000 i' 5 poslej kolebala med 2000 in 3000 zapoj slenih delavcev.
Ako gledamo samo na valovanje zaj., poslenosti v ladjedelnica Sv. Marka, vi|j11 dimo, da razlike niso tako velite k*23 kor y skupni zaposlenosti vseh treh la^?c jedelnic in vseh drugih zavodovo Cfslt DA, kjer najdemo nižje številke (oko!M 2500) od 24. maja 1915 do kanca pr'“,tt svetovne vojne, ko je morala premehHdi ti delovati tržiška ladjedelnica. V vse! k ladjedelnicah in tovarnah GRDA je šte kc vilo zaposlenih med drugo s veto vrt IX vojno (konec junija 1943) doseglo 1 tisoč. Vsi so tedaj delali za Marsa.
h,
Va
Trgovci z Jugoslavijol
IZKORISTITE REDKO PRILOŽNOST KI VAM JO DAJE GOSPODARSTVO NAS LIST BO OB SPOMLADANS#1 Ut PRIREDITVI ZAGREBŠKEGA VEli je SEJMA IZŠEL V POVEČANI IZDAJ1 tr: KI BO RAZŠIRJENA NA SEJMU. TČ ca KO BOSTE LAHKO S PRIMERNI'’ tr OGLASOM SEZNANILI JUGOSiV ra VANSKE ODJEMALCE S SVOJI*1 j. BLAGOM IN NAŠLI NOVE POSLOV r NE ZVEZE.	J
Kdaj bo Idiieiijslio bolniško zavarovanje res koristno?
Prihodnji ponedljek 14. marca, bi morale na Goriškem po novem zakonu že pričeti poslovati »Občinske vzajemne bolniške blagajne za poljedelce«. Zato se slovenski kmetje upravičeno vprašujejo, ali bo to zavarovanje, za katerega plačujejo znatne zavarovalne prispevke že od 1. januarja, prineslo tudi primerne koristi?
Do nedelje, 13. marca morajo kmetje po vsej Italiji izvoliti upravne odbore vzajemnih občinskih blagajn. To pomeni, da bodo imeli kmetje sami neposredno vodstvo novih ustanov. Seveda je vprašanje, če bo demokratski izvolitvi upravnih odborov ustrezala tudi upravna neodvisnost glede uporabe zavarovalnih prispevkov. Samo v tem primeru bomo lahko govorili o koristnosti novih ustanov! Ce tega ne bo, kar dajo slutiti nehateri členi novega zakona o bolniškem zavarovanju, posebno tisti, ki se .nanašajo pa proračune občin skih vzajemnih blagajn ter na določitev prispevkov, bo novo zavarovanje prineslo slovenskemu kmetu le visoke stroške, o katerih poročamo na drugem mestu našega lista, in le malenkostne koristi.
Izkušnje z delavskimi bolniškimi blagajnami, kjer je postalo komisarjenje pravilo, so nam pokazale, da .so ugodnosti takšnega zavarovanja, malenkostne. Birokratski ustroj požre večino prispevkov, zato se slednja izvaja le pri zdravilih ter zdravniških pregledih, to je v izključno škodo zavarovancev. Cenena zdravila so slabša in neučinkovita. Ponavljajo se tudi pritožbe proti površnim pregledom. Vse to sili zavarovance, da. se morajo zatekati k zasebnim zdravnikom, kar samo veča stroške zdravljenja, na drugi strani pa prikazuje obvezno bolniško zavarovanje kot nepotrebno. V zadnjem času so po svetu zaradi pritožb začeli uvajati zdravljenje po zdravnikih, ki si jih izberejo zavarovanci sami. Prav gotovo gre za veliko preosnovo obveznega bolniškega zavarovanja; vendar obstoji ne * V
varnost, da bi to utegnilo dovesti do povišanja bolniških prispevkov.
Po teh izkušnjah je upravičena malo-vemost pri kmetih! O tem, kdo bo kmete zdravil, ali občinski ali zasebni zdrav niki, zakon ničesar me omenja. Pravi le, da bo osrednji odbor vzajemnih bolniških blagajn v Rimu izdal glede tega posebni pravilnik. Vse to že nakazuje, da bo glavna uprava osredotočena v Rimu, kamor pojde tudi ves denar vplačanih zavarovalnih jprispevkov. Od tam ga bodo potem delili med pokrajine to od tu med občinske odbore. Kakor se vedno dogaja s centralizirano upravo, bodo upravni stroški pobrali velik del skladov, enako kot y delavskem bolniškem zavarovanju.
Te dni bodo upravne odbore občinskih vzajemnih blagajn izvolili v treh čisto slovenskih kmečkih občinah na Goriškem, to je v Doberdobu, v Sovod-njah to v Steverjapu, pa tudi v narodnostno mešani Gorici, kjer predstavljajo Slovenci večino kmečkega sloja v prifcljuč. predmestjih (Standrež, Pod-gora). Zato lahko s popolno gotovostjo računamo, da bodo imeli Slovenci večino y vseh upravnih odborih treh slovenskih občin po številčnem razmerju a bi morali biti zastopani tudi v Gorici. Poslovanje vzajemnih bolniških blagajn bo torej odvisno od sposobnosti vodstva novoizvoljenih slovenskih predsednikov in odbornikov. Sami, bodo vsaj delno odločali o uporabi zavarovalnih prispevkov. Tudi brez tajnika me bo šlo. Morda bodo imeli pravico tudi do izbire zdravnika. V obeh primerih bo od njihove zavednosti odvisno, če prideta na ti mesti slovenski tajnik in slovenski zdravnik, ker bodo sicer sami vzrok zapostavljanja celo v ustanovah, kjer nam zakon daje določene pravice.
Slovenski upravni odbori vzajemnih občinskih blagajn bodo z doslednim izvajanjem dolžnosti in pravic, ki jim jih daje novi zakon, lahko opravičili pred našimi zavarovanci primeroma visoke izdatke, ki so padli v breme kmečkih gospodarstev,
(LJUBLJANSKI
VELESEJEM)
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
pripravlja :
I. MEDMRODNO RAZSfAVO PREDELAVE IN UPORABE LESA
ki bo od 4. do 13. junija 1933
Prijavni rok za inozemske razstavljalce zapade 31. marca-Vse informacije daje uprava, Ljubljana, Titova cesta 50 Telefon 31-321
Letos priredi še naslednje razstave in velesejme:
♦	2	24. VII- I. Turistične razstave
^ 6 -- 15. VIII. I. Mednarodne razstave embalaže-
♦	8 — 11. IX. I- Mednarodne razstave vin.
♦	24. IX — 9. X. I. Obrtniški velesejem.
♦	23 — 30. X. I. Jugoslovansko razstavo usnjarstva z mednarodno udeležbo.
♦	19 — 30. XI. II. Mednarodno razstavo radia in telekomunikacij.
tehnične
Gospodinje lahko kuhajo in
(Charles Waugh)
Po zamisli iznajditeljev, naj bi steklo Pirex nadomestilo navadno, ki poči, če je na enii strani toplo, na drugi pa hladno. Nekaj časa pred prvo svetovno vojno je na ameriških železnicah prišlo do velikih nesreč, katere bi lahko preprečili, če se steklo na signalnih svetilkah ne bi zdrobilo zaradi razlike v temperaturi med notranjostjo svetilke, ki jo je segrel plamen luči, in zunanjostjo, ki je bila izpostavljena snegu in mrazu. Da bi preprečili napetost, do katere pride v steklu zaradi temperaturnih razlik, so
pečejo v steklenih posedal
znanstveniki v Cornlingu (v drža’ New York) izdelali novo steklo na 1 snovi borovega silikata. To steklo 5 uporabili tudi pri izdelavi posode l; baterijo. Neke noči pred kakimiii •' leti je eden izmed strokovnjakov 1 steklarstvu prišel domov z dnom ^ hišja za baterijo, v glavi pa mu je ^ jila naravnost revolucionarna id®?

... la nic.
ženi je predlagal, naj bi v steki« posodi, ki jo je prinesel s seboj, sp«
la v pečici torto. Sprva se je močno začudila, a je kljub temu ( stregla moževi želji. Torta je odlif1' uspela. V posodi, ki je bila v ogni’ se mi pokazala niti najmanjša razP ka in tako je prišlo do steklenih P’ sod za kuho.
Nekaj misli ob Tehnologiji za
Kdo se ne bi razveselil vsake slovenske knjige, ki zagleda v feh časih luč na Tržaškem? Slovenski narod je nepretrgoma naseljen od njegovega jedra do obale v Tržaškem zalivu, toda politična meja nas je razsekla in rez postaja vsak dan globlja tudi ma kul-iurnem področju. Prav zaradi tega je vsako delo, ki izide v Trstu, toliko močnejši dokaz ustvarjalne sile tržaške kulturne sredine, ki bi se Kila že jasneje izoblikovala, ko bi njeni tvorci in vsi tržaški Slovenci vsaj v novem o-zračju po vojmi lahko svobodneje zadihali. Todla povojne začasnosti ni konca, obstanek ni zagotovljen me posamez miku me celoti. Avstralija je postala simbol te začasmosti. Kako naj narod v takšnih razmerah kulturno ustvarja? Težave so tudi pri izdajanju šolskih učbenikov. Honorarji so nizki, čas za sestavo knjig navadno prekratko odmerjen. Na vse to moramo pomisliti, ko vzamemo v roke novo slovensko knjigo na Tržaškem.
Urednik
V začetku letošnjega šolskega leta je izšla v Trstu »Tehnologija za nižje industrijske strokovne šole in tečaje«. Kot pravijo gg. sestavljavci (J. Ronko, ing. B. (Senčar, ing. V. .Sosič ip I. Teuerschuch) v uvodu, je prirejena v skladu s predpisanim učnim načrtom za oimenjene šole. Deli se v pet delov. V poglavju o lesu obravnava lastnosti lesa, njegove bcflezpi in napake ter najvažnejše domače in tuje vrste lesa. Breko uvoda v gozdno (gospodarstvo nas povedfe k obdelavi lesa ter nas se-
znanja z načinom trgovanja z njim. Sledi opis mizarskega orodja, ki je potrebno za obdelovanje lesa, od meril preko priprav za vpenjanje in pritrjevanje (do obdetovalinega orodja, kot so razne žage, oblici, svedri, sekire ter pomožnega orodja, kot kladivo, klešče itd. Poleg ročnega) orodja prinaša knjiga tudi opis to slike raznih strojev, ki so v uporabi y mizarski delavnici: žage, skobelini stroji, glodalniki, vrtalni stroj in lesni brusilni stroj. Poglavje o lesu zaključuje obravnava dovrševanja mizarskih izdelkov in določevanja odpornosti lesa na upogib, meje prožnosti in loma.
Drugi del knjige govori o kovinah in zlitinah, katere so pa le poitmensko navedene. Bolj obširno obravnava železo in jeklo. Prinaša način pridobivan ja železa iz rud v plavžih ter njegovo predelovanje v jeklo, kaljenje to napušča-nje jekla to njegova razdelitev po sestavinah in uporabi. Obdelovanje kovin je razdeljeno y obdelovanje razbeljenih (valjanje, livanje, kovanje) in v hladno obdelovanje kovin (teganje, vti-skavanje, pretiskovanje). Tudi to poglavje vsebuje dolgo vrsto orodnih pripomočkov za merjenje, začrtavanje, vpenjanje in prijemanje, orodje za oblikovanje (žaganje, piljenje, strganje, rezanje, vrtanje, klesanje, brušenje, lotanje) ter razne stroje (stružnica, stebelni stroj, spehalni stroj, brusilni
stroj, vrtalni stroj). Zaključujejo ga pojmi o prenosu gibanja z jermemica-mi in zobatimi kolesi.
V tretjem delu govori knjiga o tehnološkem laboratoriju. Tu se zopet znajdemo med vrsto različnih dolžinskih in kotnih merili. Temu sledi kratek opis toleranc in prileganj (sistem enotne gredi in enotne izvrtine, DIN-sistem) ter napotki za uporabo priprav za oblikovanje kovin.
Četrti del nas spoznava s kamnom, ki se uporablja predvsem v gradbi in industriji ter s pripravami za ročno in strojno obdelovanje kamna. — Dodatek nas 'seznanja s higieno delavnice in s preprečitvijo nezgod pri delu ter s prvo pomočjo.
Omenjena poglavja sem poimenovala z naslovi kot jih prinaša knjiga in to je v glavnem' njena vsebina. Naj mi bo dovoljeno', da ob tej knjigi izrazim nekaj svojih misli. Lepa to hvalevredna je bila zamisel učne knjige za tehnologijo. Dejstvo je namreč, da manjkajo posamezne strokovne učne knjige ne le v Trstu, temveč je ta problem pereč tudi v Sloveniji. S tega vidika bi morala imeti knjiga tudi svoj splošno slovenski pomen. Pri nas pa bi morala še izpolniti vrzel, ki jo tu tehniki 'Splošno čutimo, namreč nepoznavanje slovenskih tehničnih izrazov. Bližina velikega naroda in vsakdanji stik z njim nas nehote zavaja tudi y rabo
strokovne šole
-njihovih tehničnih izrazov, ne morda, ker svojih nimamo, pač pa ker jih premalo poznamo, v nekaterih primerih pa jih tudi premalo zavestno uporabljamo. Prav tehnološka knjiga za nižje strokovne šole je v prvi vrsti poklicana, da (daje našim najmlajšim osnove ne le v delu, temveč tudi y uporabljanju slovenskih izrazov. Knjiga je namenjena otrokom, ki so komaj zapustili ljudsko šolo im je zanje po mojem mne-njtu vse (pretežko pisana.
Slik v knjigi ne manjka, saj so te prepotrebne za dojemanje raznih procesov obdelav itd.; kot so nekatere odlične in jasne’, so druge nerazumljive ali površno izdelane. V marsikaterem primeru p>a bi bila, posebno pri strojih, potrebna tudi shematska slika, ki naj na- najkrajši način ponazori obdelavo predmeta ali sestavo stroja. Lična to enostavna slika ostane vsakomur mnogo deflj v spominu kot pa y podrobnosti izdelana ali celo fotografija.
Vsak, kdor je imel kdaj opravka s poučevanjem, ve, koliko lahko olajša delo dobra učna knjiga. Zahteve šolske knjige so velike, saj je vsak dan izpostavljena kritiki vseh, (ki jo uporabljajo. Kot učni pripomoček se mi zdi knjiga prepolna vsakovrstnih stvari, posebno velikega števila raznih orodij. To zahteva namreč modeme in bogato o-premiljepe tehnološke laboratorije, kjer
bi mogli učencem to tudi pokazati. Tako pa je potrebna za podajanje velika praksa predmetnega profesorja. Morda bo pa mogla knjiga v tej obliki služiti bolj strokovnjakom.
Kot solvenska učna knjiga y Trstu bi pa morala še zadostiti nalogi, da poleg predmeta samega vzgaja tudi v uporabi lepe in pristne materinščine. V njej pa sem zasledila nerazumljive stavke, (n. pr. stran 228.: »Tako je .n. pr. trdota sveže odlomljenega kamna za eno tretjino manjša od suhe«.) ali iz italijanščine prevedene izraze, ki v slovenščini ne ustrezajo (stran 90.: ». . . kovin, ... da ne porjave«), pridevnike, nepravilno izpeljane iz tujih lastnih i-men, kakor »Siemens-Martinski«, ki jih ne najdem v nobeni drugi slovenski učni knjigi. Slovenski učbeniki tudi ne prinašajo besed kot so »konvertor« pač pa konverter, »spetrostep« pač pa spektroskop, ne »Tomaževa žlindra«, kar je dovoljeno samo kot agronomski izraz, temveč Thomasova žlindra; tudi »von Friedrich Rinnejeve« trdotne lestvice ne najdeim drugod, pač pa Mohsovo tr-dotno lestvico. Moti tudi preveliko število tiskovnih napak.
Zelo hvalevredna je zamisel gg. sestavljavcev, da so hoteli uvesti nove besede ali preoblikovati stare, že uporabljane, vendar dokler pripadamo slovenski jezikovni skupnosti, imamo za to Inštitut za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti m umetnosti v Ljubljani, ki je za tako delo bolj poklican.
Lavrenčič Devana
Britanski tovarnarji stekla so j Pr smejali že ob sami misli, da bi gosfj dinje kuhale lin pekle v steklenih sodah. Tovarna stekla Jobling pa j le tvegala poskus ter je od Amerik »jj nov odkupila patentne pravice *! njD proizvodnjo pirexa v Angliji. Tako j pre nastala največja tovarna stekla, to pornega proti vročini, industrijske! p0s stekla in laboratorijskega stekla “j je ven Združenih držav. V Angliji Upj rahljata danes od treh gospodinjstj nje kar dve stekleno posodo za kuhani) Sedaj, ko so se tudi tehniki otrej 6i še zadnjih dvomov, da se stekle1, bur predmeti nujno razbijejo, je priči ^o; tudi v industriji v vedno večji n>f čeg prevladovati stremljenje za upora! stekla na široki osnovi. Na neki kri nih taji v južnem Walesu so linstalitn p hladilni sistem iz steklenih cevi, in 1200 m. Cevi so pritrjene s kovini 6j mi sponkami. V letu dni so ta sism re$j za kontrolo dvakrat razstavili ih ! trgt gotovih, da so bile vse cevi v brezW ign nem stanju, brez vsakih razpok; P gna pa so se pojavile okvare na kov!' ^ skih sponkah. Pri montiranju sen steklene hladilne naprave so delat s ^ posvečali vso skrb steklenim cevej da se ne bi razbile, pri tem pa so ® nemarili kovinske sponke in zato * ^ čudno, da je prišlo do okvar. ga Eno najvažnejših uporab stekla oua industriji najdemo danes v pivovar! ^ štvu ter v mlekarnah. Vsega se i ceveh iz piirexa pretaka letno v P daj, tanskih mlekarnah približno 630.P |a^( hektolitrov mleka.	no
PRIE.IKOM VASEG O GLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU
♦ MAGAZIN EAIGLESKIH ŠT0F0VA *
TRST - ULICA SAM MC0L0’ BR0J 22 - TELEFON 31-138 - TRST
PRODAJA NA VELIKO I MALO ORIGINALNIH ENGLESKIH ŠT0F0VA ZA MUSKA 1 ŽENSKA ODI JELA UZ NAJNIŽE CIJENE.
»iti(
«fe;
»ttd,
v
pre
6ajt
fcor
:aKsai
Stran 3
K
vestnik
SEDE 2. TRST
0 1, 1CA F A B 1 O FIIZ« ST. «0/1.
telefon ir. JO. 08
iSTO^TOSPOmRSKRGA ZDRUŽENJA
li& Socialno zavarovanje. Prve dni te-jeit jk meseca so se začela v Beogradu ;ga Ugajanja med Jugoslavijo in Italijo im*'23, ureditev obveznosti, ki izhajajo iz av° Socialnega zavarovanja za vse tiste, AiT* so spremenili državljanstvo po mi-! zsfovni pogodbi 1. 1947 in so bili prej
2aVarovani v Italiji.
$vj
^ Omejitev in prepovedi raznih vrst ^‘“hga is Jugoslavije. Dne 3. marca je m3'stQpiia v veljavo izvozna prepoved, ki J f bila objavljena proti koncu pretek-e lf ‘ega februarja v Uradnem listu. Ta ^Jj^lok preipoveduje izvoz vseh vrst ži-al . a in raznih drugih kmetijskih pri-'Sjlkov, medtem ko določa za nekatere ajui^ulke določen izvozni kontingent.
^ prepoved se nanaša tudi na izvoz olo-if^eje živine in mesa, prašičev in iav-tujine, konj in žrebet ter plemen-cofih bikov. Naj opozorimo še tudi zla-192“1 na obsežne omejitve pri izvozu le-'za!?9- ki zanima zlasti še tudi tržaško prepovedan je namreč izvoz
,850).
.................F U1IM1»II.I»«|-Il nini.1l.ll
i, w
O W J
apO:
za .. O DEŽELNI AVTONOMIJI, Pokra-, vP®ski odbor demokrščanske stranke Trst je sprejel resolucijo, naj se la?^krajine Videm in Gorica ter Trža-Clsko ozemlje združijo v deželo Finla-kol OijaJulijska Krajina. Po tem sklepu prhljaj se y novo deželo vključi torej tu-eha Si Trg^ <;eprav je mnogo italijanskih vse Političnih skupin mnenja, da ima Trst štftot luka rn industrijsko središče svoj jv^Poseben položaj.
> i'
'• Umrl je v starosti 59 let prof. ^otninik Costa, ki je vrsto let poučeni biagoznanstvo na -gospodarski fa-. |kUlteti v Trstu in vodil kemično-! Q\ 3|agoznanski laboratorij tržaške trgo-^ v*Uske zbornice.
2A OBNOVO TRŽAŠKEGA PO-S-0RSTVA- v tržaški vladni palači a Ji f- ^1 te 111111 s6stanek; predstavnikov l'". baškega gospodarstva, ki ga je skll-.jlCal sam generalni komisar dr. Pala-g, kiara, da bi se skupno z generalnim ^jlUl^Vhateljem za plovbo pri ministrstvu oV'13, trgovinsko mornarico, g. Silvij em franchinijem posvetovali o obnovi tr-J Za^kega pomorstva. Tržačani so na tem '^Stanku zahtevali tudi, da se obno-pomorske proge med Trstom in , ltldij0 ter Avstralijo. Ravnatelj Jav-) skladišč dr. Bernardi je zlasti podaril, da morajo biti proge redne, m Rrave se Je uclelež11 tudi dr. Pala~ ( tiara, ki je poudaril, naj se obnovijo t^ge, na katerih so si Tržačani že
hlodovine, jamskega lesa, pragov, kostanjevih in mehkih drv, mehkega celuloznega lesa in kostanjevega tanin-skega lesa, drv in kostanjevega ekstrakta. V ostalem odlok prepoveduje še izvoz premoga, starega železa itd., izvoz težko prepustnega papirja, izvoz surovega in kuhanega masla. Po tem odloku predpisuje količine izvoza kontingentiranega blaga Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta; za njihovo porazdelitev poskrbi Uprava za zunanjo trgovino sporazumno z Zveznim zavodom za planiranje, Zvezno zunanjo trgovsko zbornico, Zvezno industrijsko zbornico in Zvezo kmetijskih zbornic. Zato je za vsak izvoz kontingentiranega blaga potrebno posebno dovoljenje Uprave za zunanjo trgovino. Glede obračunavanja razlike cene pa veljajo Izključno novi predpisi, ne da bi se pri tem ozira-M na čas sklenjene kupčije.
OPOZORILO
Prijave Vanoni. Združenje se po-
novno priporoča svojim članom, da pripravijo čimprej vse potrebne podatke, kot je že opozorilo v razposlani okrožnici, katero naj si vsi člani dobro ogledajo. Podatke naj vse sku-paj izročijo Združenju čimprej m najkasneje do 20. t. m. Združenje opozarja, da si ne bo prevzelo -po tem roku nobene odgovornosti glede vložitve prijave.
POSLOVNI KOLEDAR
Do 31. marca morajo trgovci na drobno, gostilničarji, obrtni-ki in svo^ bodni poklici, ki plačujejo davek na poslovni promet v -povprečnem dogovorjenem iznosu, plačati registrske* mu uradu -prvi obrok tega davka za leto 1954.
OGLAS
MLADENIČ iz Benečije se priporoča za primerno zaposlitev v -trgovini ali skladišču. Ponudbe poslati na sedež Slov. gospodarskega združenja.
pridobili skušnje. To so -predvsem proge na Daljni vzhod. V ta namen naj bi uporabili ladji »Azija« in »Viktorija«.
PROMOCIJA. Na tržaški univerzi je 4. marca -promovirala gd.čna Zdenka Vodopivec z Opčin za ladijskega inženirja. Napisala je dizertacijo o gradnji tovornih ladij. Tako se je v Trstu prvič zgodilo, da je ženska dosegla naslov ladijskega inženirja. Čestitamo!
BILANCA ZAVODA BA-NCA -NA-ZIO-NALE DEL LAVORO (RIM), ki ima podružnico tudi v Trstu, je 31. decembra 1954 pokazala čistega dobička 52 milijonov 410.319 lir. Dividenda znaša 10%; 280 milijonov čistega -dobička pojde v rezervo, ki bo tako dosegla 5 milijard ilir. Del-n-iškia glavnica znaša 1 milijardo 150 milijonov. Vloge in tekoči računi so dosegli 521,5 milijarde lir.
V TRENTU 86 OSEB -POD KLJUČEM. Davčna policija je v Trentu zaprla 85 oseb, ki -so osumljene, da so v zvezi z glavnim obtožencem Disertor-jem, obdolženem nedovoljene trgovine s tujimi valutami. Skozi njegove roke je šlo v zadnjih osmih letih za 835 milijonov tujih valut. Di-sertori je kupoval tuje valute od turistov in izseljencev in jih nato pošiljal v tujino (v Ameriko, Nemčijo, Francijo, Švico in Dansko) po svojih zaupnikih. Pomagal je tudi tistim, ki so rajši nalagali svoje -prihranke v tuje papirje kakor v itaHijanske.
Dostave in delo
Pristojbina za izvozne in uvozna dovoljenja
| V -naši številki z dne 11. februarja že objavili, da je bila z uveljav-Jenjem novih predpisov o upravnih do-j^Hlnicah povišana dosedanja pavšal-j “3 Pristojbina v zpe&ku 500 lir za uvoz-( ?? in izvozna dovoljenja, in sicer na r°0, 2000, 4000 in 6000 lir, kolikor pač jl^aša vrednost dovoljene trgovinske o-> ^racije (do 100.000, do 500.000, do 1 j J^lijona ali preko enega milijona lir), m okrožnico št. 7 z dne 11. 2. 1955 je J ^Oeralna direkcija za posredne davke ^i ministrstvu financ izdala podrobna Pojasnila in navodila za- izvajanje teh ;novih določb.
1 i Pristojbini ni več podvržena kakor 0slpj prošnja, marveč uvozno ali iz-s-. pino dovoljenje -samo. Z-ato prošnjam =3) treba več prilagati potrdila, da je jp" pa pristojbina že plačana; takso pla-t šele potem, ko licenco dobiš. Tudi U0I nl tej taksi podvržena vsaka uvozna „ J a‘i izvozna licenca, temveč samo licen-lri9( ca za tis-to blago, za katero je po ob-na ^ “oječih predpisih potrebno, da jo izda lo • Ministrstvo; izvzeto je torej blago, ki 1® Uvozi ali izvozi »čez carinarnico« bi 1 a dogana), čeprav bj moralo P-ri taki OV ; °Pera-ciji morda intervenirati minis-tr--m ( ali kalz drug upravni organ, da je l1 pvoli neregularno devizpo plačanje-. idej’ ;2 istega vzroka tudi ni treba plačati >kief j^kse za upravno dovolilndico, če izda Spe* ' "enco kateri koli drug organ, in ne žef 'Mnistrstvo. On. pr. ICE, Cabi-tal, Istitu-ru t a 1-aniero itd.).
ili^u tišino pristojbine mora zabeležiti mi->gHJ‘ Mstrstvo na samem uvoznem ali iz-
voznem dovoljenju s pripombo, da je izvršno šele -po izvršenem plačilu pristojbine. Ce pa je v licenci navedena samo količina, me pa tudi vrednost blaga, se mora na njej zabeležiti, da bo višino takse določila carinarnica ob carinski manipulaciji, ali pa Cambital takrat, ko bo upravičenec zahteval bančno overilo.
Pristojbino plačaš po prejemu licence, oziroma po določitvi njene višine po carinarnici ali Caimbita-lu bodisi neposredno pri registrskem uradu proti potrdilu ali pa na njegov račun po poštni položnici. Potrdilo -ali poštni odrezek predložiš carinarnici ob prvem carinjenju, oziroma Cambitalu (pri Italijanski banki), ko zahtevaš bančno o-verilo.
Novi sistem velja za vsa uvozna in izvozna dovoljenja, ki so bila izdana od 19. 12. 7954 naprej. Ce jim je veljavnost v celoti ali deloma že potekla, je obnovitev podvržena istemu postopku in -isti pristojbini, seveda y razmerju še -neizkoriščenega dovoljenja za uvoz a-M izvoz.
Avstrijski tranzit čez Trst
Avstrijski tranzit skozi- Javna skladišča (prosto luko) v Trstu se je v letu 1954 povečal za okoli 66.000 ton, in sicer od 1,335.285 ton y letu 1963, na I milijon 401.11-0 v letu 1954. Povečal se je -avstrijski uvoz -skozi tržaško luko, in sicer od 845.385 ton v letu 1953 na 1,011.134 ton V letu 1954, medtem ko se je avstrijski izvoz čez Trst skrčil, ip sicer od 485.900 ton v letu 1953 na 389 tisoč 976 ton v letu 1954; zmanjšanje izvoza znaša torej okoli 100.000 ton.
Ze v prejšnjih sestavkih smo poudarjali, -da je dovoz po morju v tržaško pristanišče lansko leto mara/tel predvsem zaradi povečanja dovoza premoga in me morda zaradtt povečanja dovoza lažjega kolonialnega blaga, s katerim -se -da več zaslužiti. Let,a 1953 je prispelo po morju v Trst za Avstrijo 87.843 t premoga, damsko leto pa kar 520.877 ton. V tem času je padel dovoz žita po morju za Avstrijo od 425.246 t (1. 1953) na 255.913 ton (1. 1954). Nazadoval j-e tudi -dovoz rudnin za Avstrijo, in sicer od 170.729 na 91.562 t. Povečal pa se je dovoz žvepla za Avstrijo (od 18.512 na 28.513) im starega železa (od 3.817 na 26.924); prav tako j je marastel dovoz povrtnine in suhega sadja za Avstrijo.
Avstrija- je lansko l-eto izvozila čez Trst povprečno za 20% manj blaga kakor leta 1953. Nazadoval je izvoz umetnih gnojil (od 166.842 t -na 49.658 ton), -prav tako j-e nazadoval izvoz avstrijskega papirja -skozi Trst za okoli 10.000 ton. Povečal -se je izvoz avstrijskega lesa (od 125.616 -na 133.842 ton); pri tem ni vštet lesna promet v lesni luki in čez postajo Prosek.
SPORAZUM O MADŽARSKEM IN ČEŠKOSLOVAŠKEM TRANZITU CEZ REKO
Iz Beog-rada poročajo, da je bil v načelu dos-e-žen sporazum med predstavniki jugoslovanskih im madžarskih železnic o uvedbi enotne železniške tarife za madžarsko -blago po jugoslovanskih železnicah čez obmejne postaje Kotoriba-Mura-Keresztur do Reke, Podrobna pogajanja za izvedbo- tega sporazuma bodo v Beogradu od 21. -do 24. marca.
V Pragi je bilo na sestanku med predstavniki češkoslovaških in jugoslovanskih železnic sklenjeno, da se povsem normalizira železniški promet med obema državama in da se uvede enotna tarifa za prevoz blaga iz CSR na Reko. — Ni dvoma, da bodo ti sporazumi preusmerili del madžarskega in češkoslovaškega tranzita, ki je doslej šel čez Trst, na Reko.
JUGOSLAVIJA V O-EEC Kakor poročajo iz Pariza, kjer ima sedež Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi OEEC, je Organizacija ustregla želji jugoslovanske vlade, da bi Jugoslavija sladila delovanju O-EEC po svojih opazovalcih. Ti bodo lahko prisostvovali vsem razpravam Gospodarskega- sveta in -sejam tehničnih odsekov in pododsekov, ne bodo pa 1-meli glasovalne pravice. Vprašanje udeležbe Jugoslavije v Evropski plačilni zvezi, ki je pod okriljem OEEC, še ni bilo rešeno.
KOŽE
MILAN, Sveže kože: krave z repom do 30 kg 220-230 lir kg, nad 30 kg 220-230; voli z repom 40-50 kg 220-230, nad 50 kg 210-220; -biki z repom nad 40 kg 165-175; teleta brez glave in parkljev do 4 kg 720-760, 3-6 kg 640-680;	6-8 kg 510-540; konji 175-185;
mezgi 110-120; osli 80-90; ostriženi ovni 500-540; koze 1000-1100 lir komad; kozlički 460-500 lir koža«; jagnjeta 330-390 lir koža. Suhe kože -iz čezmorskih dežel; Cordova Sierra 370-380 lir kg; Buenos Aires americanos 360-380; Capo 420-430; Capo osoljene 290-300; Addis A-baba 340-350.
57.
r° J PRVl SONČNI ŽARKI PO DIVJEM ’h p|	VIHARJU
Pa.{i Zamolklo udarjanje valov ob čeri, ki ®r t ^ je vse tri dm vikarjevega divja-7.	brnelo v ušesih, je nenadoma
oi ^renefialo. Spoznal sem, da je bila l’ i 0 bobnenje le plod domišljije ali pa * j ^sledica strahu pred nezgodo, ki mi
Podzavestno narekoval beg na od-!jsl ^ mor?'e
la * ?e
up Pno morje in nam tako rešil življe-n,, --- Ako bi se predali mamljivemu 1 ®a5iZu, naj se vrnemo v pristanišče, )tre>. oj tega v vjjiarju garadi močno raz-burkanega morja, kot reke deročega »rifr gorskega toka in nepravilno delujo-^ Ce9a kompasa prav gotovo ne našli, tora Pač pa ^ verjetno končali na zahrbt-ktf Mh čereh pernambuške obale.
1 VJ . Prvi sončni žarki so osvetlili zmedo ’ t razdejanje, ki je vladalo na palu-1 te „ ^Genove«. Pogled na napol razbit
;evtf so A
ito
.	čoln, ki se je na eni strani od-
1 jj. lT3ai ig svojega ležišča in tako postal e lSrača razdivjanih valov, mi je po-koV’ struPen srft P° telosu. Medtem je ladja glasno ječala, v svojih le-u.a( 8e?hft sklepih, smo se pogosto tolažili e s tem edinim rešilnim sredstvom in *sa sreča, da pri tem nismo vedeli, ^0 je tudi njega morje skoro uni-ll°- Iz premočenih jader in platnene-kla ‘a P°kTtvala na glavni loputnici ter ari	zamotanih vrvi se je začela
v ; Migati v že razgreto ozračje izhlape-v t	sopara, ki je sliki opustošenja
,„0i j^iala še nenavadnejši izraz. Le po-J ' la9oma je paluba zopet oživela. Cud-110 sključene postave z bledimi in iz-^učenimi obrazi so se pojavile na niei in si z začudenimi očmi nemo ^dajale tisočero vprašanj.
\
Use to je pa trajalo le malo časa. rskrasen sončni dan, Lojzev topel v katerem je bilo več ruma ka-
kor
vode, in spoznanje, da je ))Geno-
SS^DOZ I VU A J l UOVENUEGA p O M O H C A K ASSSSS
ra« dobro prestala tudi to preizkušnjo, so nas okrepili z novimi močmi in zaupanjem. Z dvojno vnemo smo se lotili popravljanja onega, kar nam je morje razdejalo in razbilo. Največ nas je zamudilo črpanje vode, ki je dodobra napolnila ladjin trup in čiščenje stroja, kateremu tudi ni bilo prizaneseno. Seveda smo privlekli na dan tudi nesrečnega Gomeza, ki je bil v takem stanju, da še sam sebe ne bi prepoznal. Marsikateri čeber vode smo morali nad njim izprazniti, da je pridobil zopet svojo prvotno zunanjost. Mislim, da je tega fanta držala pokonci samo njegova obilna mera neugnane mladosti, ker bi drugi v njegovem položaju že zdavnaj obupal. Ni se namreč še dobro posušil in najedel, ko nam je že veselo popeval svoje španske poskočnice.
Prvi častnik je medtem določil položaj ladje. Nekam dolgo je s sekstantom zijal v sonce, računal in preklinjal in zopet meril komplicirano višino sonca. Ni mu šlo v glavo, da smo v treh dneh in treh nočeh napravili le 30 milj kratko pot in da smo pravzaprav bili še vedno na višini pernambuškega pristanišča. Vihar nas je ves ta čas vrtel v svojem divjem plesu skoro na enem in istem mestu. Res, da smo si rešili življenje s svojo taktiko proti viharju, toda pri tem smo porabili toliko nafte, da je dosega našega cilja zopet postala kočljivo vprašanje. K sreči je naslednje dni muhasti ocean zavzel vse naše misli in tako skrbi o nafti, kliringu in denarju niso imele dovolj prostora v naših glavah.
S popravljanjem smo se zamudili ves dan in šele porti večeru smo zopet pognali stroj in usmerili ladjo proti jugu. Dolgi oceanski valovi so prijetno pozibavali »Genovo«, na njeni poti in zopet se je za nas pričela enoličnost pomorskega življenja, ki smo se je vsi že skoro odvadili. Pluli smo daleč od obale, ker nam je bil tam morski tok najugodnejši. Sonce je vzhajalo in zahajalo in dan je sledil noči, ne da bi se kaj važnega zgodilo. Vse je kazalo, da se je ocčan končno pomiril z nami. Enkrat smo zaradi neznatnega popravila na stroju morali ustaviti njegov pogon. Ker ni bilo vetra, se nam je zdelo, da smo obtičali nekje v praznini gluhe Uši-ne, ki so jo motili le udarci strojnikovega orodja nekje globoko v trupu ladje. Nato smo z ropotanjem stroja zopet oskrunili to bajno tišino in zarezali z ladjo penečo se brazdo v modrino oceana. Neko noč smo v daljavi zagledali mežikajoče luči parnika, ki je hitel v smeri Starega sveta in potem so naše oči zopet dneve in dneve zrle bleščečo se morsko površino in ponoči begale za novimi o-zvezdji južnega neba. Cim bolj smo se spuščali proti jugu, tem previdneje smo vodili navigacijo. Pred nami se je namreč začelo razširjati nevarno področje Abrolhosovih otokov in številnih čeri, ki posejane med otokom Trinidade in brazilsko obalo prežijo na žrtve. Da smo blizu teh preaeiov, smo spoznali po letu albatrosov m drugih vodnih ptic ter po čudnem spreminjanju barve morja.
(Se nadaljuje) K. P.
Umrl je dr. Josip Ifilian
V četrtek popoldne so v Ljubljani položili k večnemu počitku dr. Josipa Vilfana, tržaškega rojaka d-n dolgoletnega voditelja primorskih Slovencev. Umrl je v torek. Dočakali je skoraj 77 let; rodil se je v Trstu leta 1878 kot sin višjega državnega tehničnega funkcionarja pri pomorski vladi, ki je u-pravljala vso vzhodno jadransko obalo. Srednje šole je dokončal v Dubrovniku pravne nauke pa na Dunaju. Kot tržaški odvetnik je po -prihodu Italije (po prvi svetovni vojni) kmalu zavzet voditeljsko mesto v javnem življenju tržaških in primorskih Slovencev; ipo* stal je predsednik Političnega društva »Edinost«, ki je lizdajailo dnevnik »Edinost«. Dvakrat je bil izvaljen za poslanca v rimski parlament; pred voj noje zastopal tržaške -Slovence tudi v mestnem svetu. Za pravice primorskih Slovencev se je boril tudi na zborovanjih Kongresa evropskih narodnih manjšin ter si je kot predsednik te mednarodne organizacije pridobil velik ugled tudi med predstavniki tujih narodnostnih skupin. Odlikoval se je kot izvrsten in neustrašen govornik, ki je užival spoštovanje tudi pri svojih nasprotnikih. Svoj prosti čas je posvetil zlasti študiju jezikov. Pred drugo svetovno vojno se je z Dunaja, kjer je živel v fašističnem pregnanstvu, preselil v Beograd in tu preživel vojno z vsemi njenimi strahotami. Vzgojil je številno družino; med otroki je tudi dr. Jože Vilfan, sedanji tajnik predsednika republike Jugoslavije. Do zad. njega je sledil usodi tržaških Slove-n. cev, zastavljal zanje svojo vplivno besedo in videl njihovo rešitev v šira kem sporazumu med obema naroda m-a in državama ob Jadranu. Slav njegovemu spominu! Prizadeti družini naše sožalje!
FRANCOSKI KATOLIČANI IN RIM. Kongregacija svete -stolice je obi-odila francosko katoliško revijo »La Quki-zaine«, ki so jo po vojni izdajali levo orientirani francoski katoličani. Obsodba j-e bila izrečena, ker so v Rimu bili mnenja, da omenjeni časopis širi i-deje, ki so sorodne komunizmu. Po obsodbi so se izdajatelji odločili ustaviti časopis. V zadnji številki poudarja uredništvo, da je treba ohraniti e-niotnost cerkve ip -da so prav zato u-stavili revijo, ko j-e bila izrečena obsodba. Vendar bodo nadaljevali boj, da bi se cerkev pe zaprla vase, temveč da bi njeno pos-lanstvo zajelo vse ljudi. »Ako bi -pripadnost k cerkvi, piše časopis, pomenila odobravanje bonske Evrope, opravičevanje zasebne lastnine in sanje o sodelovanju kapitala in dela, potem j-e treba reči enkrat za vselej: za mnoge krščene bi ne bilo več mesta v cerkvi-«
Rod pomorščakov
V preteklem februarju je slavil 80-letnico svojega rojstva predsednik Tržaške trgovinske zbornice g- Anton Co-sulich, sin ust-anoviteljia nekdaj slavne tržaške -parobrodne družbe »Au-stro-Americfma« (Fratelli Gpsuiish), Kali-ksta Cosulicha (Kozuliča). Vsi tnij-e, današnji 80-latni Anton, -njegov oče- Kalikst in njegov ded Anton Feliks -so ,se rodili v Malem Lošinju, v današnji Jugoslaviji, od koder so -prišli v Trst skoraj vsi začetniki tržaškega pomorstva.
Ded Anton Feliks Cosulich je začel svojo pomorsko podjetnost leta, 1857 s 650-tonsko jadrnico- »Fides«, ki sicer ni bila tedaj med največjimi, vendar pa j,e bila za tedanje razmere dokaz njegovega poguma. Bili so namreč časi, ko je slabela kraljica Jadranskega morja — Beneška republika in ko so se začeli na vzhodni jadranski obali svobodneje gibati po morju. Anton Feliks se je sicer razvil in je končal svojo dejavnost v Malem Lošinju, njegova dva sinova Kalikst in Albert pa sta spoznala, da je Mali Lošinj premajhen in preveč oddaljen: od svetovnih obmorskih središč ter -sta se leta 1890 preselila v Trst, kjer sta ustanovila že omenjeno paroplovno družbo, leta 1908 pa ladjedelnico v Tržiču, ki »e- je kmalu razvila v majvečjo lipi najmodernejšo ladjedelnico v Avstriji.
Do prve -svetovne vojne se prav gotovo ni nobeno tržaško podjetje tako naglo in mogočno ira-zvilo kakor Co-
Slovenci zahtevajo enakopravnost na vseh podrootih
Spomenica Slovenske gospodarsko-kulturne zveze
Dne 27. februarja se je v Trstu sestal Glavni svet Slovenske gaapodarsko-kulturne zveze, ki združuje odposlance vseh včlanjenih organizacij, da bi zavzel gledišče nasproti vprašanjem, ki v -tem trenutku zadevajo gospodarski in kulturni položaj tržaških Slovencev. Zborovanju je predsedovali predsednik zveze -dr. Angel Kukanja, ki je podal tudi obširno poročilo. Pozval je zlasti n-a združitev čim večjega števila slovenskih gospodarskih, kulturnih in prosvetnih organizacij'. Poudaril je nujno potrebo, da -se začnejo izvajati določbe londonskega -sporazuma, to je lond-o-n-ske Spomenice in Posebnega statuta. Le tako bo zajamčen kulturni in gospodarski razvoj tržaških Slovencev in hkrati -postavljena podJaga za mirne odnose z italijanskim življem.
Poročila -s-o podalii še drugi govorniki-, im sicer s političnega področja občinski svetovalec dr. Josip Dekleva, z gospodarskega dr. Sta-niisl-av Oblak, s kulturnega p-rof. Jo-že Umek, ki je govoril o položaju slovenskega šolstva s posebnim ozirom na -določbe Posebnega statuta; nadalje Ubald Vrabec, ki je zahteval podpore za slovenske kulturne ustanove iz javnih sredstev, medtem ko j-e Drago Pa-hor postavil zlasti zahtevo, naji se v smislu Posebnega statuta prične z nameščanjem Slovencev v javne službe.
S čisto gospodarskega vidika je bilo zlasti zanimivo poročilo dr. Oblaka, ki je vsebovalo podrobne podatke o u-dej-st-vovanju tržaških Slovencev v gospodarskem življen-ju na Tržaškem. V javniih ustanovah, kakor so državne in občinske upravne ustanove, ni naših nameščencev, prav tako ni naš živelj zastopan v državnih, poldržavnih in drugih gospodarskih ustanovah in predstavništvih, kakor bi to ustrezalo številčnemu razmerju in njegovi dejanski gospodarski moči. Govornik je poudaril tudi -potrebo -po čim intenzivnejši blagovni izmenjavi z bližnjim in daljnim zaledjem Trsta.
Ob zaključku zborovanja je Glavni svet Slovenske gospodarsko-kulturne zveze soglasno odobril spomemico, naslovljeno ima generalnega komisarja italijanske vlade za Tržaško ozemlje, dr. G. Palamaro. Spomenica zahteva, naj se prične takoj izvajati londonski sporazum, in sicer Posebni statut in Spomenica: 1. S posebnim zakonom je treba urediti praktično uporabo jezika jugoslovanske narodnostne skupine pred upravnimi in sodnimi oblastmi. 2. Izvedejo naj se določbe Posebnega statuta in postavijo slovenski napisi na sedežih in uradih javnih ustanov ter slovenska krajevna in ulična imena. 3. Slovenske kulturne, prosvetne, športne in podporne organizacije morajo uživati listo denarno pomoč iz javnih finančnih sredstev kakor -neslovenske organi-
z Malega Lošinja
sulioheva družba, ki je zaslovela daleč po .svetu. Ni dvoma, da -so razen drugih posebno Ge-novežani z zavistjo gledali oa podjetje Cosulichev, kakor sploh n-a vse tržaško pomorstvo in ladjedelstvo.
/Prva svetovma vojna je prinesla Co-sulichem grozno katastrofo. Dne 24. maja 1915 so morali ladjedelnico zapreti, na kar je bila med vojno popolnoma razrušena. Glavni inii-ciator in organizator vsega, to je -družbe »Austro-Americana« in tržiške ladjedelnice, sit-ari Kalikst Cosulich je -doživel še vso -nesrečo, nakar je kmalu umrl, ip sicer še preden je prišla Italija v Trst. Vojna je požrla tudi -ponosne oceanske ladje.
Takoj po vojni, dne 11. novembra 1. 1918 se je s 400 -d-elavcii začela obnova tržiške ladjedelnice. V odsotnosti najstarejšega sina- Antona, ki je bil tedaj v Južni Ameriki, je prevzel vodstvo njegov brat Oskar, ki -pa ni dolgo živel; utonil je namreč v Portorožu, bo je hotel rešit-i svojega- sina iz morja. Po njegovi smrti ga jie nadomestil njegov starejši brat Anton, današnji 80-letnik. Njegovo brodarstvo se je po prvi svetovni vojni sicer obnovilo; obnovljena je bila in celo povečana tudi tržiška ladjedelnica, -toda hkrati je vsa ta -ogrompa dediščina prišla v roke italijanskega kapitala ip bleščeča Kalikstova zvezd-a je na tržaškem gospodarskem obzorju ugasnila z njegovo smrtjo.
zacije. 4. Izvede naji se priznana enakopravnost glede pridobivanja javnih služb, glede opravljanja dejavnosti in poklicev v kmetijstvu, industriji in tr-govflm ter uredi uporaba slovenskega jezika. Razpišejo naj sie za Slovence mesta v javni in sodni upravi; v organe kmetijstva, trgovine, industrije, v davčne komisije ter -organe ostalih javnih ustanov se morajo imenovati tudi predstavniki Slovencev, oziroma njihovih organizacij in združenj. 5. Izvedejo naj se vse določbe Posebnega statuta glede vodstva in organizacije slovenskih šol ter sistemizirajo učne moči z vsemi ugodnostmi, ki jih uživajo stanovski tovariši italijanske narodnosti. 6. Prepove naj se nacionalno in plemensko ščuvanje. 7. Besedilo Spomenice im Posebnega statuta naj se objavi v Uradnem vestniku, da se tako z njim seznanijo vsi podrejeni ip izvršni -organi v državnih in občinskih uradih.
ii Ha kraške zemlje!
Akcija; da se slovenska obala od Devina do Trsta naseli z Italijani, je v pdlnem .razmahu. Na Opčinah -so naselili že tolibo istrskih beguncev, da so z pjimi preplavili domači živelj. S prisilnim nakupovajijiem je začel »Villag-gio del fanciullo« sklicujoč se na odlok o javni koristi. Pozneje je tržaška občina prodaila jusarsko zemljo organizaciji za gradnjo hiš za istrske begunce. Dr. J. Dekleva je na seji občinskega sveta ugotovil, da je županstvo tržaške občine prodalo 16.581 kv. metrov ju-sarske zemlje listi organizaciji. V Se-
IVtapuuedane ladjo
Napovedan je prihod -naslednjih ladij;
Proga: Jadransko morje - Sicilija - Ti-nenskp morje - Španija
»Citta dl Catania« prihod 11., odhod 12. marca. »Citta di Messina« prihod 15., odhod 18. marca. »P-rimo« prihod 15., odhod 20. marca. »Marechiaro« prihod 25., odhod 2,6. marca.
Proga: Grčija - Turčija - Sirija - Libanon - Izrael - Egipt
»Bnot-ria« odhod U. marca. »Ch-iog-gia« prihod 15., odhod 15. -marca. »O-tranto« prih. 12., odhod 15. marca. »Lo-redam« prihod 12., o-dhod 15. marca. »Ohristima« prihod 13., odhod 16. marca. »Manuel« prihod 14., odhod 16. marca. »B-arletta« prihod 15., odhod 24. marca. »Plota-rkis Bil-essas« rpihod 15., odhod 18. -marca. »F-redianna« prihod 20., odhod 25. marca. »El Nil« prihod 22., odhod 26. marca. »E-notria« prihod 23., odhod 25. marca. »Irma« prihod- 23., odhod 26. marca. »Kozani« prihod 23., odhod 26. marca. »Samdra Maria« -prihod 25., odhod 30. marca. »SanPAnton-io« prihod 25., odhod 30. marca. »Messapia« prihod 27., odhod 30. marca. »Aristodi-m-os« pri-h. 27., odhod 31. marca. »Cam-pidoglio« prihod 29. marca.
Proga: Vzhodna, Zah. in Južna Afrika
»Alga« odhod 14. marca. »Biče« pri-bcdr~IO., odhod 16. marca. »Galatea« prihod 10., odhod 15. marca. »Resi« prihod 10., odhod 15. marca. »Framamr« prihod 18., -odhod 22. marca. »Europa« prihod 22., odhod 28. marca. »A-dri-ati-co« prihod 25., odhod 25. marca. »Tere-sa Cosulich« prihod 26., odhod 29. marca. »Vittoria S.« prihod 30., odhod 31. marca. Okoli 30. marca bodo prispele ladoj-e: »Epropa«, »Perla«, »Afri-c-a«, «1-sonzo«, »Duino«.
Proga: Perzijski zaliv - Indija - Pakistan - Daljni vzhod
»Risano« prihod 15., odhod 20. marca. »Sistiama« prihod 25., odhod 31. marca. Okoli 30. marca bodo prispele ladje: »Timavo«, »S. Caboto«, »Ambra«, »On-dan«.
Proga: Avstralija
Proga: Zahodna in Severna Evropa
»To-s-canelli« odhod 18. marca.
»Cavallo« prihod 15., odhod 15. marca. »G-iosu-e Borsi« prihod okoli 15. do 30. marca. »Man-to« prihod 19., odhod 19. marca. »Heath-more« prihod 25., odhod 25. marca.
sijanju y devimsko-nabreži-nski občini so že zgradili italijansko ribiško naselje San Marco. Dne 5. marca je tržaški podpirefebt zapovedal inabrežinske-mu županu Terčonu, da mora lizdati isti organizaciji dovoljenje za gradnjo 25 hiš s 100 satnovanji; kasneje bi tem dodali še 50 hiš. Zupan bi tega -storil, ker se je hotel ravnati ,po soglasnem sklepu občinskega odbora, da tega ne sme iStoriti. Dva -dni nato je prišel y občinski urad vladni -komisar dr, Pierottl, ki je po nalogu podprefektaj sam izdal zahtevano gradbeno dovoljenje. Toliko torej velja občinska avtonomija, toliko veljajo lepe določbe »Posebnega statuta« iin -londonske Spomenice! Našemu človeku ne privoščijo več niti koščka trde kra-ške zemlje.
V SALZBURGU SO ZGRADILI moderen hotel »Winkler« s 100 soba-miil; vsaka soba ima svojo lastno kopalnico in dva balkona. Hotel je bil zgrajen v enem letu.
»GOSPOD ARSTV 0“
izhaja vsak drugi -petek. — UREDNIŠTVU in UPRAVA,: Trst, Ulica Gep-pa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodariva« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva- ulka 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 604-T 375, za cono B letna 380 din, polletna 200 Se naročajo neposredno pri upravi- »Go-s/odia-rstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir.
Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis«
Proga: Severna Afrika
»Piet-ro Oirseolo« prihod 14., odhod 18. marca. »Exfard« prihod in odhod 16. mama. »Erilona« prihod in- odhod 17. marca-. »Ekehes-ter« prihod in odhod 26. marca. »Exermont« prihod in odhod 31. marca.
Proga: Srednja Amerika - Sev. Pacifik
»Monrosa« odhod 11. marca. »Tilliie Lykes« prihod in -odhod 18. marca. »Dalij Tarman« prihod in odhod 19. marca. »Mons-t-eillla« prihod 19., odhod 20. marca. »Tri-to-n-e« prihod 20., odhod 25. marca. »Almeria Lykes« prihod in odhod 26. marca. »Mongioia« prihod 30., odhod 31. marca.
Proga: Južna Amerika
»Rio Cuarto« odhod 14. marca. »To-seanelli« prihod 11. marca. »Leme« prihod 15. marca. »Rio Quiipito« prihod 25., odhod 28. marca.
Prihod jugoslovanskih ladij, »Srbija« iz ZDA 11. marca, »Skopje« iz A-leksa-ndrije 12. marca, »Pula« 12. marca, »Vojvodina« 15. marca iz Severne Evrope, »Istra« 15. marca iz Pireja, »Split« 20. marca, iz Zahodne Evrope.
ZVIŠANJE BRODARIN NA PROGI ZAHODNA EVROPA — PERZIJSKI ZALIV. Zveza »Associated Continental -Persian Gulf Lines« je objavila, da se bodo zvišale- brodarine za blago na progah -Severna Evropa —-Perzijski za-Mv povprečno za W»/0, V omenjeno zvezo sodi »Hansa Line«, ki na svoji progi pristaja tudi v Trstu.
MODERNIZIRANJE PRISTANIŠČA SMIRNE. Pred kratkim so -pričeli z deli za modernizacijo in povečanje pristanišča Smirne, Dela so bile poverjena neki francoski skupini; v ta namen bodo potrošili 40 milijonov turških lir. Zgradili bodo nov pomoi, ki bo- dolg 340 m, ob katerem bodo lahko -pristajale- 10.000-tonske ladj»\ Zmogljivost pristanišča bo dosegla po končanih de-liih 1 milijon ton letno.
NOVA PROGA EGIPT — GRČIJA — ITALIJA — FRANCIJA. Egiptovska družba »Triipaldos« bo kmalu vpeljala novo progo, in sicer Egipt — Grčija — Libanon — Italija — Francija, Progo bo vzdrževala ladja, ki bo lahko sprejela 300 potnikov v -prvem in drugem razre-du. Proga naj1 bi -bila vsakih 14 dni.
1 'ir priSJnntiaj,
ELEKTRO INSTALACIJSKO PODIETjE
TRST, Ui. B0CCACCI0 ŠT. 10
Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav
Pokličite našo telef. štev. 29-322 I
Se priporočamo
F. SPADAR0_
SREDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TR1ESTE
VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847
SCAL0 LEGNAMI-PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184
Telegr.: SPADSPEDIT
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA MEDNARODNI PREVOZ S KAMIONI — TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM
GORIZIA-GORICA
VIA ALFIERI 11-13 - TEL. 34-32
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1
Tel. 44-208 ^ Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:	IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Jakob Vatovec y‘»si.
TRST - Visa TorreMancsa 19
Tel. 23-587, 37-561
UVOZ	I z v o z
/kolonialnega blaga
/ INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ / TEHNIČNIH PREDMETOV /	TKANIN IN OBLEK
POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE
Oglašajte v JospoiMir!
Ribarič Ivan
UVOZ	♦	IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-610
direkcija- rijeka
Telegrami: JUGOUNDA - Tel. 26-61, 26.52, 26-63 (poldne) 26-61
VZDRŽUJE REDNI POTNIŠKO HLAGOI/NI PR0MBT IZ JADRANA
D:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI
TURČIJO IN GRČIJO	„	7	DNI
B LIŽ N J I V Z H 0 D	„	7	DNI
SEVERNO AMERIKO	„	10	DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A DR I A,, Aganzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA‘‘ Trieste - Tel.: 37-513,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l I__________________________________________
Gostilna -S S ž *
Srn	SS
mi mm mu
S UL. CARDUCC!
Postrežemo Vam
z najboljšim domačim in ist’skim vinom in domačim pršutom
-
TržašRi trp
KAVA
TRST. V zadnjem času je cena kave nihala. Zaradi tega so trgovci previdni prt nakupovanju večjih količin blaga.
Na tržaškem tramitnem trgu povprašujejo po kavi Jugoslovani in Avstrijci. Največ zanimanj a je za vrste: Minas 2, ki stane 52,50 dolarja 50 kg prosta luka; Rlilo N. Y. 5 50 dol.; Kostarika 530 šilingov; Tanganika 480 šil in Kenya 510 šil.
Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v dolarjih m 50 kg fob:	Rio N. Y,
49/50; Rio N. Y. 3 54; Santos Superior 64; Santos extra prime good to large bean 69; Victoria 5 good to large bean 46; srednjeameriška kava, v dohtarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 56; Salvador 65,50; Kostarika. 67; arabska kava, v Šilingih za 50 kg cit: Gimma 360-390; Moka Hocleidah 1 450; afriška kava, v šilingih za cwt cif:	Uganda oprana in prečiščena
280-300; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Ro-busta 10-12% nečistoče 1220.
SLADKOR
TRST. Tržaški prekupčevalci pričakujejo precejšnje količ&ne sladkorja iz Vzhodne Nemčije, glede katerega je bila že pred časom sklenjena pogodba. Angleški sladkor ponujajo po 42/8/9 funta šterlinga za tono, za manjše količine; in 42/3 funta šterlinga za večje količine. Trenutno ni velikega zanimanja za sladkor; cene so ustaljene.
POPER
TRST. Ob koncu prejšnjega tedna se je povpraševanje po popru povečalo. S tem so se cene okrepile. Poper vrste Malabar kvotlra 342/6 šilingov proti vkrcanju v marcu, vrsta TelMchery pa 357/6 šil. proti vkrcanju v marcu, 347/6 proti vkrcanju v aprilu ali maju.
I talij ara siki trgr
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se opaža v zadnjem času nekoliko večja živahnost. Kupčije z mehko in trdo pšenico so pičle zaradi tega, ker si mlini preskrbujejo pšenico skoraj izključno v državnih skladiščih. Zaradi sezonskih razmer je majhno povpraševanje po koruzi. Tudi neoluščeni riž ne gre od rok. Ker bodo kmalu travniki ozeleneli, je manjše povpraševanje po senu, kljub temu so se cene obdržale na prejšnji višini.
Dobro se prodaja klavna živina; cene so krepke. Kvotacije masla so precej visoke. Na nekaterih tržiščih Padske nižine so se cene masla še zvišale. Miren je trg s sirom, na katerem prevladuje ponudba nad povpraševanjem. Samo ovčji sir se dobro drži. Trg z olivnim oljem je miren. Na nekaterih tržiščih južne Italije so se boljše vrste olivnega olja podražile. Za vino ni veliko zanimanja; ne glede na to držijo prekupčevalci visoke cene, ker so prepričani, da bodo svoje zaloge lahko prodali. Cene jabolk so visoke; povpraševanje po njih je majhno. Zelenjava gre dobro od rok, cene padajo. Miren je trg s pomarančami in limonami ter suhim sadjem.
OLJE
FIRiENZE. Za kg fco skladišče :olivno olje .extra do majveč 1% kisi. 445-450, do največ 1,50% kisi. 430-445, do največ 2,50% kisi. 420-430, do največ 4% kisi. 410-420; dvakrat rafinirano tipa »A« 450-455, tipa »B« 415-420; semensko olje navadno 350-355; olje iz zemeljskih lešnikov 370-375.
ŽITARICE
PADOVA. Mehka pšenica fina 7500^-7600, dobra 7400-7450, navadna 7200-7300; rumena koruza marano 550 -5600; činkvantin 4900-5150; bela koruza 4600-4700; oves 5500-5700; neoluščeni ječmen 5350-5550; inozemski o-ves 5650-5700; inozemski ječmen 5100-5300; inozemska rž 4400-4700; pšenična moka tipa »00« 9750-10.000; tipa »0« 9500-9700; tipa »1« 9100-9350; tipa »2« 8600-8650; pšenični otrobi 3350-3400; koruzna moka bela 5500-5600, rumena 6400-6600; pšenični zdrob (gries) tipa, »0« 11.500-11.700; tipa »1« 11.000-11.200.
Oluščeni riž; Vialone 15.000-15.500 lir stot; Vialone nano 13.700-14.000; Arborio 14.000-14.500; R. B. 11.800-12.200; Rizzotto 11.200-11.400; Maratel-H 12.000-12.200; P.6 11.800-12.000; Cor-petto 5800-6500; Mezzagrana 5200-5600.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo: breje junice (prvesnice) 135-200.000 lir glava; telice težke 2 stota 65-80.000; vprežna živima: voli 250-300 lir kg; krave težke 6 stotov 200-260.000 lir glava. Klavna živina: voli težki 6 stotov I. 250-310, II. 150-170; junci težki 5 stotov I. 330-370; II. 210-270; telički I. 410-480, II. 330-380; molzne krave 180-
250.000	lir glava. Cene so ustaljene; za klavno živimo je večje zanimanje.
Vprežni konji I. 170-200.000 lir gl&-va, II. 60-90.000; komjd za zakol I. 230-250 lir kg, II. 160-1.80 ; žrebeta za zakol 340-360; mezgi za delo I. 90-
100.000	lir glava, II. 65-65.000; mezgi za zakol I. 160-170 lir kg, II. 130-140; osli za delo I. 75-80.000 lir glava, II. 45-50.000; osli za zakol I. 160-180 lir
kg, II. 130-140; cene konj so ustaljene, cene oslom se dvigajo.
Prašičkii za rejo 15-20 kg 750-765 lir kg, 20-25 kg 715-745; suhi prašiči 30-50 kg 570-630, 50-80 kg 450-520; debeli prašiči 100-150 kg 380-390, 150-200 kg 390-400; 200-250 kg 400-410. Čeme prašičev so se dvignile, razen cene debelih prašičev, ki padajo. Ovce 200-240 lir kg, jagnjeta 380-390.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 820 lir kg, iz drugih krajev Lombardije 785; čajno maslo 885; sir grana proizv. 1953	700-780
lir kg; proizv. 1954 510-590, svež (1-30 dni) 350-380,	(30-60 dni) 380-400;
sbrinz star 1 mesec 400-420, star 3 mesece 530-570; emmenthal svež 420-470; star 3 mesece 500-530; provolone 1 mesec star 420-450; provolone 3 mesece star 490-530; gorgonzola svež (najmanj 8 dni) 215-225, postan 360-380; italico svež (najmanj 8 dni) 360-370, postan 400-430; taleggio in quartirolo svež (najmanj 8 dnfii) 280-300, postan 370-390; crescenza svež 290-300, postan 320-340.
PERUTNINA
MILAN. Zaklane race 500-600; živi zajci 340-360; zaklani zajci s kožo 500-550, brez kože 520-570; žive kokoši 575-625, inozemske 450-550; zaklane kokoši 750-850, inozemske zmrznjene 450-550; zaklane gosi 300-350; zaklani golobi 900-950; živi piščanci I. 850-925, II. 700-800; zaklani piščanci 1. 1050-1150, II. 850-950; inozemski piščanci 550-650; zaklani purani 800-700, inozemski 400-500.
KRMA
MANTOVA. Seno majske košnje z namakanega travnika 2200-2400 Mr stot, druge košnje 2200-2300, tretje košnje 2100-2200; detelja prve košnje
Splošno pozornost je zbudil padec čeme bombažu, ki je zdrknila na raven, na kateri še m bila leto dni. Popustila je tudi cena kavčuka. Prav tako so bile šibke cene žitaric. Pa tudi barvaste kovine so popustile, čeprav se etektroliti-oen baker drži še vedno Visoko. Združene ameriške države so ustavile izvoz bakra, kar je spravilo v celiko zagato angleške in nemške uvoznike.
ŽITARICE
V	tednu do 4. marca je cena pšenici v New Yorku popustila od 216 7/8 na 216 1/8 proti izročitvi v marcu, cenia koruzi pa od 144 3/8 na 141 1/8 sotin-k'e dolarja za bušel. Predsednik Eisen-hoiver j.e izjavili, da je bil opuščen načrt, po katerem! naj bi Združene ameriške države izvažale v Sovjetsko zvezo žito. Vel. Britanija je lansko leto pridelala 2,685.000 ton pšenice, prejšnje leto pa 2,574.000. Nia borzi v Liverpoolu je objava teh podatkov potisnila ceno navzdol.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V	New Yorku je cena sladkorja ostala neizp.reme.nij ena pri 3,17 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Nihanje cene kavi pi več tako močno. V New Vorku je cena v tednu do 4. marca napredovala od 55,65 pa 56 isto-tinike dolarja za funt. Po podatkih angleške banke Bank of London and South America je uvedba minimalne izvozne cene za kavo v Braziliji imela vprav katastrofalne posledice za izvoz iz Brazilije. V prvem polletju lanskega leta je izvoz nazadoval za 29%, y drugem polletju pa za 40%. Kakao je nekoliko popustil, in sicer od 42,8 na 40,35 stotinke dolarja za funt. To so bile cene v New Yorku.
VLAKNA
V	tednu do 4. marca je v New Yorku cena bombaža padla od 35,10 na 34 stotinke dolarja za funt, kar pomeni maj-mižjo ceno v zadnjem letu. ZDA so v bombažnem letu izvozile 2,4 milijona bali (v sezoni 1953-54 siamo 1,8 'milijona bal). Vse kaže, da pada svetovna potrošnja volne; lansko leto je zmajala 2,5 milijona funtov, se pravi 4% manj kakor prejšnje leto, ko je dosegla 2,7 milijona funtov. Na najnovejših dražbah y okviru držav Britanske skupnosti je bilo prodanih 43.300 bal, in sicer po ceni, ki je bila povprečno za 2,5% višja kakor decembra meseca. Board of trade bo obnovil .svoje zalo-
1700-1900, druge košnje 1700-1800; pšenična, slama stlačena 1100-1150.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 45-60 lir kg; karčofi 14-35 lir komad; korenje 75-90 lir kg; cvetača v zabojih 42-48; o-hrovt 45-55; cikorija Catalonia 34-37; čebula 30-38; rožmarin 70-80; žajblja 150-195; koromač I. 37-55, II. 20-27; solata endivtjja 50-95; krompir Bm-thiie 28-38; Majestdc 24-28; peteršilj 70-85; zelena 43-65; špinača 48-100. Jabolka navadna mešana 37-53; De-licious 80-170; hruške 75-220; pomaranče navadne 50-69; bele pomaranče 57-80; rdeče pomaranče 90-150; limone 115-140; mandarine iz Palerma 160-220.
PAPIR
VIDEM. Ovojni papir navaden 55-125 Mir kg; ovojni fin 150-200; pisarniški papir srednje kakovosti 165-180; fin 240-275; tenek ovojni za pomaranče dm limone 255-290; tenek prepisni papir za kopije 205-290; aiv karton navaden 58.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PIACENZA. Na trgu prevladuje ponudba. Cene so nizke. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga I. vrste v škatlah od 5 in 10 kg 125-135 lir kg, v škatlah 1 kg 140-150, v škatlah pol kg 150-160, v škatlah 0,20 kg 180-190. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg 140-150, v škatlah 1 kg 150-160, v škatlah pol kg 160-170, v škatlah 0,20 kg 190-200, v sodih 95-105.
GRADBENI MATERIAL
PIACENZA. Opeka 10.000 lir 1000 komadov; votlaki s 4 luknjami 9000, z 2 luknjama 8000; strešniki marsejskega tipa vacum 26.000; običajni strešniki vaeum 18.000; pesek 400 lir kub. meter.
ge volne; do 31. mairoa 1956 bo razprodal 30.000 bal in .nadomestil to količino z novo volno iz Avstralije in Južne Afrike. V New Yorku je cena napredovala od 147,5 na 148,5 stotinke dolarja za funt, v Londopu je bila 122 1/4 pri kupcu in. 122 1/2 pri prodajalcu teden. poprej' so kupci plačevali 123 1/2 prati izročitvi v marcu. V Franciji (Roubaix) jč cena popustila od' 1155 na 1150 frankov za kg.
KAVČUK
V New Yorhu je cena kavčuka y tednu do 4. marca nazadovala od 32 na 29,95 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. V Londonu za R.S.S. ad 27 1/8 pri kupcu — 27 1/4 pri prodajalcu na 25 1/2 — 25 5/8 penija za funt. V Braziliji nameravajo izgraditi tovarno sintetičnega gumija, medtem ko v Guatemali že gradijo tovarno avtomobilskih gum.
KOVINE
Položaj elektroiitičpega bakra na med narodnih togih vzbuja še vedho pozornost. Borza že računa z dejstvom, da se je stavkovno gibanje rudarjev y Severni Rodeziji končalo. Pri vsem tem so cene še vedno visoke. Angleški ip nemški uvozniki so protestirali proti prepovedi izvoza bakra iz ZDA. Proizvodnja v Čilu napreduje. Računajo', da bo Čile letos lahko dobavil 420.000 ton, se pravi - 80.000 top več kakor lansko leto. V New Yorku je baker 4. marca notiral 36 (teden poprej 36,75) stotinke dolarja za funt. V Londonu je bila 4. marca cena za dolgo tono (1.016 kg) 338 1/2 funtov šterlingov (teden poprej 341). Antimon Laredo 4. marca 28,50 stot. dolarja za funt; lito železo 59,59 (neizpr.), Buffalo 56,50 (neizpr.), staro železo 36,75, živo srebro 322-324 dolarjev za steklenico. Barvaste kovine v Zahodni Nemčiji 4. marca: cin 879 DM za 100 kg, svinec 139,13 in cink 106,66 DM za 100 kg.
JAJCA V NEMČIJI PREPOCENI
Kmetijski minister y Muenchenu je brzojavno zahteval od zveznega ministra za prehrano, naj ustavi uvoz jajc iz tujine'. V raznih krajih Bavarske se jajca prodajajo po 11 pfenigov komad. Po tej ceni se kmetom več ne izplača gojiti kokoši. Čeprav so se jajca pocenila, ni potršonja narastla, kakor so pričakovali. Padec cen je prizadel posebno manjše bavarske kmetije, ki se vzdržujejo predvsem od prodaje jajc.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO	8/2-	23/2	8. 3.
Pšenica (stot. dol. za bušel)		. . • 227 ‘/s	21778	215 —
Koruza (stot. dol. za bušel)		. . .	153V«,	14o3/4	141,-
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		. . .	33,—	33,-	33,-
Cin (stot. dol. za funt)		. . .	91,—	91.25	90.87
Svinec (stot. dol. za funt)		. . .	14.80	15	14.80
Cink (stot. dol. za funt)		. . .	11.50	11.30	10.50
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . .	23.20	23.20	23.20
Nikelj (stot. dol. za funt)		. . .	64.50	64 50	64.50
Bombaž (stot. dol. za funt)		. . .	34.95	35.05	34.10
Živo srebro dol. za steklenico		. . . 327,—	327,-	327,-
Rava (stot. dol. za funt Santos 2)			...	59. -	58,-	58.75
LONDON			
Baker Cf. šter. za d. tono) 		. . .	351	338 -	326 V2
Cin (f. šter. za d. tono)		... 721 -	713.—	710 —
Cink (f. šter. za d. tono) . 			...	91 -	89 —	867.
Svinec (f. šter. za d. tono)		. . .	10574	103 3/4	103 72
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . .	. . . 425.60	427,—	429,-
VALUTE V MILANU	VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
23 3. 93	7. 3.55 Min. Maks.
Dinar (100)	87	87	87 87.50	
Funt šterling	6.125	6.025	6.000 6.125	
Napoleon	4.400	4.350	4.350 4.440	
Dolar	650,—	640,-	640. - 650.50	
Franc, frank (100)	173:60	171 -	171.	174,-
Švicarski frank	131,75	149.50	149.50 151 75	
Funt št. papir	1.730	1.730	1.720 1.740	
Avstrijski šiling	24.70	24 30	24.30 24.70	
Zlato	738	728	728. -	738
BANKOVCI V CURIHU
	7. 3.	1955	
ZDA (1 dol.)	4.287,	Belgija (100 fr.)	8,47
Anglija (1 f.št.)	11,48	Holand. (100 fi.)	112
Francija (100 ir.) 1.141/,		Švedska (100 kr.)	79
Italija (100 lir)	0,87	Izrael (1 f.št.)	1.40
Avstrija (100 š.)	16,13	Španija (100 pez.)	9.63
Cehoslov.	10—	Argent (100 pez.)	19.15
Nemč. (100 DM)	98.95	Egipt (1 f.št.)	10,90
23.	3. 55	8 3.55	Min.	Maks.
Južna železnica	1.755	1.685	1.685	1.770
Splošne zavarov.	18-900	18.050	18.050	18.900
Assicuratrice	5.330	5 330	—.—	—.—
Riun. Adr. Sic.	7.350	7.350	—.	—.—
Jerolimič	5.550	5.550	—.—	——
»Istra-Trst«	800	775	775	800
»Lošinj«	8.100	8.200	8.100	8 200
Martinolič	4.750	4.750	—			
Premuda	13.950	14.000	13.950	14 000
Tripkovič	11.950	11.890	11.890	11.950
Openski tramvaj	2.600	2.600	—.—	— 	
Terni	263,—	263 -	256. -	265!-
ILVA	357 —	398.-	357	398
Zdr. jadr. ladjedei. 487.—		470,-	470,—	487
Ampelea	1.400	1.400	—	—
Arrigoni	1.000	1.000	—	—
Čffm KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ : T R S T. - ULICA; FABIO FILZt ŠT. 1 O I. T E L E F O N Š T. 54-58
«SE NE IZPLAČA!»
Površina naše obdelane zem- da na določeni (majhni) polje se je y nekaj letih močno vršimi pridelamo čim več, pa skrčila. Ta pojav bi ne bil zdrav bilo to za kakršno koli knie-niti v primeru, ko bi bile naše tijsko vejo (živinoreja, vino-soeialne razmere še tako odlič- gradhištvo itd.). Tako zahtevane. Ker pa živimo na ozemlju jo današnje razmere povsod, močnih političnih in gospodar- toliko bolj pa pri nas, kjer so skih pretresov, je ta pojav še posebne tatoe, podnebne in dru-loliko bolj nezdrav - povejmo ge razmere ip pas veže pomanj-si odkrito - ne preveč laskav za kanje delovne gile, oziroma naše ocenjevanje kraja in časa, odvisnost naših polkmetov od
v katerih živimo.
Ce poiščemo vzroke, ki so izzvali ta sicer res vsesplošen pojav, jih bomo nanizali takole: Izsledke znanosti in tehnike je izkoriščala ip izkorišča pred-
zaslužka. Izrecno pribijemo, da
nja, ki samo pove, (ig sp nas je lotila moderna duševnost, ki pa ni prav nič življenjska, tvorna. Ce bi se je mogli o-tresti ip z gospodarskim računom upoštevali mogoče lažje, a nesigurno delo (zaslužek), bi ta trditev v visokih odstotkih odpadla.
na naročila se sprejemajo dc vključno 15. marca.
5. Nagrade za vzrejp odb:8 nšh teličk. Za pospeševaoi'i vzreje teličk vpisanih v rod0'' niško knjigo in za olajšanji njih oddaje drugim rejcem p^i dročja bodo dane »nagrade z*i vzrejo teličk«. Za prejem orne, njenih nagrad morajo rejci P<i preteku tretjega meseca starč 1» sti teličke predložiti zadevrt-Področno kmetij; -
rrijava.“KmeUj”sto“nadzomišrvo sk? nadzorstvo, V kateri bo v vsakem primeru obvesti- raf ?ave?' 1	tellcke’.
o možnosti	steyllko’ kl ]° T5*
I zr> rrcnevi	trr-.n r-trtr-rar)
je za uspešnost takšnega kme- ska izboljšanja — Trst, .ulica tovanja strokovno znanje še to- Ghega, št. 6, telefon 35156. — liko bolj potrebno.	Rok za vlaganju prijav zapade
Na vse to moremo mirno tr- 31. marca. — Za oranje in zabiti, da je oni »se ne izplača« saditev trt in sadnega drevja, _ . . bolj epidemija, glas posnema- že sama paročitev velja kot
Kmet lii vrtnar v marcu
Na polju in ua njivi. Potoo- mi, domačimi sortami še pre-
vsem industrija, ki je zaradi te- si ozimnemu žitu čilskega apne-ga čudežno napredovala in pre- nega solitra (približno po 1 kg vzela vlogo v gospodarstvu. In- na ar 100 ky. m.), da si žito dustrijsko bolj razvite države opomore od zimske vlage in (Amerika, Anglija, Nemčija i. mraza. Soliter moraš potrositi dr.) so postale velesile in odlo- ob suhem vremenu ip ko mi več
lo zainteresirane a dodelitve prispevka, nakar bo lahko predložil prošnjo opremljeno z zadevnimi dokumenti.
2. Prispevki za nakup vrtnic in čebulic gladiol — mečev — v najvišjem znesku 30% izdatkov in to kmetovalcem, ki se večinoma bavijo s cvetličarstvom. Rok za naroči tev najmanj 10O vrtnic im 300 gladiol — mečkov — poteče 15.-marca
E
den cepiči poženejo. Kopanje t. J. Ob naročilu mora prosilec vinograda moraš čimprej opra- dati na račun 50 lir za vsako viti. Pozneje napraviš lahko vrtnico in 10 lir za vsako oe-mnogo škode s tem opravilom, bulico.
ker se mladi poganjjci - čeke -	3 Prispevek za nakup pred-
levem ušesu im vse potreb®] podatke, ki se nanašajo na P0!* sestvo, z naslovom vred.
6. Prispevek za nakup vali1 J nih jajc in en dan starih P' ščet izbranih pasem (bela 11 ^ vornška, Rhodte Island, Neji Hampshire), v najvišjem zn^Jl sku 50%; naročila se sprejem]) jo do vključno 31. marca t. % Prosilec mora naročiti maj mat®
12 piščet aili valilnih jajc is*” pasme in mora ob naročilu pl_ar*' čati po 100 lir za vsako piš<%<;j
'
čileji činitelj tudi v svetovno gospodarskem merilu in se zaradi tekme za svetovni trg spustile v krvavo obračunavanje.
Države so za razvoj, svoje industrije vlagale in vlagajo o-gromna sredstva in dajale privatni iniciativi razne olajšave.
Sirce industrije — stroj posre duje industrijskim podjetjem velike (prednosti: brzino, delovno lajšanje, natančnost, kakovost, torej dragocene čindtelje v gospodarstvu. Mehanizacija delovnega procesa ip izkoriščanje mrtvega in živega stro-
rose na listju, sicer ti gnojilo lahko ožge rastline.
Sedaj je najprimernejši čas
trt prav hitro odrgnejo. Za hi- vsem koristnih in še malo po-
tno obdelavo zemlje v vino gra-
znamih kmetijskih strojev. Ta
du zateci se tudi k ustrezajočim znaša ,največ 30% nakupne ce-
živinskim ali še bolje motormim
za setev lucerne ali večne (nem plugom in frezam. S temi stro-
ne. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila. Pri tem bo dana
ške detelje). Triletno štajersko ji si boš prihranil mnogo časa prednost tistim strojem, ki jih
deteljo sej le, če imaš dovolj in truda ter boš imel skoro e-
mokrotna tla, kjer bi lucerna nak, če ne še boljši uspeh kot
s kopanjem.
V sadovnjaku. Najprimernejši je ta čas za . požlahtnjevanje fosfatom in kalijevo soljo, da divjih in slabih sort sadja z do- na?višiemCmešto^0^Žadev-bo na njej detelja rasla bohot- briroi rodovitnimi. Ne škropi nalvli'''em zniesku 30Zad,ev no vsaj tri leta. Na vsak ar gre sadnega drevja ob samem cvet-
tako dobro ne uspevala. Za deteljo preorji zamljo globoko in jo pognoji dobro tudi s super-
bo posebna komisija smatrala bolj primerne ,za naše področje.
4. Prispevek za nakup odbranega semena večne detelje v
po pol kg odbranega semena, ju. Strupi poškodujejo cvetne
ki naj bo zajamčeno brez pre-denicet cuscuta) ter 5 kg su-
ja (delavca) je ustvarjala last- perfosfata in toliko tudi kailijei-
niku proizvajalnih sredstev veliko nadvrednost — profit. E-nako pomembna za industrijsko gospodarstvo pa je temeljita ,medsebojna gospodarska povezava tega kapitala, kar o-
ve soli.
Ne odlašaj več s saditvijo krompirja, zlasti ne v sušnih letih; pri nas ga navadno zaloti suša julija meseca. Menjuj se-
liste in druge notranje dele cvetov ter uničijo tudi čebele, ki so splošno najboljše oplojeval-ke sadnih cvetov. V 14 dneh, ko sadno drevje cvete, pa moraš temeljito poškropiti z ustrezajočo raztopino apnenega ali pa svinčenega arzenala', oziroma z
mogoča obvladanje trga — ku- vsaj vsako tretje leto in ne popa in prodaje.
Tako j.e nastalo nesocla je mi .Za seme odberi srednje ve-med visokimi cenami indusirij- like in zdrave gomolje. Ako so skih in nizkimi kmetijskih pro- debeli kakor kokošje jajce, jih izvodov, nesoglasje, ki ga na- sadimo cele, če so debelejši, jih vadno izražamo s preprostimi razrežemo na 2 do 4 kose po-besedami »se ne izplača«, kar dolgo in počez. Vsak kos naj pomeni, da je vsako drugo de- ima 2 do 3 očesa. Več očes na lo boljše plačano od kmetova- gomolju daje diobnejši krompir, nja. Donosna ,so samo velika Pomni, da ljubi gomoljica ra-zemljiška posestva s strojnim hlo, peščeno in rodovitno zem-obdelovanjem in uporabo vseh Ijo, ki me vsebuje mnogo apna. mogočih agrotehničiniih sredstev, Zategadelj gnojimo krompirju ki se tudi znajo prilagoditi tr- z zdelanim gnojem, ki ga dopol-gu. To negovanje industrije in nimo z umetpimi gnojili. Mied izkoriščanje delavstva je mora- tem naj ne manjka v naših la-lo izzvati družbi zelo škodljive pametih in apnenih zemljah posledice, med katerimi ni zad- žveplenokislega amonijaka. Za
marnski krompir vsako drugo ali raznimi pripravki DDT.
V kleti. Mlado vino in tudi
zabi^na kolobarjenje s kultura- S|aro moraš v tem mesecu zopet pretočiti. Za vsteklenieenje dobrega in starega vina je ta mesec najprimernejši. Opravi
to delo le ob jasnem vremenu. Slabo vino ne spada v steklenice. Pazi na vinsko posodo in od časa do časa žvepljaj tudi klet.
— O —
Državni prispevki za kmetovalce
Za tekoče polletje je Generalni komisariat uprave za Tržaško ozemlje odobril potrebno vsoto, iz katere bo Področno
nja ta, da se delovno ljudstvo krompir je zlasti priporočljiva kmetijsko nadzorništvo
dajalo
odreka zemlji, ker se kmetova- »koprska mešanica«, hi je se- prispevke za nekatere važne nje »ne izplača«.	stavljena iz 50 delov superfosfa- pobude, nanašajoče se na iz-
Kaj naj rečemo na to glede na ta, 25 do 30 delov kalijeve soli. boljšanja in povečanja krajevne našo zemljo?	Na vrtu. V tem času lahko proizvodnje; v ta namen bodo
Pri nas imamo drobna kme- seješ vsakovrstno vrtnino brez dani: tijska gospodarstva in takšne skrbi, da ti jo uniči mraz in to
tudi fižol v stročju, bučice in
talne razmere, da je strojno obdelovanje (mehanizacija) le delno mogoče. Za tem stoji še vprašanje delovne sile. To pa
ni še razlog, tla bi si? morali kmetovanju odpovedati in ga —• kot kaže — opustiti, ampak nam le narekuje čimbolj smotrno kmetovanje, se pravi, kmetovanje Z natančnim načrtom in določenim ciljem. Na neben način pa ne smemo mimo načela intenzivnosti, se pravi gospodarjenja, ki stremi za tem,
1. Prispevki, ki lahko dosežejo največ 38% izdatkov za go-
kumare. Presadi iz tople grede spodarska izboljšanja (gradnje, na prosto glavnato solato, zelje razširitve, preureditve poslopij,
in koterabice. V zaprti gredi naprav za namakanje itd.) in
pa pikiraj im utrjuj paradižnike, melancane in papriko. Preglej od časa do časa šemenice
za zemeljske spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja in za ustvaritev
in odstrani rastline, ki ne ustne- novih setvenih površin).
zajo po svojem razvoju ali so napadene po kakšni bolezni.
V vinogradu končaj z vežnjo trt. Letos se moraš požuriti tudi s požlahtnjenjem ali cepljenjem
Kmetovalci, ki nameravajo izvesti omenjena dela in se po-služiti zakonitega prispevka,
marajo viožiti zadevno prijavo nia Področno kmetijsko naci-
ameriških in slabih trt z dobri- zorrfištvo — oddelek za zemelj-
k o bolniškem kmetijskem zavarovanki
Za redno poslovanje vzajem-
tos, ko še ni predsednikov u-pravnih odborov, predložiti
nih bolniških blagajn poljedel- občinskim tajnikom do 12. ure
cev in živinorejcev skrbijo (čl. 5) tri vrste ustanov: a) občinske vzajemne bolniške blagaj-
peti dian pred volitvami. Predložiti jih mora vsaj 5% volilnih upravičencev, vendar za-
ne, b) pokrajinske vzajemne dostuje največ 30 predlagate-
Prispevek na osebo 1G24 lir Državni prispevek 16.569 lir 3. Kmečka d.užipa 5 č'anov s petimi hektari zemlje:
a)	prispevek za delovne dni (90 dni za ha);
90x5x12=	Lir	5400
b)	prispevek po številu članov: 5x750=	Lir	3750
Skupaj Lir 10.200 Prispevek na osebo 1830 lir
bolniške blagajne ter c) Državna zveza vzajemnih bolniških blagajn. Prva ima svoj sedež v občini ter je lahko tudi medobčinska, to je za dve občini, če bi vsaka zase ne imela vsaj sto kmečkih glavarjev; druga v glavnem mestu pokrajin,e (v Gorici, Vidmu itd); tretja pa v Rimu. Vodstvo prve izvolijo glavarji kmečkih družin v občini bivanja (Sovodnje, Doberdob, Steverjan itd); druge pred sedniki občinskih odborov vzajemnih bolniških blagajn; tretje pa predsedniki pokrajinskih odborov vzajemnih bolnišk:h blagajn.
Občinske vzajemne bolniške blagajne bodo začele poslovati že 14. marca letos, to je tri mesece po objavi zakona. Do takrat bodo morali zaključiti volitve občinskih upravnih odborov bolniških blagajn po vseh občinah y Italiji, torej tudi V
ijev. Tajnik mora potrditi pre- Državni prispevek 7560 lir
jem vloge. Dva dni pred volitvami mora občinski tajnik sklicati po enega zastopnika vsake izmed predloženih kandidatnih list zaradi ureditve volilnih sedežev. Po zaključitvi volitev se morajo predsedniki volilnih sedežev sestati ter z občinskim nov; 4X750 tajnikom sestaviti zapisnik o
volitvah ter proglasiti izvolje- Prispevek na osebo 2550 lir ne kandidate. Pri enakosti od- Državni prispevek 6609 lir danih glasov je izvoljen tisti, (4x1500) ki je starejši. Kandidat, ki je prejel največ glasov, mora v osmih dneh po volitvah sklicati vse novoizvoljene člane u-pravnega odbora, da izvolijo iz svoje srede predsednika in podpredsednika. Upravni odbor izvoli pet članov poslovnega odbora med katerimi sta predsednik in podpredsednik.
Navedeni primeri jasno prikazujejo pravično razdelitev prispevkov tudi v socialnem pogledu, ker prispevajo imovi-tejši za revnejše kmete.
NEKAJ PRIMEROV Uspeh splošnega bolniškega
slovenskih občinah na Goriš- zavarovanja v kmetijstvu je po
kem. Štiri mesece po objavi zakona bodo morali predsedniki občinskih upravnih odborov izvoliti pokrajinski upravni odbor, to je do 13. aprila; v petih dolžnost mesecih po objavi zakona, to cev, da je do 13. maja, pa bodo morali pravnih predsedniki pokrajinskih uprav vodstva
naši sodbi odvisen predvsem od dobrega in požrtvovalnega vodstva občinskih vzajemnih bolniških blagajn. Zato je prva obveznih zavarovan-te dni na volitvah u-odborov izberejo v poštene in sposobne
AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST
ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za In In inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne
nih odborov izvoliti oserdnji ljudi, ki bodo znali pravilno u-upravni odbor Državne zveze pravljati javni denar svojih so-
vzajemnih bolniških blagajn v Rimu/ Takrat se bo začelo redno poslovanje kmetijskega za-
vašeanov.
Naj navedemo še nekaj praktičnih primerov o višini pri-
varovanja y smislu navedenega spevkov, ki jih bo moral pla-
zakona.
Na prvem občnem zboru izvolijo kmečki glavarji (čl. 18) 15-članski upravni odbor, ki
čati naš srednji in mali kmet za bolniško zavarovanje v letu 1955.
1. Kmečka družina 6 članov s
vodi občinsko vzajemno bolni- tremi hektari zemlje:
ško blagajno tri leta. Glavarja družine lahko predstavlja s pooblastilom drugi član družine, ki je dopolnil 21 let starosti. Družinski poglavar pa sme s pooblastili zastopati še dva dru ga družinska glavarja. Volitve upravnega odbora so tajne in neposredne. Izvoljeni so kandidati, ki so prejeli največ glasov. Izvoljene osebe morajo i-meti volilno pravico za splošne volitve v poslansko zbornico, če me je izvolitev neveljavna. Noben kandidat ne sme kandidirati na več listah. Glasovnica mora vsebovati vse predložene kandidate.
Kandidatne liste je treba le-
a)	prispevek za delovne dni (80 dni za ha):
80x3x12= (80 dni, 3 ha, 12 lir) Lir 2880
b)	prispevek po številu članov:
6x750=	Lir	4500
Skupaj	Lir	7380
Prispevek pa osebo 1230 lir Državni prispevek 9000 lir (6x1500)
2. Kmečka družina 7 čianov z dvema hektaroma zemlje:
B) prispevek za delovne dni (80 dni za ha):
80x2x12=	Lir	1920
b) prispevek po številu	članov: 7x750=	Lir	5250
Skupaj	Lir	7170
6. i CGIfilN & FIGLIO
uvoz - izvoz
MiUTOVI^TE in Ifca>B<;i,KOV
Trst, Ulica I. della Croce4
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
1>. MERI
TRSUMESTE, UL XXX OTIOBRE 8
Telef 29-812, Telgr. KAPI, Trieste
in 50 lir za vsako jajce. 1 fe 7. Prispevek za nakup raciol v.Q nalitih panjev v najvišjem iz^lsl^ su 30%. Prošnje je treba vl°l) j, žiti do 30. aprila.	n \
Prošnje za vse naštete Prl'tva spevke, razen za gradnje ip meljska izboljšanja, je trelf ^ predložiti ravnateljstvu Po^j, ročnega kmetijskega nadzo,m*itslj štva	—Trst, ulica Ghega, š!&va
6-1. — tel. 38673. Podrobmejštebn pojasnila prejmejo kmetovakife j v uradu Kmetijskega nadzortsci pišiva.	sai
bp
Obiskovalci, trgovci, industrijci obiščite
JUBILEJNI SPOMLADANSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM
17. IV.
sti
“So,
i
tu,
tal.
Po
‘uj
ke »Hi del hn,' d; ><U1; 11 I
*ski ‘ce tov a z' tnii ko
h k »vi «i N* i ni
v
»či
Ipi
*jt
b
»sk
in
iv,
bgc
Nacionalni in izvozni velesejem jugoslovanskih podjetij. Sodelujejo kovinska, kemič= na, lesna, gradbena, usnjarska, tekstilna in živilska industrija. V okviru velesejma je organiziran :
Splošni i/clt:sejem jugiislovanslingii obrtništva
z udeležbo obrtnih podjetij iz v s e države.
Vinski sojem
je pregled proizvodov jugoslovanskih vinorodnih krajev.
Modna revija
bo trajala ves čas velesejma.
Velika razstava športnega rihulova
bo istočasno z velesejmom.
Potnih olajšav bodo deležni v s i obiskovalci velesejma.
Veljala bodo od jugoslovanske meje do Zagreba z obrazcem R 13 na železniške vozne listke (25 % popusta).
Upoštevajte naslednje prireditve na zagrebškem velesejmu :
Sejem gostinstva in turizma V Al It J 4.-12. VI.
51). Zagrebški velesejem 2. - 13. IX,
IV. Teden usnjeuik izdelkov in obuvala 9. -1 B. X
VSE INFORMACIJE : Zagrebški velesejem, Zagreb, Savska c. 25 ilu,
------------------------------- ^ ža
______________________________________
EDVARD EDRtaSR
TRST - Ul. Milano št. 18 - Telef. 35-1»!"
'niu
•etr
kie,
>De
V
%
h
ki
r
r'
.C-'riy4
VSE ZA KMETOVALCE

(5x1500)
4. Kmečka družina 4 članov s šestimi hektari zemlje:
a)	prispevek' za delovne dpi (100 dni na ha):
100x6x12= .	Lir 7200
b)	prispevek po številu čla-Lir 3000
Skupaj Uir 10.200

Krma za živino — Žita — Umetna gnojila Žveplo — Modra galica — Poljedelski strolttij^, Orodje — E s a k o c r s t n a semena i. t.


PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠH0 PODJETJE
ke
•OV;
te
fM
UHs
ian
san
ta
-'So,
kja
SOCIETA GORIZIANA AUTOTRASPORTI
GOmZlA - VIA DONIZETTI N. 27 ■ TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA,
SILA JOZEL
UVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO^
IN KURJAVO TER J AMS KEG A LESAhr
TRST — Ulica F, Filzi št. 23
Do
Telefon 37-00) ta/
—---------k
KMETOVALCI IH VRTNARJI. OBIŠČITE NAS!
Import - Export vseh vrst
PLUTOVIME in GMDBENEKil MATERIALI
ts
Ih
TELBfON lad ŠT. U-l?4 It)
r
Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena last- pa: nega pridelka in inozemska - Irte, sadna drevesa, razne cvet-lične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski strojiin druge potrebščine |oq
STROJEV IN ORODJA
TRST
STRADA VECCHIA PER ISTRIA