»»ii»Wiinnwiwi Posamezne Številke t Ra* vadne Din —•60, ob no* del j ah Din 1*—• Poštnina ofašana v gotovini ,TAB0K* lEhajn vaak dan, razven nedelj« in praznikov, ob 18. uri z e-,aini: »Držimo v stranki vez med tvom in strankinimi organizacija-i. med voditelji in pristaši in uspešni* ?m° vr^Bi svojo veliko nalogo, da v .?'*repka in nepremagljiva posadka bke misli jugoslovanske demokracijo br« na®?m zaPH’dn.« Z viharnim odo-so STprejeli zaupniki izjavo ^odličnejšega predstavnika sloven-demokracije. In kakor smo že po-o?? ■ 80 zaul:mBii iz cele ljubljanske 1-asti svojemu mišljenju o onih, ki o ?yeie življenje postavili nesebično v ,,*z™ domovine in stranke, dali naj-'Ift-tantnejši izraz s tem. da so so-° asno dali dr. Žerjavu zadoščenje za 'J6 trpljenje in napade z izvolitvijo rankinim načelnikom za ljubljan-0 oblastno organizacijo stranke, t Kdor je v ljutem. viharju zadnjih ^dnov pod vtisom neprestanih fraz o ^■Zpadu slovenske demokracije morda ^Udarle začenjal vsaj hipno pomiti, mu mora biti nedeljska stran-manifestacija v Ljubljani merilo a hadaljni razvoj, za konzol idacd jo in , aPredek stranke. !>ii Kobena stranka v Sloveniji še ni izpostavljena tolikim viharjem ^a«or slovenska demokracija. Iz vseh so bučali viharji, iz vseh kotov oh* Režali kakor zle vešče satanski Vsef^t 'Vshk nasprotnih strank' in iz „ 1 . °v so udarjali z bati politične- , ^POiia in politične nepoštenosti na ^ovensko demokracijo. * Stranke, ki pravijo, da so napredne svobodomiselne, so se upregle v ja-žL - ai®rŠG reakcijo, da skupno ž njo *n Potisnejo v prah in blato slo-demokracijo. Sklepale so so L .. i demokratom najnevarnejše koa-,cbe svobodomiselne soc. demokracije naprednega narodnega socializma^ z j kgršim ultramontanstvom, priskočl-r ?0 jim od časa do časa na pom oč še iz ^ora napredne samostojne kmetsko . _ anke, ki si je priborila svojo današ-jj. Jhoč edino s pomočjo — moralno j ^terijolno — slovenske demokraciji. ™od plaščem fraz socialnega dela Str ■ra?rednega boja so sipale vse te 0 Mike točo obrekovanj in psovk na jgpvensko demokracijo kot zaščitnieo j^bitnlizrna. In ko se je iz vrst kapi-,'>et o v dvignila burja proti slovenski j^okraiciji, češ da noče ščititi njiho-interesov, zopet je bila ona nena-Vsftva’ °®tuidinii in nemoralna koalicija fib Pr o t idemok ratsk ih strank, ki je 1 ganskim nasmehom ščuvala kapi-hst-e proti demokraciji. ®emojč'racija pa je stala v vseli teh1 ^jh&Tjih' kakor krnska skala in se ni jj^knila niti za. korak. Odbijala je z t|bppisno eneržijo vse nasprotne u-^ce na pet, na šest strani v sveti za-da pomeni propast demokracije Propast narodnega in držvanega bistva. n,| Ko ig t0. y vseli teh viharjih se je in°vS!nslta demokracija spopolnjevala ^konzolidirala Dne 9. aprila si je S^ovfla organizacijo za mariborsko j^la&t in od takrat si v tem ozemlju u^bolmjuje teden za tednom od okra-5 .do okraja svojo organizacijo. Dne w lilija pa se je enaka organizacija u-^l^vlla v Ljubljani za ljubljansko j*ast. To^ oboje pomeni živo poglobi-strankinega dela, pomeni močno Izpitov njenega notranjega živ-* 5?®-. njene organiznono in agitačne °b nomeni ■nr.iitoauiitav novih 6ve- * Meja med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo končnoveljavno določena. Maribor, 12. junija. (Izvirno). Na raejitvene komisije za določitev meje zadnji seji mednarodne razmejitvene ko- med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo so misije, ki se je vršila dne 11. t. m., so s tem končana. Kakor doznavamo, se končnoveljavno določile zadnje po- ostane do izvršitve tehničnih del v ob-drobnosti glede razmejitve med našo mejnem pasu samo še predsednik raz-državo in nemškosvstrijsko republiko, mejitvene komisije kot zastopnik velesil tako, da je cela meja od razmejitvenega in delegacije obeh zainteresiranih držav, križišča pri Toki v Prekmurju do kri- t. j. kraljevine SHS in republike Nem. žišča na Peci na Koroškem končnove- Avstrije, ljavno določena. Meritorična dela raz- Naša delegacija za sejo Zveze narodov. Beograd, 12. julija. (Izv.) 17. t'. m. se prične v Londonu zasedanje Zveze narodov. Med drugim se bo razpravljalo tudi o vpadih bolgarskih' tolp na naše ter na rumunsko in grško ozemlje, nadalje o narodnih manjšinah in o madžarski meji napram noši državi in jRumntniji. Vlada je že določila delegate, Id bodo zastopali našo Pred katastrofo v Nemčiji. Gčvor nemškega državnega kanclerja. DKU Berlin, 11. julija. Pori današnjem (dragem) posvetovanju o zakonu za zaščito >republ. je držav, kan-celar v državnem zboru izjavil: Za- kon se mora kar najhitreje uveljaviti. O državni edinosti se sploh ne sme razpravljati. Rešitev Nemčije ne more biti delo samo enega razreda, najmanj pa delo delavskega razreda samega; le skupnost vseh slojev naroda In vsbh dežel, lobljučno Bavarske, lahko pomaga. Mi smo delo načeli. Reparacij-ski problem nas neizmerno tlači. Politična napetost razjeda narod v notranjosti. Težkoče denarnega problema razdružujejo razrede.e Ali je bil sploh' državo. V delegaciji je pet pooblaščencev ministrstev in sicer: Mate Boško-vic, Mihajlo Ristič,, Mihajlo Gavrilo-vic, Mile Rakič in Milutin Jovanovič, nadalje kot eksperti polkovnik gener-nega štaba Nedič, naš ataše v Sofiji dr. Jovanovič, odvetnik dr. Reis in tajnik zunanjega ministrstva Milan Antič, natorij ali pa vsaj privolili v to, da bi Nemčija plačevala in natura. Vsekakor pa je glavno, da celotni dolg Nemčije znižajo na tako mero, da ga bo Nemčija res mogla plačati. « Tudi Francija popušča? ' DKU London, 11. julija. V diplomatskih krogih so govori, da je Francija svoje stališče napram politiki Velike Britanije in bankirjev, ki se za-vzema za podporo Nemčije pri plačevanju reparacij, precej omilila. Polncarč bo vabljen na konferenco v London. DKU London, 11. junij a. Reuter- | žili moči v raznih krajih’ naše domovi ne v strankino delo. Dr. Žerjav jo na strankinem zboru v Ljubljani povdaril s polno zavestjo isto, kar je zbor zaupnikov dno 9, aprila v Mariboru v svojih sklepih jasno izrekel: da slovenska demokracija no smo več prepuščati odgovornosti za razvoj in napredek napredne misli na deželi oni stranki, ki misli, da bo ljudstvo stalno sledilo samo razredni frazi, da ne sme na deželi več držati rok križem, ampak da mora demokratska stranka pričeti s krepko incijativo tudi po deželi. »S čistim a-grarnim programom« — je pravilno povdaril dr. Žerjav — »ni mogoče pridobiti pri nas ljudskih src. če pa' kmečki program pomenja dviganje kmečko izobrazbe in skrb za zboljšanje kmečke produkcije, potem je to tudi naš program. S samim kmečkim delom Slovenci ne morejo izhajati. Če ne bomo ustvarili lastno industrije in razširili svoje obrti, komo gospodarsko zaostali« Da, iz naših1 centrov Ljubljane in Maribora mora priiti v mase našega naroda, zlasti na deželo, novi val svežega in zdravega političnega, zlasti pa; goispodarsikega in kulturnega dela. Eneržjja našega voditelja dr. Žerjava, ki jo z nadčloveško silo premagal svojo težko bolezen in se je ■— dasi ne popolnoma zdrav — zopet s svojo staro odločnostjo vrgel v politično areno, nam mora biti vžor delavnosti in po-( žrtvovalnosti. Njegov prvi zopetni l_ nastop po težkih mesecih bolezni nam bodi jasno znamenje, da je naša stranka konsolidirana bolj ko kedaj, nami pa mora biti hudi signal, da se vsi, pal res vsi vržemo z novo energijo v bo* za ideale prave demokracije. r urad doznava iz vladnih krogov, je v tej uri nemški narodi Politična atmosfera jo preveč razgreta, zato smo brez odlašanja in odločno posegli po tem sredstvu. Angleški gospodarski krogi za popustljivost napram Nemčiji. Pariz, 11. julija. »Agence Havas« poroča iz Londona: »Da.ily Mail« piše, da je pt! Foreign office nastopila zveza londonskih bank in zahtevala, da naj angleška vlada nemudoma stori vse, kar je mogoče, da se Nemčiji pomore. Zahtevala je, naj se plačila, ki bi jih morala Nemčija izvršiti do 15. t. m. da bo povabljen ministrski predsednik Poincare z ozirom na sedanji položaj v Nemčiji, naj čim prej pride na konferenco ministrov, ki bi se sicer vršila šele koncem julija v Londonu. . Reparacijsld premog. ir Pariz, 11. julija. Pogajanja nemške vlade z reparacijsko komisijo o dobavi reparacijskoga premoga so so začela danes dopoldne v Parizu. Prisilno posojilo. Berlin, 11. julija. Davčni odsek sprejel Razočarana Italija. Zdi se, da Italijo zapušča, ona sreča, ki so je jo držala od zedinjenja do konca svetovne vojne. Dasiravno v, vsaki vojni celo z Arabci in zamorci,: tepena, je vedno ostala ^ zmagovalka, seveda po zaslugi drugih. Danes pa nima več sreče. Najhujši udarec je doživela Italija takoj ob koncu svetovne vojne, ko se ji je naenkrat, kar čez noč razblinila sovražna in premagana Avstrija v nič ter je pri svojem prodiranju proti severa zadela na popolnoma novo, nepremagano, samozavestno državo — Jugoslavijo, Ivi ji je zastavila pot. Ker z oboroženo silo mi mogla in; m, državnega zbora je danes sprejel v ^ _ preložijo in da se obnovi akcija za drugem črtanju zakon o prisilnem po- j ni ni smela napasti to nove ^države, sej mtaSnarodno ~ — " orožjem vseb minstor Gazette nad vsaki dvom novih’ metodah. List predlaga, naj bi zavezniki dovolili Nemčiji triletni mo- KRIZA' V ČEŠKIH RUDNIKIH. DKU Praga, 11. julija. Danes se jc otvorila konferenca zastopnikov rudarjev iz vseh rudokopov češkoslovaške republike. Ugotovilo se je, da se jc položaj v splošnem poslabšal. Število odpuščenih rudarjev sc je od meseca maja zvišalo za 8000. Razcntega pa je naturalnih in tanti. stvarnih dajatev an- slu tozadevnega sklopa narodnega sveta v Podgorici, ki je predložil tozadevni načrt. ŠPANSKA BOLEZEN V ČRNI GORI. Beograd, 12. julija. (Izv.) V Črni gori jo začela v zadnjem času zopet razsajati »španska«, posebno v kola-šinfiki okolici. Ministrstvo za narodno obrat v vseh rudnikih omejen; v neka- zdravje je odposlalo posebno zdravni- terih jamah se dela samo po dva dni v. tednu. Povsod so se znižale mezde, produkcija pa se je dvignila. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo ukinjcnjc oddaje premoga, odstranitev izvoznih premogarskih sindikatov kot prehod k socializaciji rudnikov. LIKVIDACIJA' PREMOŽENJA1 ČRNOGORSKE DINASTIJE. Beograd, 12. julija (Izv.) Mini- ško komisijo, da ukrene vse potrebno, da se prepreči razširjanje bolezni. BORZA,' Zagreb, 12- julija. (Izvirno.) Sklepni kurzi: Pariz 6.75, Curih 16:40, London 3.80, Berlin 18.12, Dunaj 0.33, Praga 2.0, Milan 3.75, dolarji 82.25, Budimpešta 6.45. Curih, 12. julija. (Izvirno,) Sklepni kurzi. Zagreb 1.56, Dunaj 0.0214, žig. Istrski svet bo te dni sklepal o lilcvida- kr- 0.0214 . Praga 12.50, Newyork5.122, ciji zaplenjenega, premoženja dinastije Berlin 1.11, Pariz -L.10, London 23.16, Petrovičev, Zadeva, so bo rešila v simi- Italija 23.40, Budimpešta o7, Varšava 9. letnih sanj o popolni in neomejeni nadvladi Jadranskega morja in -vzhodnih' njegovih bregov, v katerih šo živele in umirale generacije, vendar ni mogla na mah zavreči. Poleg »Trento e Trieste« jo bila zahteva po vzhodni obali 'Jadrana »altra siponda« stalna točka v programu bojevitih ljudi v, Italiji, to je: aneksija Dalmacijo ifl ustanovitev italijanskega protektorata nad Albanijo, če se že ne bi posrečilo, napraviti iz tega ozemlja — kolonijo. Nastanek naše mlade krepke jugoslovenske kraljevine od Triglava' pa ekoro do Soluna, je uničil ta sem jzprevrgel ga je v nič. Stara benočan> eka dedščina je šla v izgubo. Kljub temu prvemu neuspehu pr. Italija vendarle ni obupala. Ni so mogla vživeti V misel, da je njen sen za vedno pokopan. Zato je poizkusila' poleg spletkarjenja in intrigiranja^ še V gospodarsko aneksijo. Pridržala si je Trst, Roko in Zader, hoteč, s tem dobiti v roko naša morska izhodišča. Skoz ta izhodišča ^niaj bi tekel ves promet iz in v našo državo in -*■* Mllf « JJC, to seveda poti njeno Kontrolo. Naši po Ijedelski In drugi produkti naj bi šli skazi ta vrata v Italijo, iz Italije pa -maj bi prihajali K nam. vsi ostali predmeti. Talko bi postala naša država gospodarsko, sčasoma pa tudi politično, popolnoma odvisna od Italije — njena •kolonija. Toda kakor iteriftorijalne aspiracije, tako je zadelo bridko razočaranje tudi te gospodarsko-politične. ■Naša država pač izrablja Italijo, da ji prodaja za lire svode odvišne življenjske potrebščine, noče pa kupovati pri njej svojih' uvoznih' potrebščin, katere dobiva mnogo ceneje 'drugod. Luke, s katerima je hotela zapreti naš izhod na morje, pa so postale mrtve točke. Naša gospodarska politika je onemogočila Italiji tudi še /ta zadnji poizkus osvojiti si nas. Danes imamo že v žepu pogodbo za 100 milijonsko dolarsko posojilo, 6 katerim bomo lahko zgradili lastne luke in -lastne železniške zveze * njimi ter se :tako popolnoma osamosvojili od italijanskih, ki bodo s tem obsojene na počasno umiranje. Obenem s tem pa ee bodo za vedno zaprle naše meje tudi italijanski trgovini in italijanskim de-:lavcem. To je hud poraz, hudo razočaranje. Pa tudi gospodarsko prodiranje v 'Albanijo, od katerega si je Italija to-(liko obetala, noče uspevati. Vsa prizadevanja italijanskih podjetnikov, da bi dobili v Albaniji koncesije na zaloge olja, rudmištva in za gradnjo železnic, so ostala brezuspešna. Povsod so naleteli na žilav odbor. Le trgovinski promet z v deželi navadnimi potrebščinami se je mogel razviti do neke mere. Pa tudi v tem nimajo Italijani srečne rolke. Edini posi-edovalci tega spnometa so ‘bili stan", mali in,večinoma »nezmožni parniki! parcuplovne družbe j»P»glia«, ki -je v svesti si svojega mo-aiopolnega položaja — za nekoliko ur jlftrajajoči prevoz zahtevala oene, ki so malo zaostajale za onimi, ki so se še pred vojno zahtevale za luksusno ka-fbino na Lloydovih parnikih’ iz Evrope fr, Ameriko. tV zadnjem času pa so se (bradi v tem oziru stvari znatno iapre-;menile v prilog Albanije. Tiranska vlada je 'polagoma prišla, v tesnejše stike z mašo državo ter si s tem izdatno zavarovala hrbet napram italijanskim sferemiljenjom, pri čemer pa se kaže vedno jasnejše tudi rolka Francije. V zadnjem času pa se je položaj še bolj poostril. V Draču je prišlo do neprijetnih izgredov Albancev prati Italiji, na kar je italijanski zunanji minister fSehanzer zaklical v rimskem parja-;mcntu resne opomine in svarila na naslov albanske vlade. V odgovor na iio pa je tiranska vlada iznenada objavila zelo zapopran carinski tarif, ki mora naravnost probiibitivno učinko-varfJi na italijanski izvoz v Albanijo. iVelika pobitost v italijanskih trgovskih’ krogih', posebno v Apuliji, je Otok Hvar. r T^na uajlepšiH itook naše jugoslovanske Dalmacije je brezdvomno otok IFvar, saj ga ne imenujejo brez povoda »Jngoelovenska Madeira«. Od Splita, odkoder vozijo vsak dan parniki v njegova pristanišča Hvar, Jelšo. Stari grad iM.,. je oddaljen kakih 40 km.— Otok sam je dolg 63, a širok 10 km. ter je večinoma gorat (apnenec) ima pa tudi prijetne ravninice in dolinice, poljane in gozdičke, večinoma zelene v letu in v zim L Povprečna 'letna temperatura na Hvaru znaša 18.3 stopinj C, v januarju 9.3 stopinj C, v juliju 25.2. stopinj C, v decembru pa 10.3 stopinj O; njegova klima je torej topleje ša, a poleti mnogo ugodnejša nego ona iur. Meranu. Radi tega Hvar ne pozna naglih' vremenskih sprememb. Kako zdravo^ in dobro je njegovo podnebje, pa priča najbolj to, da umre na tem otoku največ ljudi od ostarelosti. Zato pa na Hvaru, (ki ne pozna snega, uspeva bujno eubtropično rastlinstvo, kakor vedno zeleni hrasti, ciprese, oljke, lavorike, palme, citrone, oranže, mirta, aloje, agave itd., k? mu dajejo izraz nedosegljive krasote. Vsem tam prirodnim krasotam in 'divneanu podnebju tega našega lepega otoka pa se pridružuje še sinje, vedno drhteče morje s svojimi tihimi zalivi, kopališči in prodovi, na katerih' se po kopel ji tako udobno počiva. Vožnja s Bolgi .kopanje v topli sodi, razumljiva, ako si bliže ogledoma važnejše postavke (carine v zlatih frankih 'za vsakih 100 kg): za volno, tudi pomešano z bombažovino, 800; svilene tkanine 2200; mešane in fantazijske snovi s svilenimi progami 1000; pobarvane in potiskane volnene snovi 200; baržun 350; surovo platno 80; uibeljeno 150; klobuki in fesi 800; navadno malo 60; parfumiramo 2000; Obuvalo 800; testenine 60; konservira-no sadje, krompir, zelenjava, sveže in posušeno sadje 100; sardine im ribje konserve 500; pivo v steklenicah 50; namizno vino Maršala, Vermut 100; likerji 200. S tern je trgovina v Bariju zadeta pri korenini in to tem huje. ker italijanska vlada, v svesti si svojega jakega položaja, ni smatrala za potrebno, da bi sklenila z Albanijo pravilno trgovsko pogodbo. V zvezi s tem pa tudi ni docela neverjetna govorica, ki kroži že nekoliko dni po svetu in katero so za,beležili tudi že nekateri italijanski listi, da namerava Francija namreč dovoliti Albaniji za povzdigo in organizacijo dežele posojilo v znesku 700 milijonov frankov, za katero bi prevzela jamstvo Jugoslavija. Ta vest uradno sicer še ni potrjena, značilno pa je, da je francoska vlada, ki sicer tako rada dementira razne govorice, doslej še ni zanikala. Vsekakor pa je že iz tega razvidno, da je doživela Italija tudi v Albaniji veliko razočaranje. Istotako hudo razočaranje je doživela Italija zadnje dni pri sklepanju sporazuma z Anglijo v Londoitu. Mi smo svoječasno prinesli brzojavno poročilo iz Pariza, v katerem se je trdilo, da sta Schanzer in Lloyd George sklenila tajno pogodbo, ki je naperjena deloma tudi proti JVanciji, Jugoslaviji in sploh maili antanti, kakor pa se je sedaj izkazalo, so bile to le od Italije z gotovim namenom razširjene Tažnji-ve vesti, dočim jo v rdsnici ScbanzcT zapustil London z dolgim nosom, kor do pogodbe, irazen gospodarske, -sploh nji prišlo, ker se Anglija ni hotela dati izrabiti v nečedno italijanske namene. To jo zopet nov in prav hud poper. Istotako pa je Italija razočarana vsled notranjega pjospodarskega stanja, ki je, čeprav je »zmagovalka«, skrajno desodatno, kar prtiča že njen dolg, ki je narastel letos na 200 milijard lir. Tako zadeva Italijo razočaranje za razočaranjem. Vedno bolj jo zapušča sreča, kakor da se hoče usoda maščevati nad njo za krivice, katere je storila nam Jugoslovononu Od poltftlike sovraštva, nasilja, zahrbtnosti in po-hlepja pa tudi ni bilo mogoče pričakovati boljših rezultatov. @3—©J—D—@J-©3—m Darujte za ,Skiad otroške bolnice* v Mariboru. ®—Ič?}—Cg=3—03—□—Q§1—tel—O—E23 solnčenje na produ in potem izpreho-di pod suibtropičnim rastlinstvom, vse to je tako lepo in prijetno, da človek na mah’ pozabi na vse moreče skrbi vsakdanjega življenja. Glavno mesto otoka Hvara je Hvar, ki leži v prijetnem tihem zalivu na jugozapadni strani otoka pod kršnimi gorami, na katerih' stoje zidine starih gradov. Mesto Hvar ima kakih 500 hiš ter približno 2500 prebivalcev, samih Hrvatov, med katerimi je kvečjemu par desetin Italijanov, celo famozno avstrijsko ljudsko štetje po »občevalnem jeziku« jih ni naštelo’več nego 69. V mestu je okrajno glavarstvo, več drugih' uradov, zavodov in šol ter lepo število društev, med katerimi je tudi Sokol. Hvar je tudi sedež škofije, ki hrani v svoji zakladnici dragocenosti in umetnine, ki so vredne, da st jih človek ogleda. Poleg tega so v škofijski cerkvi shranjene tudi znamenite prastare čipke, velike vrednosti ter originalne slike slavnih italijanskih umetnikov pred vsem Palme mlajšega. Se znamenitejše slike pa hrani Benediktinski samostan na južnem obronku; mesta, dvigajoč se s svojimi starimi zidovi izmed rožičev in citron. V tem samostanu se nahajajo slike mojstrov Jacoba da Ponte-Bassano, Fran-cesoo da Santa Oroce ter od Mattea Boesellia, iz 16. ih 17. stoletja. Cerkev sv. Duha hrani krasno sliko Varotaria Padovana, dalje pa so še znamenite loža, od Ssn Miohelda, gledališče po gr- ■ ne * Katoliški shodi. »Straža« trdi, da smo pri »Taboru« nesramni denunei-janti — »bog ji odpusti njen židovski žargon — ker smo trdili, da se na katoliških' shodih' napada država. Pid tem prihaja naša mila soseda v pozo stroge učiteljice, ki si natakne naočnike na nos in vzame šibo v roke, da deli naprednemu časopisju politično lekcijo. Mi smo trdili samo to, da se na katoliških shodih govori o politiki v istem duhu in z istimi besedami, kakor na strankarskih1 shodih1 SLS. »Straža« nikjer ne pove, da bi imeli dr. Korošec et cons. za katoliške shode drug program, kakor za navadne strankarske shode. Po zdravi logiki smo kot politični nasprotniki upravičeni, da z istimi sredstvi in nacisti način pobijamo politiko katoliških shodov, če je enaka navadni strankarski politiki. Menda nam ne bodo odrekli pravico, da bi ne smeli braniti svojih’ načel in svojega dela, ako jih oni smejo napadati! Mi opozarjamo na to — radi naših pristašev, ne pa morda Kot. lekcijo klerikalcem — da je v' današnjih dneh nevarno za cerkev in njene moralne interese, če se postavlja pod dežnik gg. dr. Korošca, dr. Gosarja in dr. in če sama ne postavi mejnikov na meji med katoliško cerkvijo in Slov. Lj. stranko. Če je cerkev eno in isto s to stranko, tedaj imamo antikle-rikalci pravico, da udarjamo po cerkvi in njenih napravah'. To bodo priznali tudi gg. okoli »Straže«, ki dobra poznajo jezuitsko moralo: si fin is est lici-tus.. Mislimo, da bi se z nekoliko u-videvnosti na strani duhovščine dalo temu izogniti, pa kakor vidijo naši pristaši sami, nismo mi tisti, ki nosijo Boga na torišče političnih1 bojev in strasti... * Vprašanje madžarskih’ mej. Poročali smo že obširno o našem sporu z Bolgarijo, Id- so bo dne 17. t. m. obravnaval pred svetom Zveze narodov v Londonu. Ob istem času bo svet reševal tudi pritožbo Madžarske proti naši državi. Madžarska se je .pritožila, da Jugoslavija ne spoštuje in ne izvršuje trianonske mirovne pogodbe (!). Prav posebno pa nas Madžarska napada v zvezi z vprašanjem madžarske manjšine v Jugoslaviji. Te dni so so vršila v Beogradu posvetovanja med vlado, poslaniki in delegati, ki so določeni za londonsko sejo Zveze narodov. Izgle-da, da bodo Madžari in Bolgari nastopali skupno, zlasti še v vprašanju manjšin. Stambuliskij se bo tedaj zvezal s Hortyjem! Kljub temu bo nedvomno prodrlo stališče naše vlade. Vsakomur je jasno, da Hočejo Madžari in Bolgari izigrati mirovne pogodbe in se v to svrho poslužujejo malih’ sporov, da skrijejo velike! O vprašanju madžarskih mej piše »Politika«: Med-zavezniška komisija, v kateri so za- škem uzoru, ki je najstarejše v Dalmaciji in sploh’ eno najstarejšib novodobnih1 gledališč na Balkanu. Znamenite so gotiške hiše rodbin Paltadini in Zečid-Leporini ter dalje zdraviliški hotel. Hvar je tudi rodno mesto Hanibala Lučiča, hrvatskega pesnika iz prve polovice 15. stoletja. Drugo mesto na Hvaru, Stari grad, ki leži popolnoma skrit v dolgem zalj,-vu na zapadnem robu otoka, jesta rej še nego mesto Hvar ter tudi večje. Stari grad ima približno 800 hiš ter 3200 prebivalcev, med njimi komaj 50—80 Italijanov. Tudi v tem mestu je več u-radov, šol in društev, Sokol, čitalnica, tamburaših o društvo, prikladen hotel in več gostiln in restavracij ter _ več cerkva z mnogimi znamenitostmi in istotako dragocenimi slikami. Palme mlajšega in drugih mojstrov. V okolici se nahaja več starin, na polju v. ozadju so izkopine starodavne grške nekropole , in starodavnih kipov. V njegovi okolici se nahajajo krasni kraji; ki nudijo udobna sprehajališča. Stari grad je rojstno mesto pred 350 leti umrlega hrvatskega pesnika He-ktarovica, kateremu so Starograjčani postavili v svoji sredini tudi spomenik. Mesto je v prošlih stoletjih mnogo trpelo vsled napadov morskih roparjev in Turkov. Najhuje so razsajali v mestu Turki 1. 1538. Tretji znameniti kraj na Hvaru je Jelša, znana posebno po svojem zdraviliškem, jun letoviškem značaju, kj ima. stopani tudi. predstavitelji naše madžarske vlade, je pregledala obmejni teren in začrtala na zemljevidu vs® vari j ant. Komisija se ni mogla niti na oni liniji, ker madžarski predstavnik ni privolil v predlog. se komisija, iz etničnih razlogov n^k? liko oddalji od črte na zemljevidu trianonske pogodbe. Izrabljajoč ta. spof se je Madžarska sporazumno z BolSa‘ rijo obrnila pred forum Zveze nar0' dov. Zveza narodov je sicer kcmpaten' tna, da posreduje v tem sporu,’ne more pa ga rešiti. Njen sklep ni zakonih obvezen ne za nas in ne za Madžarska V tem tiči paradoks. Če Zvezino P0" sredovanje ne bo uspelo, pride vpra£j*J nje pred veleposlaniško konferenco, k* je kompetentna določiti deilnitfr110 mejo med Madžarsko in našo di-žavfl in katere sklepi so za nas obvezni. Spo( tangirc, tudi Čehoslovake in Komuni zato bo naša država nastopala spo^ zumno s Češkoslovaško in Romunsko proti madžarsko-bolgarskemu bloku- * Komunistične in socialisti^116 strahove, ki se večkrat pojavijo tudi/ glavah naših socialistov, ko prodaj s ^ svojim sodrugom zunanjepolit^110 modrost, pobija »Prager Presse« z 8. t. m., ko piše: -»Komunisti da buržoazija vseh držav pripra-™? novo vojno, da, vida v vojni edin iz sedanje krize, katera je ji dol#^ šla, in da upa izboljšati svoj pologi s pomočjo nove vojne. Seveda je t?, ^ polna neumnost. Buržoazija je P&® liko pametna, da ve, da. ji vojna re prinesti nobenih ugodnosti, saj. ^ njena sedanja kriza le posledica Mase, ki se danes pod komunisti^11® vodstvom bolj kot kedaj poprej n ja jo v iburžoazijo, je razdražila i*1 ■polnila s takim sovraštvom samo jj* edinole minula vojna. Med buržoa^ bo pač težko najti mislečega človek , ki bi hotel interesom svojega razr^ pomagati z novo vojno, uničujočo spodarske vrednote. Tak človek h1., navaden norec, zato pa so komuni^ ne trditve zgolj tendencijozne P*** 1;HO0 ~ , . ' itf * Blolcaški vodje med seboj- smo že poroča,] i o protiieerkvenean % voru, ki ura jo imel S tj. Hadič na bu poslanca K ripiča-Močilara in ^ remni je prisostvoval tudi znani' / fcaški župnik dr. Rittig. Dr. RlttiS u spisal v »Iiat. listu« oster članek Radiču, kjer mu očita, da je dema#0^ zapeljivec ljudstva in podobno, T0 L Radiča razjarilo — znano je, d^ Radič do skrajnosti samoljuben ifl ^ rov — pa je Rittigu odgovoril v ^ Domu« na prav surov način. ^ da je z lažjo začel in z lažjo končali je (dr. R.) nakakšen1 krščanski _soC^ lec in preponižni monarhist, _ njena lopta in vedno nasmehljan& randža itd., hkratu tudi udriha povskih listih'. Tako ljubeznivi so ^ 'kašlti vodje tam, ikjer ni prilike, sezono, ki traja vse leto. Poleg teg^ je Jelša, ki ima okrog 600 hiš tor 1 ^ prebivalcev tudi važno trgovsko prometno središče. Nahaja se istot^ kalcor Hvar in Stari grad v vart* zatišju zaliva v približni sredini' - ^ verne obale, odkoder se odpira pi^ ., sen pogled na 'kršne višave otoka ča. Jelša ima, jako udobno ureje®_ , toviščarski hotel »Jadran«, last jadranske hotelske družbe, lepe vrj%^ in sprehajališča ter kopališča s vi. Obenem pa je Jelša tudi najbo«^ izhodišče daljših’ in krajših izletov ^ tur, kakor v Vrbosko (40 minut)« Vrtbanj (50 minut), Svirce, Vri^ Pitve, Tor, Sv. Luka, Prapatno, v « baško jamo, Velibor, Sv. 'Nedelja-. u ! bije, Sučuraj itd. ^ ^ ^ Znamenita so hvarska vina, k • izvažajo H varani na deeeittisoče h® jJJJt litrov, proizvajajo pa tudi sami prošek', žganje itd!. _ Hrvatske e^n01 ^ so enako izborne kakor gmimsk® . Mali Aziji, okusno pa; je tudi d* j južno sadje. Mnogo pridelajo tudi rožičev, bajam, maslin in ga. pečajo pa se tudi s Pridelovanj, dragocenega rožnega olja, rožm^7"1^, vih dišav, konserviranjem sardej , ^ Kdor misli' v teh' mesecih na oddih . Dalmacijo, najde na Hvaru pač r^f več. Podrobnosti-sporoči na za»_ ^ brezplačno hotel »Jadran« v^Je'sl Hvaru, • • E TXa.v- .a' A B O R«r- Stran 3« -vTarmor,^ isT^fillJtr6 rsrzs* mtenr—B i»Tii,fi»; »3viV ‘hdrihali ix) državi Seveda, če ho 'treba negirat} Beograd in narodno jedin-stvo, bo katoliški Riittig /prav sladkega obraza sekuudiral Radiču, onemu Radiču, ki bi rad vse pope vtopil v žlici vode, da bi mu ne silili v republikansko zelje.. Priporočamo »Straži«, ki na 'tfsa usta bvali Hrvatski blok, da si ogleda blokaško slogo in poroča Kaj več o nji; nedvomno bo dobila več gradiva, kakor če išče razkol med demokrati. To gradivo bo kakor nalašč za »Stražo«: saj je škoda, da ni še Radič njen sotrudnilk; bi bilo še več surovosti, psovk in za-frkacij. Dnevna kronika. — I. Jugoslovenska Sokolska razstava v Ljubljani. Razstavni odsek poživlja vse župe in društva, da razstavne Predmete takoj dopošljejo odseku, ker dd 15. t. m. se ne bodo več sprejemali. Slavnostna otvoritev je 23. julija 1922. °° 10. uri dopoldne. Društvo konceptnih uradnikov Politične uprave v Sloveniji ima v četrtek dne 13. julija 1922. ob 4. popoldne čredni občni zbor na katerega vabi vse člane in 1 prijatelje društva. — Bdbor. . — Škrlatica v Dolgošah. V vasi se Jo pojavilo zadnje dni. 7 novih slučajev. Dve starejši osebi sta se danes Prepeljali v javno bolnico. Skoro vsi slučaji so po našem mnenju združeni z vnetjem ledvic. Bolniki so namreč Po telesu močno otekli. Ker te slučaji Prikrivajo, navidezno zdravi bolniki Prosto zahajajo v neokužene hiše, livarno > da v kratkem poročamo več Pavih sluča jev. k O samomoru Antona Šarlia iz auŠ pojjasnuje Srbska zadružna banka v Novem Sadu v »Slov. Narodu«, da ni res, kakor se je govorilo, da je Šarh Poneveril večjo vsoto in da je bil radi tega odpuščen in v sodnijski preiska-l' Banici je že meseca februarja 1921 ; Pfelcinila nakupovanje lesa v Sloveli Istočasno je s Šarhnm tudi natan-obračunala ter pozvala vse one, ki še kake terjatve, da do gotove-. roka vpošlje.io račune. Prijavilo se ® skupno 28.090 Din. terjatev, ki so ,°t upravičene takoj izplačale. Po ®e J® Prijavilo še 6.250 Din., zne-», kj se je pozneje zmanjšal na 3.786 in, Sarh bi moral v celem obračunati temo še to vsoto. Ker se pozivu banke Pi odzval, je ta sodnijsko zahtevala Obračun. Zakaj še temu pozivu ni od-al in izvršil samomor, ni znano. Vsp govorice o poneverjanju velikanskih >t Rd. so popolnoma neosnovane in ^rnišljone. To je najboljši odgovor vtenn njegovim obrekovalcem, j, — Nemška »GriindHehkeit«. V Nemčiji je pred par dnevu izšel novi ^ozni red, tzv. Reichslcursbuch- Raz-^jen je na tri dele: »Deutsohland«, C^tetea-reich-Ungarn« in tuje države. avstro-ogrskem oddelku so tudi 'tscheehoslovvakische Staatsbakneu«! Dopisi. ^ Guštanj • Ravne. (Odhod). Državni ^.Pj^milc jeklarne na Ravneh, g. dr. »*ftel je odšel v Jesenice, kjer je j/jPtl v službo »Kranjske industrijske JJtezbe«. Z odhodom znanega rodolju-J- zgubi naš trg zelo mnogo. G. Ober-se je kot Tržačan hitro udomačil £ Paših razmerah in postal pristen prašeč. Ni sicer nastopal e pompom o Javnosti, tembolj pa je bil agilen na edem. Bil je ustanovitelj »Sokola« v JJatanju in ves čas njega starosta. —■ P®Hl je vse, kar je le mogel, v pro-tega društva, ki je pod njegovim ^atvom postalo najboljše v Mežiški Brez njega bi ne bilo drugih so-/dlskih društev. V narodnem oziru 1 2lljiin mnogo zgubili. Vsako na-, Lr10 stvar je podpiral, kolikor je pač i P^zorPik Podjetja, kakor je , na Ravneh zmogeL Največ l "P®1 mu J® gotovo dolžna je- , na Ravneh. S svojo razeod- tfta • ^ objektivnostjo je preprečil i ^^^kateri spor vodstva z delav-\ t^f^-.Biahko pa se trdi da je bil on ) bi je srečno prevedel jeklarno 1 )ttu.Vs® kvarne in umetno vstvarjene e- Ne vemo, kaj bi bilo z jeklarno, 'ornu6 tako neumornega nad- ‘ J® ve^ bot nadzornik! Vse ^ Poenotil jeMapnj. stikal po.yzro kih neuspehov, se vozil , za obrat v Ljubljano, Beograd/iskal odjemalce, delhl propagando itd., da doseže, kar je v prid jeklarni. Vse to ni delo nadzornika. Kljub temu pa so nekteri gospodje že težko čakali njegovega odhoda, kajti dr. Obersnel je bil edini, ki je vedel za vse njihovo grehe. Ker je vodstvo jeklarne v rokah — inoz©ničev, se je posebno trudil, da uveljavi tudi v jeklarni narodnostni princip. — G. dr. Obersnela bodemo tejko pogrešali, toda afco gotovi gospodje mislijo, da bodejo njihovi nameni sedaj pričeli .bujno kliti, se pač temeljito motijo. Drž. nadzornika sicer ni. tembolj pa bodo oči drugih odprte in opazovale vse, kaj se v jeklarni zgodi. Narodnim krogom v 'Jesenicah čestitamo k vrli pridobitvi. Merodajno oblast pa opozarjamo na slabo gospodarstvo v jeklarni! Treba bi bilo, da ostane nadzorstvo in sicer radi slabega gospodarstva! Srbska siročad v Mariboru. Kakor smo že poročali je prispela v nedeljo v Maribor srbska siročad v spremstvu glavnega odbora »Društva za vaspitanje i zaščitu dece«. V spremstvu so bili: Predsednik general g. Rašič, prvi jugoslovanski vojni minister, podpreds. g. Lazarevič, policijski šef v ministrstvu s soprogo, glavni blagajnik g. Todorovič s soprogo ter odborniki gdč. Šafarič, g. Popovič in g. Kostič. Z ozirom na utrujenost dece se je izvršil pozdrav na kolodvoru na izrecno željo predšedniika gen. Rasiča popolnoma kratko.' Velika veselica v vojaški realki, o Kateri smo že poročali, se je obnesla moralno in najbrže tudi gmotno prav dobro. Zasluga gre v pni vrsti narodnim in oficirskim damam in vojaškim fcre-gom. posebno pa še mhjorju Kovačiču, ki so storili vse, da veselica čim sijajnejše uspe. V pondeljelc dopoldne si je deca pod vodstvom svojih učiteljev v sprem stvu mariborske siročadi ogledala Maribor med drugim tudi vrt g. Džarno-nje. Opoldne je bila deca pogoščena v Drž. dečji stanibi in sicer vsa. srbska ter naša in vsa enako. Da je bila pogostitev dobra, gre zahvala upravitelju zaveda g. Dimniku in plemenitim mairiborskiih darovalcem obeh narodnosti. Ob trelf popoldne se je vsa deca odpeljala z vlakom v naše zavedne Ruše. Železniška uprava. j‘e dala. izletnikom vsa ugodnosti, za kar ji moramo izreči priznanje, posebno še g. načelniku Šte-fimu. Izletu se ' je pridružilo tudi več mariborskih dam in gospodov, kakor ravnatelj učiteljišča g. Pirc z družino, ga. Balonova, gospod in gospa. dr. Li-poldova, 'g. pukovnik Stefanovič z družino, načelnik okrožnega urada za zaščito dece g. Pleskovič, osebje Drž. de-čje stanice z upravnikom g. Dimnikom na čelu. Na kolodvoru v Rušah je pričakovala izletnike šolska mladina iz Ruš in Selnice z učiteljstvom, sokolski naraščaj ter mnogo narodnega občinstva, Izletnike je pozdravil g. naduč. Lasbaeher; zahvalila se mu je mala Srbkinja v imenu drugov in družic ter g. Pleskovič kot predstavnik drž. zaščite dece, nakar se je razvil lep sprevod do vida gostilne Mulej, kjer je bila deca kar najsijajnejše pogoščena, kar je zasluga naših vrlih in požrtvovalnih Rušanov, predvsem družine Sernčeve, gospe Lichtenwa,llnerjeve, dr. Skiazove, Glaserjeve, dr. Goriškove, družina Stanijeve, gdč. Lingljevo, g. Lasbaeher ja in ostalega učiteljstva ter mnogih darovalcev, katerih imena nam niso znana. Na vrtu se je razvila živahna zabava; deca se je pomešala, in tako si videl gruče srbske, ruške in mariborske dece, kako prisrčno ih neprisiljeno so se med seboj zabavale, kot bi bili že stari znanci, Tu se je pokazalo, da kri ni voda. Deca je rajala, prepevala in deklamirala. Ob petih je prispel glavni odbor v avtomobilih iz Fale, kjer so si dame in gospodje v spremstvu sodnega nadsvetnika Stergarja inpol.nad-svetnika g. Kerševana ogledali tamo-šnje naprave. Po prihodu teh se je zabava nadaljevala nemoteno. Prisrčno smo se zabavali pri nastopih malega komika Srbijanca in ganjeni sipo bjU ob' deklamacijah' male Srbkinjo, hčerke pukovnika Stefanoviča. G. nadsvetnik Kerševau se je zahvalil Rušanom v imenu odbora za lep sprejem, gosp. Pleskovič je razložil, zaka j se'je odbor odločil, da pelje dcco ravno v Ruše in povedal, da so bile tu prve žrtve avstrijskega nasilstva ob izbruhu vojne. Ruše se s ponosom imenujejo mali Beograd. G. Lazarevič se je zahvalil Rušanom za prisrčni sprejem in pogostitev, nakar se je g. nadučitelj v lepih besedah zahvalil izletnikom na posetu in napi! vladarju. Vse občinstvo je navdušeno zapelo državno himno. Le prekmalu je prišel čas ločitve od prijaznih Ruš. Mariborska deca je poklonila srbski deci svoje narodne in državne zastave, katere je sprejela srbska deca z velikim navdušenjem in zagotavljala, da jih bo čuvala kot najdražji spomin na svoje druge iz Slovenije. Ginljivi prizori so se dogajali ob razstanku na koroškem kolodvoru. — Otroci so se med seboj objemali, po-ljubovali in plakali. V torek zjutra j ob pol šestih se je srbska deca odpeljala proti Rogaški Slatini. Na kolodvoru so se poslovili od njih še nekateri gojenci dečje stanice, več tukajšnjih dam, na čelu g. prof. Majcenova. ki je obdarila otroke z vrečicami itn košaricami, napolnjenimi s pecivom. Društvo za Vaspitanje in zaštitu dece deluje od leta 1912. Svoje delovanje je poglobilo v pregnanstvu v Solunu im ga po prevratu razširilo tudi izven Srbije. Izdaja več revij in vzdržuje več dečjih domov. Eden najpomembnejših je oni v Beogradu, iz katerega so Lili tudi tokrat izletniki. V tem domu so nastanjene izključno vojne sirote. Ti ima priliko vsak gojenec, da se izuči katerekoli hoče obrti, od črevljarske do tiskarske. Taki izleti so velike važnosti im vršiti bi' se morali večkrat in sicer srbske dece med našo, naše med srbsko. Medsebojno spoznavanje jugoslovenske dece bo rodilo najboljše uspehe in sovražniki države in jedinstva bodo imeli težje delo, kadar bo vstopila ta mladika v življenje. Ona bo poklicana, da izvede državno jeclinstvo popolnoma, česar ni mogla storiti} sedanja generacija. Hvaležni smo glavnemu odboru omenjenega društva, ki je dal imicijativo za medsebojno spoznavanje jugoslovanske mladine in želimo le, da bi se taki izleti ponavljali. Mariborske vesti. Maribor. IS. folija 1922 m Zadeva društva »Theater-und Kasfnoverein«. Po prevratu je tukajšnji policijski kouiisarijat razpustil društvo »Theater- urnd Kasinoveredla« v Mariboru, ki je — kakor znamo — lastnik gledališkega in kazinskega, poslopja.. Na. pritožbo ihteresiramih krogov (mariborskih Nemcev) je pokrajinska uprava dvignila odlok fcomisa-rijata, ker komisarijat ni bil kompetenten za razpust društva. IstotaKo pa je pokr. uprava razpustila »Theater-umd Kasinovereim« v Mariboru in ukinila njegovo delovanje, ker se mu je ponovno dokazalo, da je prekoračilo svoj delokrog. O dvojni meri pri prehrani otrok povodom obiska srbske siročadi v Mariboru se je »Straža« v pondeljek na debelo zlagala, češ ,da se je na,še slovenske otroke hranilo s par žlicami kaše. dočim je bila srbska deca . sijajno pogoščena. Dejstvo je seveda, da ni bilo v prehrani otrok niti najmanjše razlike. Svojo zasluženo pohvalo za, to laž bo »Straža« itak dobila s prizadete strani, mi samo kot kronisti pribijemo ito najnovejšo »Stražimo« lopovščino. m IV. redni občni zbor »Društva jug. akad. v Mariboru« se vrši v četrtek dne 13. t'. m. oib 20. uri v društveni sobi. Vabijo se gg. starešine im ustanovni člani. Obenem .poživljamo abi-turijente srednjih šol, ki so naprednega mišljenja, in mislijo nadaljevati študije na univerzi, da se udeležijo občnega zbora. m Opozarjamo še enkrat cenjeno občinstvo na poskusno kuhanje kave, katero pri>sdi v soboto dne 15. t. m. tvrdka Julio Meinl d. d. ter priporočamo vsakomur, da se z brezplačnim posetom sam prepriča o kvaliteti Meteteve ke-ve tp ka-keceA148 m Ogenj. V Linhartovi ulici v mag* dolenskem predmestju se je danes dopoldne v bližini Mahorkovega skladišča petroleja vnela trava. Ker bi se lahko vnelo tudi skladišče, se jo obvestilo gasilno društvo, ki je ogenj pogasilo. Tava se je bržkone vžgala vsled kakega cigaretnega ogorka. m Opozarjamo cenjene čitatelje na današnji oglas krojaške šole »Univor-zal« v Mariboru ter jo priporočamo, osobito ker je to edino ovlaščema stro*. kovna potovalna krojaška šola v naši državi. Vsaka gospa in gospodična maž se okoristi s kurzi te šole. m »Otok Hvar«. Kdor se zanima za Dalmacijo si lahho ogleda v vratih naše uprave v Jurčičevi ulici izležene razglednice in slike krajev, ki so omenjeni v današnjem podlistku »Otok Hvmr«. Slike ostanejo izležene dm dni. m Za srbsko siročad je darova! »Vrt«, Džamonja in drugovi veliko število cvetlic, katere je prodala siročad na veselici v vojaški realki ter iz-kupila zanje krog 1000 Din. Darovalcem srčna 'zahvala! m Za ubogega invalida in njegove otroke nam je izročila obitelj Gj. Džamonja 200 K mesto dara k imen-danu gdč. Ljubice Gotto. Srčna hvala, Posnemajte. m Velika kavarna. Najmodernejša Kavama v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —» Dnevno koncerti m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej pri lepem vremenu' dnevno koncert od 17. do 19. in od 23, do 23( ure. — Kultura in umetnost x Narodno gledališče. V soboto 15. t. m. ob % 21. uri se vprizori. ufkrajim-' .ska narodna igra I. Kotlarevskega s petjem in plesom Natalka PoltavKa, ‘katero igra družba ruskih ljubiteljev; gledališke u,motnosti. Pevske plesna; točke spremlja orkester. Jutri, prinesemo vsebino igre. Soort. ~* : Danes nastopi češki Malostranslo SK (Praga) proti L slovenskemu športnemu klubu »Maribor«. Odlično moštvo Malostranskega praškega SK, ki je na svoji turneji po Jugoslaviji; vseskozi častno in zmagovito zastopalo znani »češki nogomet« nas bode sigurno seznanilo z vsemi vrlinami in pred* nostmi njim lastnega sistema v Izpeljavi igre. Zanimanje za ta prvi nastop Cehov v jugoslov. Maribora je zelo veliko. V svoji sredi ima -več prvorazrednih igralcev ki so nastopili tudi reprezentativno za Čehoslovaško tako n. pr. na Vidov dan v Zagrebu. »Mari-; bor«, ki je od zadnjega poraza’ v svojih1; slabih točkah malo bolje orientiran, j nastopi v novi seetavi napadalcev, —-Pričakuje se lahko lepi in resni športni sestanek. Tekmuje se danes v četrtek ob 18K. uri na igrišču »Maribora« v Ljudskem vrtu. >, : Sprememba naslova ISS35 »Ma- / ribor«. Dosedanji naslov za korespondenco športnega kluba »Maribor« se je opustil ter je novi edino le pravilni na-lov sledeči: ISSK »Maribor Poštni predal št. 13. Posebno se opozarja, da; je g. Šepec Radovan kot tajnik in odbornik kluba odstopil ter se ni v zadevah kluba na njega ne pismeno in ne ustmeno več za obračati. V nujnih zadevah se /--^začasno obračati na predsednika kiuba g. Ivan Roglič (Koroška* cesta 19.) : Gradjanski iz Zagreba, nastopi v nedeljo v Mariboru. Natančnejše sledi, Objave. § Narodna odbrana v Mariboru po. živa vse člane k rednemu sestanku v) starih društvenih prostorih na dani 12. julija 1922. Odbor. § Mostni kino. »Usodni dan«, drama v 5. činih z Mady Cbristians v glavni vlogi se predvaja v torek, sredo in četrtek. _______________________ ■. Ustnica uredništva. »Slovenec iz Maribora«. Dopise, ki se nam pošljejo brez podpisa, načelo-, ma odklanjamo. Uredništvo mora ve-*vW»vka« fW!(iW0r, 'i3; jufifarm, ZAHVALA. Vgc gojenke tečaja ,,Univerza!" se tem potom javno in najtopleje zahvalimo f. profe3oru Rosiču za njegovo požrtvovalnost. Pod njegovim in njegove gospe aoproge vodstvom »mo ae v tako kratki dobi izobrazile v prikrojevanju ter Šivanju obleke in perila. Ker je ta veda neprecenljive vrednosti, pozivamo tudi m« vse slovenske žeae in dekleta, naj ne zamude te redke prilike, da v imenovanem tefiaju .Univerzah izpopolnijo svojo splošno kobrazbo. NaSa zahvala bodi vsakomur tudi najboljše priporočilo. CELJE, 10. julija 1922. Hvaležne učenke: t. Mr. Evseb. Šuster Alojzija Bogataj Vera Štlgllč Toni Veber Pavlina šotoiek Antonija Svetličič Angelea Feldln Štefl Welss Štefl Dolldlč Mica Križanič Arnold Bizjak Fani Cesar Tončka Mernik Ivana Gregorc Marija Šulgaj 1146 ter odnesel 3 metre sufcna, svileno naglavno ruto, košček’ mila, 520 K denarja in 1 srebrno uro v skupni vrednosti 2550 K. Orožništvu se je posrečilo ga^ Hne 22. junija aretirati in oddati sodniji. Sodba So glasi na šest mesecev težke ječe. ..L.,*;* Tatinska služkinja. Izored sodišča. Vlomilec. Štfriindvajsetoltrd natakar Gašpar Pepovniik iz Ghisfcainja, okraj Prevalje, ki je že trikrat radi tatvine predkaz-novan, je vdrl dne 21'. junija piri Lpoiji 'Janet v Tolstem vrhu v stanovanje Dne 1. februarja je prišla 221etna, v Zabijale, okraj Slovenska Bistrica, pristojna služkinja brez stalnega bivališča, Ana Kefer, ki je že petkrat radi tatvine predkaOTLOvana, obiskat svojega bratranca Hinka Keferja, železniškega uslužbenca v Studencih. Ko jo videla, da sta bratranec in njegova žena odšla od doma, je pobraila v stanovanju raalično žanisko obleko in perilo. par novih ženskih čevljev, pleteno košaro in 80 K gotovine, v skupni vrednosti 22.530 K. Z ukradenimi predmeti je iiagirala.Obleko je prodala, denar pia porabila. Dne 15. februarja se je tatica zglasila pri posestnici Neži Kolman v Slaitini, občina Begunje na Kranjskem, in so ponudila za deklo. Kolnmnova je bila voljna jo sprejeti. Dala ji je naslednji .dan konja in sani na razpolago, da si gre po svojo stvari, ki jih' je imela baje spravljene pri Hiršmanu v Predštogu. Med potjo v Naklem .pa jo prefrigana ženska prodala konja, ki je vreden 3650 K Ivanu Zupancu za 2700 K. Z denarjem je popihala in ga zapravila, enajstletnega sina Koimanove, ki jo je spremljal, pa je pustila v neki gostilni. Šele 24. maja se je mariborski policiji posrečilo tatico spraviti na varno. Okrožno sodišče jo jo . obsodilo radi hudodelstva tatvino na dve leti težko ječe. Druga tatinska služkinja. 22-Jetna, v Ge/rečjo vas, okraj Ptuj, pristojna služkinja, brez stalnega bivališča., Cecilija Waisbaoher, ki jo že štirikrat radi tatvine predkazno-vana, je bivala meseca marca skozi tri tedne pri posestnici Luciji Nukovi v Abtissondorfu pri Gradcu. Okoli 24. marca pa je izginila in ž njo je izginila tudi srebrna ura., par novih ženskih čevljev, nova ženska srajca* lcrem-bluza, 3 ženski predpasniki, 2 litra olja 30 ja jc in 4 kg mesa. v skupni vrednosti 70.000 av. kron. Uro je v mariborski zastavljalnici zastavila, čevlji: pa so se našli pri njej. Izgovarja se. da je uro kupila od peke dekle v Wagni pri Gradcu, kan- pa se je izkazalo kot neresnično. Klub temu, da so se našli pri njej ukradeni čevlji,.taji obdolžen® tatvino. Obsojena je bila na pet mes0, cev težke ječe. Trgovina, obrt in industrija Sklepi IT. Industrijske konfe/n,c® na Bledu, ki se je vršila 6. t. m., so J glavnem iztfaženi v sledečih rezolu«' jah: 1. o zakonskih načrtih, ki globokff posegajo v naše gospodarsko življenja se mora dati gospodarskim organi^ oija.m. prilika, da se o njih izjavijo predno so ‘predložijo v sklepanje v na' rodni skupščini; 2. čimprej noj se i* vedo izenačenje davčnih sistemov v celi državi ter pravična razdelitev davkov na vse sloje; tudi o tem zakonu na? poprej gospodarske organizacije odda’ jo svojo mnenje; 3. vojni davek zaj; 1920. se naj več ne zaračuna; 4. uredi se naj vprašanje državnih prazniki" glede katerih vlada danes najve&i8 zmešnjava; 5. važnim obmejnim narpicarn naj so da pooblastilo, da ^ manj važnih stvareh' odločajo sam®111 ne Beograd; 6. Maribor naj dobi lasten odbor za devize in valute; 7. v m8?1' barskem okrožju na.j se uredi ototttfti® postni, železniški in cestni promet sedaj zelo ovira trgovinsko poslot^? Zahtevajte povsod - - CHARTREUSE Ifils M. Druškovič in drug Ma frll Maribor, Koroška cesla it. 39. . . * 91* Bernhard Kellermann: , PREDOR. Roman. ~ ' ' (Dalje.) (9) »Na to ,v hipu sploh nisem pomislil,« je črez nekaj Časa izjavil obotavljivo. »Seveda, Edith. Menda bi pa le Šlo.« Maud ni odgovorila. Čakala je- Tako zlahkoma naj /i to pot ne uteče. Po premolku je Allan dostavil: »Saj je parnik prav tak kakor hotel, Maud. Najel bi razkošne stanicc, da bi vama bilo udobno.« Maud je Maca poznala natanko. Nič več ne bi silil [vanjo, naj pojde z njim, in je ne prosil- Nobene besede ne bi več rekel in ji tudi kar" nič ne zameril, ako bi ga vustila, naj potuje sam. Na obrazu mu je brala, da sc je že sedaj izkušal zadovoljiti s to mislijo. Premišljajoč in razočaran je strmel predse. Ni mu prišlo ni malo na misel, da utegne njena odpoved biti zgolj pretvara, ker sam svoj živ dan nikoli ni igral komedije in ker je njegova čud bila tako preprosta in ne-prikrivna, da je Maudo vsekdar iznova presenečalo, j Na celem jenekaj vzkipelo v njej in prijela ga je za roko. »Seveda pojdem s teboj, Mac!« je izjavila in ga ljubivo pogledala. »A, vidiš!« je viknil in ji hvaležen stisnil roko. Obvladana je bila slaba volja in Maudino srce je Iznenada zopet bilo veselo in lahko. Začela je jadrno in jjedro kramljati. Govorila je o Lloydu in Etheli Lloyd. »Ali je bila Ethel zelo milostiva, Mac?« je vprašala. »Res je bila kaj ljubezniva,« je odvrnil Allan. 1 »Kakšna se ti zdi?« »Videla se mi je povsem neprisiljena, naravna, celo nekam naivna, skoro otročja.« »O!« Maud se je smejala. In sama ni razumela, za-iaj jo je bil Macovi odgovor spet nalahno zoper njega ozlovoljil. »O Mac, kako vešče presojaš ženske! Lord! Ethel Lloyd, pa naravna! Ethel Lloyd, pa naivna! — tiahaha!« Ni mogel drugače, zasmejal se je tudi Allan. »Zares se mi je zdela takšna,« je zagotavljal. Maud pa se je razvnemala- »Nc, Mac,« je hitela, »tolikanj razvedrivih nazorov pač še nisem slišala! Takšni ste moški! Ni ga bolj izumetničnega bitja nego je Ethel Lloyd, Mac! Njerla prirodnost je njena največja umetnost. Ethel, mirno verjerpi, Mac, je dodobra pretkana, koketna mladica in vse na njej je preračunjeho. Moške bi vas rada vse zamorila. Meni verjemi, jaz jo poznam. Ali si videl njene oči?« »Nisem.« Allan je govoril resnico. »Nisi? Sfinga ima take. — Sama je nekoč dejala Mabli Gordon: oči imam kakor sfinga; vsi pravijo tako. Ti pa jo smatraš za. naivno! Saj je tako strašno domišljava, ta čedna stvarca, o, ti moj Bog! Vsak teden najmanj enkrat je njeno sliko videti v časopisu. Ethel pravi: —! Dan iti noč dela zase reklamo, prav kakor Hobby- Celo s svojo dobrotvornostjo dela reklamo.« »Znabiti pa ima res dobro srce, Maud?« jc ugovarjal Allan. »Ethel Lloyd?« Maud se je zasmejala. Potem je Allanu Iznenada pogledala v oči, držeč se trdno za nik-Ijaste ročnike drevečega, zaganjajočega avtomobila. »Ali je res tako lepa, Ethel?« »Je; lepa je, Maud. Toda, Bog ,vedi, zakaj se tako nočno pudra!« Maud je bila videti razočarana. »Ali si je vanjo za-/jubil, Mac? Kakor vsi drugi?* jc vprašala tihoma, s tlinjeno bridkostjo. Allan se je zasmejal in jo je potegnil k sebi. »Semiča sl, Maud!« je viknil in njen obraz stisnil ob svoje lice. Zdaj je bila Maud zopet vsa zadovoljna.' Odkod neki to, da jo je danes mogla vznemirjati .vsaka malenkost? Kaj ji na mar hodi Ethel LIoyd? Nekoliko časa je molčala, potem je dejala z odkritosrčnim glasom: »Sicer pa je mogoče, da ima Ethel v resnici dobro srce, še celo .verjetno ml jo-« Toda baš ko je bila to izgovorila, se ji jc razodelo, da pravzaprav nič kaj ne veruje v. Ethelino dobro srce. Ne, danes ni bilo žnjo kaj početi. Po obedu, ki sta si ga naročila v svojo sobo, je Maud takoj legla, Allan pa je ostal v salonu, da napiše pisma. Ali Maudi se ni dalo kaj zaspati. Od ranega jutra na nogah, je bila preutrujena. Suhi, gorki vzduh hotelske sobe ji je povzročal lahno vročico. Vsakojake raz-vneme minulega dne, potovanje, koncert, mnoštvo ljudi, Ethel Lloyd, vse se ji je zopet javljalo v preutrujeni glavi. Zopet so ji v ušesu zveneli koncert in glasovi. Spodaj so brneli avtomobili. Potutavalo je- V dalji so burili višinski vlaki. Prav ko je bila na tem, da zaspi, jo je predramilo pokanje v ogrevalnih hlapilih. Slišala je hotelsko dvigalo drseče kvišku in nalahno brneče. Priprtina med vratnicami je bila še razsvetljena. »Ali še zmerom pišeš, Mac?« je .vprašala, skoraj ne razklepajoč ustnice. Mac se je oglasil: »Go on and slcep.« Toda njegov glas jc zvenel tako globoko, da se je nalahno vročična v dremavici morala zasmejati. Zaspala je- Ali nagloma je začutila, da jo je zmrazilo. Prebudila sc je, vsa vznemirjena in čudno splašena, ter je premišljala, kaj jo je bilo zgrozilo. Precej se je domislila. Sanjalo se ji je bilo: prišla jc v Edithino sobo, in kdo je tam s^del? Ethel Lloyd. Ethel LIoyd je sedela tam, čudo lepa, oni demant jfc imela na čelu in je malo Editho skrbno spravljala spat — prav kakor da je ona Edithina mati... Mac je sedel brez suknjiča na voglu sofe in je pisal. Zaškrnilo je ob durih in prikazala se je Maud v, spalnem odelu in dremotno zamežikajoč v svetlino. jLasje so se ji lesketali. Bila je cvetoča in mlada, kakor devojka, in svežost je žehtela iz nje- Oči pa so ji nemirno švigljale. »Kaj ti je?« je vprašal Allan. Maud se je zmedena nasmehnila. »Nič mi ni,« je odvrnila, »neumnosti se mi sanjajo.« Sedla je na stol in st ugladila lase. »Zakaj ne greš spat, Mac?« (Dalje prihodnjič.) Glavni uredaite EaiHvoj Rotiar. Odiravorni iredntk: Kadolf Oiin. Mala oznanila. Solidna gospodična iste sobo erentuelno ladi hrano vri boljši rodbini. Ponudbe na Mariborska tiskarna d. d., Maribor. * Mlad soliden gosped Išče sobo z 15. julijem, p« mogočnosti s hrano in nedaleč nlav. kolodvora. Ponudbe pod „F. L.M na upravo. 11*3 Meblovana soba, 'te mogo«e i braao tudi i*ven »redine mesta, ao Ute za takoj. Ponudbe pod (Oskrba* na uprav-niitvo. 11*7 Večja soba a krasno lego blizu frančiškanske cerkre ao da takoj za 2 mesca t najem. Naaior t upravi. 114* Odda se proitorai lokal s skla- dtifiem za trgovino, pisarno ali delavnico sredi mosta. Pojasnila Dravska ulica 10, I. ndstr., vrata 11. 1115 5—3 Delavci se vzamejo na hrano. Gosposka »lica it. 93, pri hišnici. U49 Dobro mleko in drugi mlečni izdelki se dobijo v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ulica St. IG. 1114 10-4 Stanovanje 3 sobo, kuhinja itd., v Tili blizu kolodvora se zamenja za S ali 4 sobno v bližini parka. Ponudbe na upravo. * Iifie se soba jca solidnega gospoda z stpariraBim vhodom, ako mogoge v ctfitrutnu mesta in s celo oskrbo. Ponudbe na uprave »Tabora* pod »Takoj*. * (zavod Šolskih sester) Maribor, Samostanska ulica štev. 4. Na zahtevo cen}, gespej in gospodiče* pripf*v' Ijen sem otvoriti tudi II. kurz za kroj in šivanje vsevkupnega ženskega perila ia obleke. Prijave * sprejema izključno do 20. julija tl. „ Informacije in ogled izdelkov na razpol#£* Soli. — Poučuje se v srbsko-hrvatsfcem, slovenski nemškem in italijanskem jeziku. Za uspeh jamči ii45 S. R. Rosič, profesor. Brusači stekla dobijo prijetno službo z dobro plačo v Nor««**1* (Bačka). Ponudbe je nasloviti pod iifro .Zrcalo upravništvo »Tabora*. 1142 TrgOvec z vinom išče stanovanje s hrano v okrožju Krčevine. Ceoi«*? ponudbe pod »Soliden* na oglasni zavod L Maribor, Slovenska ulic* 15. AH E Rl K A N S K > šivalni stroji, dobijo se v - naši lastni^ novi trgo*^ Maribor, Šolska kakor tudlt Singer iu. iH Singer igie Singei* sukanec Singer nadomestni deli itd. Singer Šivalni stroji za rodbinsko ratjo obrtniške; svsrhe.I|.vVf./ : Prodaja na mesečno odplačilo (24 meseci Lastna mehanična delavnica za popravil9 vseh sistemov šivalnih strojev. Singer SEvalni streli Bourne & Co., New-York Maribor, Šolska ulica štev. 2 Listnik in izdajalci!: Konzorcij .Tabor*. — Tiska: Mariborska tlakama d. dr