, .. .[Ml glasilo ravenskih železarjev informativni i**™* ** J Leto 46 Ravne na Koroškem, junija 2009 št. 6 OSREDNJA TEMA 14. teden vseživljenjskega učenja -TVU 2009 (11. do 15. maj 2009) * Ustvarjalnost in inovativnost Evropsko leto 2009 Teden vseživljenjskega učenja (TVU) se je v zadnjih 14 letih uveljavil kot vseslovenska prireditev, ki povezuje raznovrstne izvajalce izobraževanja in učenja ter udeležence vseh generacij; s tem omogoča uveljavljanje koncepta in prakse vseživljenjskega učenja v naši družbi. Osrednji namen TVU-ja je promocija vseživljenjskega učenja, krepitev zavedanja, da je učenje pomembna prvina vsake dejavnosti in da je pogoj za doseganje tako kakovosti življenja nasploh kot tudi uspešnosti poklicnega in drugega organiziranega dela. Samo z vseživljenjskim učenjem in usposabljanjem ter izobraževanjem lahko izboljšujemo možnost slehernega posameznika na trgu dela in dvigujemo kakovost življenja. Se pred nekaj desetletji je bilo izobraževanje namenjeno predvsem mladim v šoli v glavnem kot priprava na poklic; danes, ko se v večini razvitega sveta že močno uveljavlja strategija vseživljenjskega učenja in izobraževanja, pa je izobraževanje v šoli le velika priprava na proces, ki mora trajati celo življenje, »od zibelke do groba«, kot pogosto slišimo. Učenje danes pripada vsem generacijam, ljudem v vseh življenjskih obdobjih in vseh slojev, na vseh ravneh. Današnji človek se mora vseživljenjsko učiti za delo, za prosti čas, za osebni razvoj, za iskanje * D □ smisla, za obvladanje sprememb, ki jih prinašata razvoj novih tehnologij in informatike ter globalizacija. Učiti se mora za vloge in naloge, ki jih v življenju ima ali prevzema (starševstvo, vzgoja otrok, partnerstvo, družinski odnosi ...), za sodelovanje v svojem ožjem ali širšem prostoru, za dejavno državljanstvo, za reševanje okoljskih problemov, za ohranjanje zdravja in zdrav življenjski slog, za obvladovanje bolezni ... Učiti se moramo za ustvarjalno sožitje med ljudmi, za demokratične odnose, za sprejemanje drugačnosti, za spoznavanje drugih kultur, za spopadanje z negativnimi pojavi v družbi, za zagotavljanje enakih možnosti za vse. Učenje mora postati vrednota vsakega posameznika, temeljni kamen smisla in volje do življenja; vsak posameznik mora začutiti veselje do usvaja-nja novih znanj in spreminjanja. Pomembno je, da v družbi ustvarjamo pozitiven odnos do učenja, do vseh oblik učenja, zlasti pa, da presežemo stereotipne predstave o tem, kaj učenje je in čemu je namenjeno in kakšni vse so pozitivni učinki učenja. Prav to je namen in pomen Tedna vseživljenjskega učenja; manifestacije, ki javnosti pokaže raznolikost izobraževalne in učne ponudbe, različnost vsebin, oblik in pristopov do učenja. Teden vseživljenjskega učenja nas vsako leto s prireditvami in z dogodki opominja na nujnost in potrebo po vseživljenjskem učenju vseh ljudi, krepi Foto: Rok Sater, TIC Ravne. zavedanje, da je učenje pomembna prvina vsake dejavnosti in da je pogoj za doseganje tako kakovosti življenja nasploh kot tudi uspešnosti poklicnega in drugega organiziranega dela; spodbuja pripravljenost in hotenje za učenje in spreminjanje, seznanja javnost z različnimi možnostmi za učenje; spodbuja večjo udeležbo v vseh oblikah učenja in večjo socialno vključenost; prebuja radovednost in prispeva k oblikovanju novih potreb po učenju. Pokaže pa tudi rezultate učenja. Vodilne teme letošnjega festivala učenja: • Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti (ELUI), namenjeno krepitvi zavedanja o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti za osebni, družbeni in gospodarski razvoj. Vseživljenjsko učenje je gonilna sila inovativnosti in ključni dejavnik napredka. • Izobraževanje starejših - za učenje je vedno pravi čas. • Učenje - zanesljiva pot iz krize - se odziva na aktualne družbeno-ekonomske razmere in vlogo vseživljenjskega učenja pri preseganju aktualnih neugodnih družbeno-ekonomskih tokov. Vodilne teme festivala učenja so vtkane v programe in dogodke izvajalcev. Nacionalno koordinacijo in celoten projekt TVU vodi Andragoški center Slovenije. V slovenskem merilu v zadnjih letih ta projekt soustvarja med 400 in 500 izvajalcev. TVU 2009 v Mežiški dolini Območni koordinator TVU-ja za občine Mežiške doline so že 14. leto zapored Smeri, d. o. o., Ravne na Koroškem. Osnovna naloga koordinatorja je organiziranje in animiranje prirediteljev, priprava skupnega koledarja, vnos podatkov za nacionalni program, medijska promocija, obveščanje o prireditvah, priprava skupnega promocijskega gradiva, evalvacija prireditev in poročanje nacionalnemu koordinatorju. V območno koordinacijo TVU 2009 za Mežiško dolino je vključenih prek 30 izvajalcev iz vseh občin z okoli 100 najavljenimi prireditvami in dogodki, ki bodo potekali maja in junija, to je v tako imenovanem razširjenem terminu TVU 2009. Udeleženci slovesne otvoritve TVU so pozorno prisluhnili nastopajočim (pevskima zboroma OŠ Juričevega Drejčka in ravenskih upokojenk), v ospredju direktorica Mocisa Sonja Lakovšek Kos (predstavila je Center vseživljenjskega učenja) in tretja od leve mag. Aleksandra Gradišnik (predstavila je Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti). Izvajalci dogodkov in prireditev so vrtci, osnovne šole, Šolski center Ravne, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne, Zavod za zaposlovanje, Ljudska univerza Ravne, Koroški pokrajinski muzej, Koroška osrednja knjižnica, Društvo diabetikov Mežiške doline, ZIP center, Smeri Ravne, ADK - Univerza za tretje življenjsko obdobje Ravne, Društvo upokojencev (DU) Ravne, Zveza športnih društev Ravne, Društvo proti mučenju živali Koroške, CATV v vseh občinah in občine. Prireditve so namenjene vsem generacijam - od otrok v vrtcih in šolah do starejših odraslih/upokojenih. TVU 2009 v Mežiški dolini se je začel v ponedeljek, 11. maja, z dvema dogodkoma: • Ob 11. uri je ravenski župan mag. Tomaž Rožen v sejni sobi Občine Ravne priredil prejem za vse izvajalce programov TVU, na katerem so bili predstavljeni aktivnosti in prizadevanja ter možnosti za uresničevanje strategije vseživljenjskega učenja (predstavitev Centra vseživljenjskega učenja za Koroško) ter regijski koordinacijski odbor za Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti za Koroško. Na srečanju je bil govor tudi o učenju starejših odraslih (upokojenih) in prispevku le-tega k razvoju lokalne skupnosti in kulturni podobi kraja (DU Ravne, Koroški pokrajinski muzej, Univerza za tretje življenjsko obdobje Ravne). Prireditev sta popestrila s prikazom ustvarjalnega učenja pevski zbor OŠ Juričevega Drejčka z mentorjem Vojkom Veršnikom in ženski pevski zbor DU Ravne, Korošice, pod vodstvom Marjana Gerdeja. • Ob 17. uri je bilo v prostorih Koroškega muzeja Na gradu odprtje likovne razstave »Naša ustvarjalnost«, na kateri so bili prikazani dosežki likovnega ustvarjanja začetne in nadaljevalne študijske skupine, ki jo vodi akademski slikar Štefan Marflak in poteka v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Ravne. Uglašenost TVU 2009 na Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti (ELUI) Evropski parlament je leto 2009 razglasil za Evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij. TVU v občinah Mežiške doline se je začel s predstavitvijo prireditev v sejni sobi ravenske občine 11. maja. Na fotografiji: župan mag. Tomaž Rožen in Ana Pavše, direktorica Smeri. Foto: Rok Šater, TIC Ravne. Foto: Rok Šater, TIC Ravne. Širši cilj Evropskega leta ustvarjalnosti in inovativnosti je podpreti napore držav članic pri spodbujanju ustvarjalnosti skozi vseživljenjsko učenje. Ustvarjalnost pa je gonilna sila inovativnosti in ključni dejavnik razvoja. Konkretni cilji ELUI 2009 izpostavljajo širok spekter povezanih področij, ki lahko prispevajo k spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti inoviranja: 1. ustvarjanje okolja, ki je ugodno za inovacije in prilagodljivo na hitre spremembe v svetu; 2. poudarjanje odprtosti za kulturno raznolikost; 3. spodbujanje čustvenega razvoja, estetike, ustvarjalnega razmišljanja in intuicije pri vseh otrocih že v najzgodnejših letih, to je v predšolski vzgoji; 4. dviganje zavesti o pomenu ustvarjalnosti, inovacij in podjetnosti ter spodbujanje podjetniškega mišljenja posebno med mladimi preko sodelovanja s poslovnim svetom; 5. širitev dostopa do različnih ustvarjalnih oblik sa-moizražanja tako v okviru formalnega izobraževanja kot s sredstvi neformalnih aktivnostih mladih; 6. spodbujanje izobraževanja na osnovni in na višji stopnji matematičnih, znanstvenih in tehničnih spretnosti, ki vodijo k tehničnim inovacijam; 7. krepitev odprtosti za spremembe, ustvarjalnost in problemsko mišljenje kot sposobnosti, ki večajo inovativnost; 8. dviganje zavesti o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti med ljudmi, ki so ali niso vključeni v trg delovne sile; 9. promocija oblikovanja kot ustvarjalne aktivnosti, ki pomembno prispeva k inovacijam; 10. razvijanje ustvarjalnosti in inovacijskih sposobnosti v zasebnih in javnih organizacijah. Aktivnosti za dosego navedenih ciljev bodo potekale na evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni: konference, dogodki in iniciative za spodbujanje razprav in dvigovanje zavesti o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti; informiranje in promocijske kampanje za komuniciranje ključnih sporočil; identifikacija primerov dobrih praks in razširjanje informacij o podpiranju ustvarjalnosti in sposobnosti inoviranja; raziskave in študije na ravni skupnosti in držav članic. Ana Pavše, Smeri, d. o. o. PRISTOP K URESNIČEVANJU CILJEV NA REGIONALNI RAVNI Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti na Koroškem Na odločitev Evropskega parlamenta, da proglasi leto 2009 za Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti z namenom, da bi se slednji vključevali na čim več področij našega dela in življenja, smo se odzvali tudi na Koroškem. Za regijsko usklajeno delo smo povezali področja, na katerih skušamo še bolje uveljavljati ustvarjalnost kot pomembno vrednoto za osebni, družbeni in gospodarski razvoj. Na pobudo Občine Dravograd smo v regiji organizirali koordinacijski odbor, preko katerega se povezujejo nosilci razvoja v regiji iz izobraževanja, kulture, gospodarstva, regionalno-razvojnega sektorja in občin, da bi ob sodelovanju oblikovalske stroke v regiji skupaj izgrajevali kulturo ustvarjalnosti na Koroškem. Sporočilo Evropskega leta dobiva v trenutni gospodarski situaciji dodaten pomen tudi pri nas - krepitev ustvarjalnih in inovacijskih sposobnosti in zmogljivosti kot ključnih dejavnikov razvoja vseh nas pri spodbujanju kakovostnega razvoja regije ter pri snovanju identitete Koroške. »Zamisli si. Ustvarjaj. Prenovi.« Zastavljene aktivnosti se odvijajo vse od začetka leta 2009, med cilji Evropskega leta, ki so predlagani za vse ravni - evropsko, nacionalne, regionalne in lokalne -, jih skušamo v kar največji meri izpolnjevati tudi v našem okolju. Načrtovane dejavnosti sledijo sloganu tega leta: »Zamisli si. Ustvarjaj. Prenovi.«, ki nagovarja k iskanju novih rešitev, pri čemer opozarja na razsežnost in moč razvojnih potencialov družbe - ustvarjalnosti in inovativnosti. Podatki kažejo, da ima po merilih EU Koroška, tako kot Slovenija, še mnogo odprtih priložnosti za povečanje kreativnih zmožnosti. Tradicija naklonjenosti ustvarjalnosti na Koroškem je pomembna prednost pri prilagajanju novim zahtevam in pri iskanju novih poti za doseganje pričakovanih rezultatov, kot so: • prepletanje vzgoje, izobraževanja, informiranja, promocije, razvoja in menedžmenta pri uveljavljanju kulture ustvarjalnosti in inovativnosti v regiji; • zagotavljanje pogojev, da bi se v gospodarski in javni sferi na Koroškem razvijale dejavnosti, kjer bi se s kreativno uporabo znanja še bolje uveljavila strokovna, kompetentna kadrovska struktura. Za uresničevanje ciljev koordinacijski odbor predlaga in načrtuje aktivnosti glede na možnosti institucij, nosilk aktivnosti: iniciative in dogodki za dvigovanje zavesti o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti, delavnice, izobraževanja, razstave, srečanja po ciljnih skupinah in strukturah, informiranje, primeri dobrih praks, projektno interdisciplinarno delo, raziskave in študije ipd. Svojo ustvarjalnost je na slovesnem odprtju TVU predstavil tudi pevski zbor OŠ Juričevega Drejč-ka pod mentorstvom Vojka Veršnika. Foto: arhiv Aleksandre Gradišnik. Eden od rezultatov: razstava Papirna galaksija Dogajanja v Mežiški dolini so se začela prepletati z aktivnostmi v sklopu letošnjega razpisa za nagrajevanje inovativnosti v gospodarstvu, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Koroška. Gimnazija Ravne je omogočila vsem dijakom prvih letnikov, da se srečajo z različnimi področji oblikovanja, ob zaključku pa so pripravili razstavo »Papirnata galaksija«. Dijaki so v desetih različnih oblikovalskih delavnicah spoznavali, da je ustvarjalnost zabavna, zanimiva in polna presenečenj, da je lahko del našega vsakdana, predvsem pa ne pozna meja. Razstava je tudi s tem namenom nadaljevala svojo pot preko razstavišča Koroške osrednje koroške knjižnice dr. Franca Sušnika dalje po Koroškem in jo zaključila na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Ker sta med cilji Evropskega leta tudi sporočilo o krepitvi vseživljenjskega učenja ter podpora prizadevanjem za razvijanje kompetenc posameznika skozi vseživljenjsko učenje za kreativno uporabo znanja, smo še več pozornosti namenili predstavitvi Evropskega leta v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja v Mežiški dolini, ki so ga organizirale Smeri. Cvetjeklo - razstava izdelkov Simone Vončina in Davorina Horvata (ustvarjanje prve je prepoznavno zaznamovano s cvetjem, drugega pa z jeklom) je na ogled v Koroški osrednji knjižnici. RAZVOJ INOVACIJSKIH KOMPETENC SE MORA ZAČETI ŽE V ŠOLAH Dijakom približati ustvarjalnost in inovativnost v ravenskih podjetjih Papirna galaksija - eden od izdelkov ustvarjalne delavnice na Gimnaziji Ravne Ustvarjalen je lahko vsakdo Ustvarjalnost se nanaša na širok razpon človekovih aktivnosti, predstavlja pa predvsem uresničevanje določenih sposobnosti in prizadevanj. Slovar slovenskega knjižnega jezika ob razlagi pojma »ustvarjalnost« postavlja pomen spoštovanja nekoga zaradi njegove ustvarjalnosti, zaradi ustvarjalne uporabe pridobljenega znanja. Znanstvena razlaga ustvarjalnosti poudarja, da so to dispozicije, ki so v vsakem od nas, za njihov razvoj pa je poleg osebnostnih dejavnikov odločilno tudi okolje. Evropsko leto nas vse spodbuja, da tudi na Koroškem skupaj poiščemo priložnosti in čim bolje udejanjimo ustvarjalna prizadevanja. Mag. Aleksandra Gradišnik, vodja regijskega koordinacijskega odbora Evropskega leta ustvarjalnosti in inovativnosti na Koroškem V petek, 15. maja 2009, je bilo v okviru Evropskega leta ustvarjalnosti in inovativnosti ter Tedna vseživljenjskega učenja za dijake 3. in 4. letnikov Srednje šole Ravne na Koroškem organizirano predavanje o inovativnosti v podjetjih na Ravnah. Nameni predavanja so bili širitev in spodbujanje kulture ustvarjalnosti in inovativnosti na Koroškem ter seznanitev s primeri dobre prakse v podjetjih na ZGO-ju (Metal Ravne - Jože Apat, Oprema Ravne - Darko Jevšnikar in Sistemska tehnika - Gojko Melanšek). Povabilu se je odzval tudi Davorin Florvat iz oblikovalskega studia 28vitamin iz Slovenj Gradca. Predavanje naj bi prispevalo tudi k utrjevanju vezi med šolo in gospodarstvom. Uvodni govor o namenu predavanja je imela ravnateljica šole Ivanka Stopar. Vsak nov izdelek vsebuje inovacije Da ne bi dijaki imeli v mislih samo inovacij v težki industriji, je najprej industrijski oblikovalec in asistent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Davorin Horvat predstavil svojo pot od dijaka srednje šole na Ravnah, strojnega tehnika do uspešnega industrijskega oblikovalca. V vsak na novo oblikovan izdelek ali celostno podobo podjetij je treba vgraditi mnogo inovacij. Ideje, ki se pri tem udejanjijo, morajo biti v soglasju z naročnikom in predstavljati ustvarjalca ter biti namenjene ciljni skupini. Pot do inovacij je enostavna: Začnite delati to, kar zmorete, in ne le tega, kar morate! vfngSK*» Foto: Tomo Jeseničnik. Foto: arhiv Sistemske tehnike. Močna povezanost in soodvisnost znanja in inovativnosti Predstavnik Metala Ravne Jože Apat je najprej predstavil splošne resnice o inovativni dejavnosti. Inovacija je lahko vsaka udejanjena nova ideja, nov proizvodni ali tehnološki postopek, nov izdelek ali izdelek z novimi funkcijami. Največji inovator je gotovo narava, saj nas še vedno preseneča s svojimi spremembami in prilagajanjem. Inovativnost je zelo pomembna za uspešnost posameznika in podjetja. Resnična konkurenčnost je nekaj, česar na trgu ni mogoče kupiti, in je lastna lastnostim zaposlenih v kolektivu. Vse sodobne družbe z razvitim gospodarstvom si prizadevajo za čim več inovacij, za kar investirajo velika finančna sredstva. Ustvarjalnost je prirojena lastnost človeka in je ni treba šele pridobivati. Tako posameznik kot družba mora spodbujati inovativno razmišljanje in ne ga poskušati zatirati, kar se žal včasih dogaja pri avtoritarnih nadrejenih. Inovacija zahteva določeno organizacijsko kulturo podjetja in podporo inova-torski dejavnosti. Znanje in inovativnost sta močno povezana. Več znanja omogoča več inovativnosti. Znanje razširja možnost ustvarjalnosti in s tem prispeva k učlovečenju človeka. Za izražanje inovativnosti moramo biti tudi pravilno motivirani. Motivacija je pripravljenost na vztrajanje, kljub oviram, in je osnova za prodor k novemu, kar inovacija tudi je. Pri inovativni dejavnosti velja tudi zakonitost, da imamo navadno velik potencial, a mali izplen. Priložnosti za inovacije se izražajo predvsem z: • določenimi značilnostmi proizvodnje, • zahtevami kupcev, • stroški proizvodnje, • ozkimi grli, • tehnološkimi izboljšavami, • ostalo problematiko. Vsak izdelek ima svojo življenjsko dobo, zato moramo začeti z inoviranjem še pred njenim vrhom, če mu želimo podaljšati življenjsko dobo in dodati vrednost. Iskanje rešitve običajno presega okvir problema, kjer je ta nastal, zato so mnoge inovacije plod sodelovanja strokovnjakov z različnih področij. Valj med induktivnim kaljenjem Navarjanje drugega sloja in ogrevanje valjčnice Inovativno delovanje mora upoštevati tudi etiko. Etika se nanaša na lastnost človeka, da upošteva sočloveka. V zgodovini človeštva je bilo že mnogo inovacij, ki so povzročile uničevanje narave in človeka. Nagrade za inovatorje tudi v Sistemski tehniki Kot v vseh družbah, nastalih iz bivše Železarne Ravne, kjer je bil sistem inovativne dejavnosti dobro vpeljan, so tudi v Sistemski tehniki (ST) za pospeševanje inovativne dejavnosti in za zaščito ter motivacijo inovatorjev pred leti ponovno sprejeli Pravilnik o inovacijah. To je osnovni akt za zaščito intelektualne lastnine, na višjem nivoju pa obstajajo zakonodajni akti. Osnovni pogoj za ustvarjanje inovacij je ta, da mora inovator najprej vedeti, čemu želi določeno stvar izboljšati in ali ima dovolj znanja, da to zmore, ali pa dovolj poguma, da prizna, česa ne zna, in išče pomoč pri sodelavcih za uresničenje svoje ideje. Pri tem je zelo pomembno, kakšen je interes okolja, zato so se v ST odločili, da nagrajujemo vsako idejo in tudi majhne inovacije. Bistvo teh drobnih inovacij je, da olajšajo delo, skrajšajo čas izdelave, dajo inovatorju finančno in moralno priznanje, predvsem pa znižujejo strošek proizvodnje. Za rast podjetja je predvsem pomembna dodana vrednost v procesu proizvodnje, ki jo najbolj povečujemo predvsem z inovativno dejavnostjo, vpeto v vse procese v podjetju. Tako ni dovolj, da nastajajo inovacije le v proizvodnji, ampak so te nujne tudi v informatiki, tehnologiji in vseh drugih "administrativnih" procesih. Takšno združevanje inovativne dejavnosti je v zadnjih letih bilo uspešno v Sistemski tehniki predvsem pri uvajanju proizvodnje novih proizvodov, predvsem valjev za hladno valjanje. Z uvedbo tega proizvoda se ocenjuje, da je delo obdržalo okrog 70 do 100 zaposlenih. Kljub grobo znanim postopkom izdelave valjev je bilo potrebnih mnogo manjših inovativnih pristopov, tako v tehnologiji, proizvodnji, kontroli, prodaji, informatiki ipd. Vedno obstaja način, kako lahko nekaj naredite še bolje ... Poiščite ga! Foto: arhiv Sistemske tehnike. Največja norost je, kadar pričakujemo, da bomo z enakimi postopki in enakim načinom dela dosegli spremembe. Ena od pomembnejših inovacij, čeprav je sami tako ne ocenjujemo, je gotovo bifrekvenčni induktivni kalilni stroj. Zahteve zanj so dajali strokovnjaki za toplotno obdelavo, ideje pa so uresničevali strojniki in elektroniki ter elektrikarji. S tem strojem je Sistemska tehnika lahko trgu ponudila kakovostno površinsko kaljene valje z velikimi globinami doseganja trdote. Inovacija "Razporejanje dela po delovnih centrih" je s področja informatike. S to inovacijo seje prihranil velik strošek, ki je bil potreben za ročno vnašanje pregleda nad delom na posameznih stroškovnih mestih. Sedaj je omogočen hiter pregled v elektronski obliki z informacijskim sistemom Lar-go. Program je izdelal strokovnjak ST, ki ima znanja proizvodnje, tehnologije in računalništva, zato je uspešnost inovacije toliko večja, ker je uporabna za praktične primere, s katerimi se srečujemo v praksi. Z inovacijo pri navarjanju valjčnic je bil predstavljen predvsem način, kako se z malo domiselnosti lahko zmanjša težavnost in skrajša čas dela ter izboljša kakovost. Takšne inovacije inovatorjem prinesejo tudi večkratne nagrade, ker se izdelki občasno ponavljajo. Ena od vsakdanjih inovacij je tudi povrtavanje središčnega gnezda pri torzijskih vzmeteh, ki seje prej opravljalo na stružnici, sedaj pa se izvaja z ročnim vrtalnim strojem. Inovacija je sicer enostavna, vendar je zanimiva zato, ker zaradi velikega števila izdelkov prinese velik prihranek podjetju in nagrado inovatorju. Predstavljenih je bilo še več manjših inovacij, s katerimi si predvsem ključavničarji zagotovijo, da je njihovo delo opravljeno s čim manjšim naporom, s krajšim izdelovalnim časom in s ponovljivostjo čim boljše kakovosti. Skozi celotno predavanje pa je bila v ospredju misel, da smo ljudje misleča bitja, ki moramo ob svojem delu vedno misliti na to, kako bi si ga olajšali, poenostavili, naredili prijaznejšega, ga hitreje opravili itd. Pri tem je treba tudi vedeti, da lahko velike cilje dosežemo tudi z malimi koraki, le korakati je treba začeti, zato je lahko vsaka mala inovacija naš korak k uspešnosti podjetja in posameznika ter prispeva k izboljšanju življenja nas vseh. Moč družbe kot celote in posameznih podjetij se danes meri tudi po številu prijavljenih, še bolj pa uporabljenih inovacij. Podjetja na ZGO so žal bolj na repu inovativnih podjetij, zato je zadnji čas, da stanje spremenimo in si tako zagotovimo boljšo prihodnost. Gojko Melanšek, direktor OE Kakovost v Sistemski tehniki Na začetku proizvodnje valjev za hladno valjanje je bilo potrebnih mnogo manjših inovativnih pristo pov, tako v tehnologiji, proizvodnji, kontroli, prodaji kot informatiki. Foto: arhiv Sistemske tehnike. MLADI RAZISKOVALCI KOROŠKE - »MRK« V LETU INOVATIVNOSTI Blesteli tudi na državnem srečanju Težnja po odkrivanju novega spada med temeljne značilnosti človeka. Človek nenehno raziskuje, raziskovalna dejavnost bogati človeka posameznika in družbo. Na državni ravni poteka organizirana raziskovalna dejavnost srednješolcev v okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije že od leta 1978. Sprva so bile v to dejavnost vključene le posamezne regije Slovenije. Zaradi velikega pomena organizirane raziskovalne dejavnosti smo se leta 1993 v to dejavnost vključili tudi na Koroškem, ko je Gimnazija Ravne na Koroškem postala nosilka gibanja Mladi raziskovalci Koroške (MRK). Letošnje leto, ki sta ga Evropski parlament in Svet EU razglasila za leto ustvarjalnosti in inovativnosti, je dodatna spodbuda, da se zavemo, kako pomembno je prebujati radovednost mladih in sistematično gojiti kulturo raziskovanja. Razvoj družbe je tesno povezan z razvojem šolstva. Posodabljanje srednje šole je lahko dobra usmeritev tudi za nadaljnji razvoj raziskovalnega dela na šolah. Vloga šole in učitelja se spreminja, saj učitelj ni le posredovalec znanja (in še zdaleč ne edini vir znanja), učitelj mora dijake predvsem usposabljati za vseživljenjsko učenje. Morda je prav v tem priložnost tudi za novo vlogo raziskovalne dejavnosti v šoli. Letos 24 raziskovalnih nalog Na razpis gibanja Mladi raziskovalci Koroške je letos prispelo sedem osnovnošolskih in sedemnajst srednješolskih nalog. 20. aprila so osnovnošolci predstavljali svoje naloge na OŠ Prežihovega Vo-ranca, 21. aprila pa se je regijsko srečanje dijakov odvijalo na Gimnaziji Ravne na Koroškem. Sodelovalo je trinajst osnovnošolcev in petindvajset mladih raziskovalcev srednješolcev, ki so s pomočjo mentorjev raziskovali na področjih družboslovja, slovenščine, ekonomije in turizma, ekologije, biologije, tehnike in tehnologije, elektrotehnike in računalništva, astronomije in fizike ter tudi na področju inovacijskih predlogov. Pod okriljem MRK-a sta dijaka zagovarjala tudi nalogi za nagrado Metala Ravne. Najboljše naloge z regijskega srečanja so se uvrstile na državno srečanje, ki bilo 22. maja letos v Murski Soboti. Dosežki na državnem nivoju potrjujejo tudi kakovost dela na ravni regije, saj so se srednješolci vrnili z dvema zlatima in dvema srebrnima priznanjema, zlato priznanje je prejela tudi osnovnošolska naloga. Marija Krajnc, koordinatorka gibanja MRK Udeleženci letošnjega srečanja mladih raziskovalcev v Murski Soboti Foto: Miran Kodrin. Foto: Miran Kodrin. ■ ,7' 5- 2009 http://tvu.ac».il http://tvu.4CS.ll/kol#dar :wil#"nU09VVMrtl P- tonuMi h*tt> *<*»<»2"*; Priznanja za mlade koroške raziskovalce na državnem srečanju ZLATO PRIZNANJE - osnovnošolci Avtorja: Rok Nemec in Andraž Roger, OŠ Neznanih talcev Dravograd Naslov naloge: In je zasvetila - Teslov transformator Mentorica: Marija Cehner ZLATO PRIZNANJE - srednješolci Avtor: Simon Rekanovič, Gimnazija Ravne na Koroškem Naslov naloge: Imena živalskih vrst v sporočilih osnovno- in srednješolcev Mentorja: Iva Potočnik in Miran Kodrin Avtorice: Tamara Desch, Anika Grabec in Eva Jeseničnik, Srednja gostinsko-turistična in lesarska šola Slovenj Gradec Naslov naloge: Z večstoletno tradicijo v prijaznejšo prihodnost Mentorja: Mateja Gorišek in Roman Založnik SREBRNO PRIZNANJE Avtor: Aljaž Verhovnik, Gimnazija Ravne na Koroškem Naslov naloge: Vlak bratstva in enotnosti Mentorica: Karla Oder Avtorici: Aleksandra Goličnik in Darja Prošev, Srednja ekonomska šola Slovenj Gradec Naslov naloge: Kajenje - kako se mu upreti? Mentorici: Dora Najrajter in Vesna Robnik Rok Nemec in Andraž Roger z lastnoročno izdelanim Teslovim transformatorjem (iz njega sta uspela izvabiti do 15 cm dolge strele in na daljavo prižgati neonsko sijalko) in zlatim priznanjem. Foto: Tone Kelbl. 121. JEKLARSKI POHOD Uršlja gora v objemu pohodnikov V soboto, 30. maja 2009, smo začeli štirideseto sezono železarskih oziroma jeklarskih pohodov. Tradicija, na katero smo lahko ponosni in nas tudi zavezuje. Pohod je bil v znamenju spomina na Francija Tel-cerja,_ki je začel s prvimi koraki na tej poti, imenovani Železarski ali Jeklarski pohodi, in jo prehodil do številke 117, ko smo bili prvič brez njega na pohodu na Košenjak. Leta 2008 smo nadaljevali to pot in postavili izhodišča za letošnjo sezono. Ob osmi uri smo se zbrali na parkirišču ob Ivarč-kem jezeru. Dež in megla sta se spuščala s pobočja gore in nič kaj prijazen dan se ni obetal. Prijatelji z Raven, iz Štor in Celja, z Jesenic, iz Verige, Tovila in Plamena Kropa smo se zbrali ob dogovorjeni uri. Nismo dovolili, da nam bi dež pokvaril dobro voljo. Čutil sem zadovoljstvo, da smo spet skupaj v takšnem številu in da vidim znane obraze, ki nosijo toplino prijateljstva v sebi. Glede na vremenske razmere se je večina udeležencev podala po krajši varianti z Naravskih ledin na vrh. Štirideset pohodnikov pa je izbralo daljšo pot od Ivarčkega jezera po »Železarski poti«. To je po poti, ki jo je Franci najraje uporabljal pri obiskih (kot se je pesniško izrazil Tone) svoje prijateljice Uršlje gore. Še preden smo prišli mimo Jurčkove bajte, se je začelo vreme izboljševati. Po dobrih dveh urah smo prispeli do kapele pod vrhom Uršlje gore in uzrli gotsko cerkev sv. Uršule ter planinsko kočo. Tudi sonce se je prebilo skozi oblake in se trudilo s topljenjem na novo zapadlega snega. Tudi zadnji pohodniki z Naravskih ledin so se nam pridružili, tako da smo povsem napolnili kočo, ki je bila kar naenkrat premajhna za vse. Vendar se je vreme povsem izboljšalo in je bilo tudi pred kočo prijetno. Ob 11:30 smo se odpravili proti koči na Naravskih ledinah, kjer smo zaključili pohod. Okrepčali smo se z malico in posedeli na novih klopeh pred kočo. Ob pozdravu pohodnikov smo se spomnili Francija in njegove dediščine, katere del so predvsem naši pohodi in poti, ki smo jih v teh štiridesetih letih prehodili z njim. Zavedamo se pomena začetka in preteklosti, hkrati pa prevzemamo odgovornost za sedanjost in prihodnost teh pohodov, ki s svojo udeležbo znatno presegajo povprečne planinske pohode in so zato nekaj posebnega v našem prostoru. Druži nas ljubezen do sočloveka, gora in pripadnost cehu jeklarstva in predelave jekla. To nas dela posebne in hkrati poglablja pripadnost tradiciji, začeti davnega leta 1969. Ob zvoku dveh »frajtonaric« je čas hitro minil. Ob 15. uri seje vreme spet poslabšalo in tako pospešilo zaključek pohoda. Udeležilo se ga je 271 pohodnikov (z Raven 102, z Jesenic 90, iz Štor in Celja 49, iz Lesc 7, iz Krope 11 in iz Ljubljane 6, za varnost je skrbelo 6 prevaljskih gorskih reševalcev). Zahvaljujem se ravenskim podjetjem (Metalu Ravne, Sistemski tehniki, Petrolu Energetiki) in sindikatu SKEI za podporo pri organizaciji pohoda. Z nami so bili tudi gorski reševalci s Prevalj, s katerimi nas poleg gora povezuje tudi Franci, ki je bil njihov dolgoletni predsednik. Jože Apat, vodja Organizacijskega odbora za pripravo jeklarskih pohodov Ravne na Koroškem Pohodniki pri koči na Naravskih ledinah Foto: Andreja Čibron - Kodrin. RIMSKI VRELEC PRED PRODAJO Tudi zadnja analiza potrjuje, da je mineralna voda zdravilna Hotelska Trnuljčica iz leta 1896 na Rimskem vrelcu Pred napovedanim jesenskim razpisom za prodajo kompleksa Rimski vrelec, katerega lastnica je zdaj ravenska občina, razveseljujejo ugotovitve balneološke ocene tamkajšnje mineralne vode, ki je eden od adutov, s katerim želi sedanji lastnik pritegniti investitorja. Medtem ko zdaj potekajo pogovori s potencialnimi kupci in oglaševanje tudi v tujih revijah ter je izdelano predstavitveno gradivo, bo septembra objavljen razpis za prodajo kompleksa Rimski vrelec z oddajo zavezujočih ponudb. Te bodo, po besedah župana mag. Tomaža Rožena, vrednotili glede na ponujeno kupnino, obseg investiranja, usklajenost z naravno in s kulturno dediščino ter rok izgradnje hotela. V občini Ravne na Koroškem so prepričani, da ima Rimski vrelec v turistično-investicijskem pogledu vsaj deset prednosti. Te so, tako Primož Praper, dipl. inž. gradb.: takojšen začetek gradnje, 17.000 m2 stavbnih zemljišč, možnosti razvojnih širitev območja, blagovna znamka s tradicijo, izvir mineralne vode, bližina avtoceste, bližina mednarodnih letališč, ekskluzivna ponudba, odlične naravne in kulturne danosti ter podpora lokalne skupnosti. Pitne in kopalne kure Po naročilu ravenske občine je zadnjo balneološko oceno mineralne vode Rimski vrelec nedavno opravil primarij prof. dr. sci. mag. Janez Kraševec, dr. med., izredni profesor za balneologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in Visoke zdravstvene šole Univerze Maribor. Ime Rimski vrelec je staro vsaj dva tisoč let, že od druge polovice 19. stoletja pa viri govorijo, da so Pri izviru hotuljske slatine slatino opisovali kot najčistejšo in zdravilno namizno vodo, da so jo celo stekleničili in z njo zdravili obolenja ledvic, mehurja, prebavo itd. Opravljenih je bilo tudi več balneokemičnih analiz vode, zadnja aprila letos na Zavodu za zdravstveno varstvo Inštituta za varstvo okolja v Mariboru. Primerjava pokaže, da ni vrednostnih odklonov v kationih, anionih, vsebnosti C02, pH in temperaturi, kar pomeni, da je še vedno veljavna odločba iz leta 1975, s katero je takratno ministrstvo za zdravje definiralo mineralno vodo Rimskega vrelca »kalcij magnezij hidrogen karbonatno kislico z relativno visoko vrednostjo železa za naravno zdravilno sredstvo«. Iz zadnje analize tudi izhaja, da voda ni obremenjena s polutanti organske narave in z natrijevim kloridom, v njej ni nitritov, pesticidov in patogenih mikroorganizmov ter ni radioaktivna. Za mineralno vodo, ki je iz dveh vrelcev priteče 112 ton na dan, dr. Kraševec meni, da bi bila, tako kot že v preteklosti, uporabna v medicinske pitne namene. (Iz nje bi bilo mogoče odstraniti tudi železo, potem bi bila primerljiva s Templom ali Styrio.) Z njo bi lahko zdravili: gastritis, stanje po operativnih posegih na želodcu, kronično vnetje črevesa s prebavnimi motnjami, kronično vnetje žolčnika, vnetja sečnih poti, tvorbo ledvičnih kamnov in peska, motnje metabolizma in jetrnih funkcij, anemičnost, stanja po izgubah krvi pri operativnih posegih, splošno oslabelost in izčrpanost itd. »Kisla« voda bi bila primerna tudi za kopalne kure, z dogrevanjem z 9 na 36 do 38 stopinj Celzija, kar bi koristilo pri motnjah pretoka krvi in metabolizma, pri obolenjih hrbtenice in bi bilo v podporo sečilom pri izločanju konkrementov in pri nevrovegetativ-nih težavah. Izvira pa ne bi zadoščala za polnjenje in delovanje hotelskega bazena. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Dr. Kraševec se ob vseh možnostih uporabe slatine zavzema, naj bo tudi v prihodnje izvir urejen tako, da bi do njega lahko dostopali domačini, ki vodo pijejo vseskozi. Prenova v tematski hotel? Odločitve bodo seveda investitorjeve, porajajo pa se razmišljanja, kakšna naj bi bila prihodnja ponudba prenovljenega kompleksa Rimski vrelec. Eno izmed njih je v svoji diplomski nalogi oblikovala arhitektka Vojka Močnik, ki je zasnovala hotel, usmerjen v zdraviliški, kongresno-izobraževalni in zimski ter doživljajski turizem. Predvidela je porušitev prizidka ter na njegovem mestu dograditev novega, ki odslikava prvotni del, dodala pa je še prizidek za hotelske sobe (predlaga les), ki bi v celoti zadoščale za prenočitev stotih (in še več) gostov. Povezava med starim in novim delom bi bil center za dobro počutje, kjer bi bil prostor tudi za kadi za kopeli. Vrednost takšne naložbe bi bila okoli 6,7 milijona evrov, pri čemer bi bila mogoča postopnost prenove. A. Č. TOPLA - PLEZALNI RAJ V ospredju druženje, ne tekmovanje Predzadnji majski konec tedna je dolina Topla gostila že tretji CCT (Cahn Climbing Competition), ki so ga pripravili trije koroški alpinistični klubi (iz Slovenj Gradca, Črne in z Raven). V Burjakovi steni in po balvanih nižje v dolini se je preizkušalo okoli šestdeset plezalcev, alpinistov, bulde-rašev in drugih t. i. raziskovalcev nekoristnega sveta. Namen plezanja dvanajstih smeri in prav tako dvanajstih balvanov v treh kategorijah pa po besedah organizatorjev Nejca Čuješa in Tomaža Žužla ni tekmovanje, temveč druženje, čeprav so za tiste, ki so zmogli preplezati smeri in balvane, pripravili tudi praktične in denarne nagrade. Druženje v naravi so udeleženci tradicionalnega CCT-ja nadaljevali v Črni, kjer jih je zabavala skupina Big Foot Mama. A. Č. Javna predstavitev razvojnih možnosti in turističnih priložnosti Rimskega vrelca ter balneološke ocene mineralne vode je bila 20. maja v občinski stavbi na Ravnah. Od leve: Primož Praper, dipl. inž. gradb., Vojka Močnik, univ. dipl. arh., župan mag. Tomaž Rožen, prof. dr. Janez Kraševec, dr. med. Prof. dr. Janez Kraševec: »Vodo z Rimskega vrelca so v medicinske namene začeli uporabljati že pred stopetdesetimi leti.« Fotografije: Matej Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. POROČILA Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v maju Na ZGO-ju 5. 5. 2009 so poklicni gasilci po vklopu javljalnika pregledali proizvodne prostore jeklarne, 14. 5. 2009 so sodelovali pri nudenju prve pomoči in prevozu obolelega delavca valjarne, 21. 5. 2009 so ob 8.42 in 12.33 gasili požar v Šerpi, 25. 5. 2009 so po vklopu javljalnika za požar pregledali kemijski laboratorij, 26. 5. 2009 so sodelovali pri delovni nesreči v jeklovleku, 28. 5. 2009 so odstranili razlito nafto s ceste na območju ZGO-ja, 29. 5. 2009 so v upravni zgradbi reševali delavke iz dvigala, 29. 5. 2009 so ob ograji ZGO-ja odstranili suhe veje, ki so pri delu ogrožale delavce Petrola Energetike, 29. 5. 2009 so pogasili požar v zabojniku za smeti pri glavnem vratarju, 30. 5. 2009 so gasili požar v kovačnici. Druga pomoč in intervencije 4. 5. 2009 so poklicni gasilci reševalcem pomagali pri prenosu pacienta iz četrtega nadstropja v reševalno vozilo in iz reševalnega vozila nazaj v stanovanje, 5. 5. 2009 so gasili zaboj za odpadke na Gačnikovi poti 5, 13. 5. 2009 so posredovali ob izlitju vode v kletnih prostorih Na Šancah in 14. 5. 2009 pri razsutju tovora na Poleni, 15. 5. 2009 so reševali ponesrečenca na Dobrijah, 19. 5. 2009 so pomagali pri prometni nesreči na Libeliški gori ter 26. 5. 2009 pri prometni nesreči in razsutju tovora v Pamečah, 27. 5. 2009 so reševalcem pomagali pri prenosu pacienta do reševalnega vozila, 27. 5. 2009 so posredovali pri prometni nesreči v Hudi luknji in 29. 5. 2009 pri prometni nesreči v Velki ter 30. 5. 2009 ob sumu onesnaženja v Palomi na Prevaljah, 30. 5. 2009 so intervenirali ob vklopu javljalnika požara v Leku na Prevaljah. Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men. Kadrovska gibanja v aprilu FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Za določen čas so zaposlili po eno novo sodelavko v štorski in ravenski enoti Petrola Energetike, kjer so s poslovno enoto v Hrastniku pridobili tudi 22 novih sodelavcev. V Litostroju Ravne imajo štiri nove sodelavce za določen čas. V drugih družbah ni bilo sprememb. Prekinitve delovnega razmerja Sistemsko tehniko je sporazumno zapustil sodelavec. V drugih družbah ni bilo sprememb. Pripis: Objavljamo podatke le za večje družbe, ki še naročajo Informativni fužinar. Po podatkih kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH 30. 4. 2009 PETROL ENERGETIKA 160 PE RAVNE 97 PE ŠTORE 41 PE HRASTNIK 22 KOROŠKI GASILSKI ZAVOD 14 SLOREST (ZGO Ravne) 29 SISTEMSKA TEHNIKA 256 SISTEMSKA TEHNIKA ARMAS 17 LITOSTROJ RAVNE 124 Informativni fužinar, št. 6, junij 2009. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne. ISSN: C500-0572. Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof. Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: andreja.cibron@metalravne.com. Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 670 izvodov. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Sv. Duh - idila pod Olševo Foto: Matej Kodrin.