H»(olKk cerkven list. Danica izhaja 1.. 1". in 20. dnu vnaciga mesca na Qfli poli, in velja po pošti za cclo leto 3 gld.. * a pol leta I »hI. «;o kr.. \ tiskarnici sprejemali .i na leto 'i gld. tiO kr. in na pol leta t cld. 30 kr.,'ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danim dan popiej TKivI XVII. V Ljubljani 20. rožnika 1804. i Asi lh. Vofjovovl o ti * po ve tii. Spihuje M. Smo loj. (Dalje.) Duhovni p moč ni k. Dn je temu res tako, nam pričaj« mnoge pritožbi', ki so se glasile iz obilnih krajev zavoljo razujzdanosti Ijuili potem, ko je bila posebna spoved odpravljena. Tako n. pr. so prebiva v ci mesta Norimberga poslali ilo cesarja Karola V prošnjo, naj bi zapovedal, da naj se pri njih posebna spoved zopet vpelje. In ravno t« so priznavali in se vedno priznavajo vestni in skušeni nekatoličanje. Učeni protestant Bod en man, kteremu posebne prijaznosti do katoličanov gotovo ne morete očitati, v svoji simboliki na ravnost pravi, da so nekatoličanje s tem, tla so posebno spoved opustili in odpravili, cerkev brez dvombe oropali ene njenih naj bolj koristnih, dobrotnih in primernih naprav. „Ako je v keršanski veri, pravi med drugim tudi Leibnitz (Svst. Theol. str. 265), kaj lepega in ljubeznjivega, je gotovo posebna spoved, in pobožen, moder in skušen spovednik je v rcsnici velik srednik Božji v zveličanje duš." ,,kdo more pač vse tisnee razšleli, pravi slavni nekatoliški bogoslovec dr. Plank (VVorte des FriedensJ, katere je že sama ta naprava (posebna spoved) pogube otela, k pravemu spoznanju in na pot poboljšanja pripeljala!" itd. ,.Dobro opravljena spoved," pravi neki skušen zdravnik, ,,niore pri nekterem bolniku bolj koristiti in mu h zdravju pomagati, kakor zdravnik in zdravila. Tako bi vam mogel o koristi in prednosti naše spovedi še dolgo versto enakih »pričevanj praviti in naštevati. Povem naj le še to, da nted tem ko D. H. Stcffens (die gegenuartige Zeit, Tli. 1.) pravi: „Splošnja spoved in pa nobena," — katoliško spoved šc celo načelnik brezbožnih modrijanov pretečene dobe, glasoviti Voltaire, jako hvali in lepo spoznava njeno korist in prednost. „Xi je morebiti," pravi on**, „bolj koristne naprave, kakor je spoved; vsakega človeka vest peče, ako se je z velikim grehom zadolžil, in ako ga ktera reč more potolažiti, je misel, da mu je v spovedi mogoče se spet spraviti z Bogom." In drugod, ,,spoved je izverstna naprava, hudo poželenje krotiti in pripomoči, da grešnik ne obupa in v stare pregrehe spet ne zabrede, da se s sovraštvom napolnjene serca pomirijo in da povernejo krivičniki ptuje blago. — Zdi se mi, da so nasprotniki rimske cerkve se zoper spoved vzdignvaje naj močneji oveni odpravili, ki sc more hudobiji staviti." - 1'rad ni k. Ako je temu tako, ako ti učeni možje •) Diet. 1'hilos Annal. d I Empire. spoved res tako hvalijo, kakor pravite, zakaj pa ti modrijani niso sami k spovedi li<*dili? Duhovni pomočnik. J. II. lil i n nam v svojem govoru od spovedi celo versto slovcčili in glasovilili modrijanov našteje, od katerih se ve, da so k spovedi hodili, ali saj na zadnje svojo zamudo obžalovali in na smermi pusti Iji se spov« dali (tinljivo je brati, kako je njih mnogo v ti resni uri z velikim ke-sanjein prckl čuvalo zmote in na pragu večnosti popraviti želelo pohujšanje, ki so ga napravili s svojim slabim izgledom in brezbožnimi spisi. Znano jc iz sedanjega časa, daje tudi prederzni sovražnik rimskega Stola, minister Kavur. na smcrlni postelji spovednika poklical in se spovedal ali se saj spovedati želel. Iti živo v spominu, mislim, vam jc se, koliko hrupa iu serda je delalo sovražnikom vere in cerkve, ko se je bil spovedal in z liogom spravil mesca oktobra lanskega leta Perego, glasoviti nasprotnik cerkve in njenih pastirjev, vrednik brezbožnega veroneškega časnika, kterega so bili škofje mogli preklicali iti prepovedati. V svojo lastno srečo zadel od roke milosti lložje, se je poslednje ure še spreobernil, svoje zmote preklical in s ss. zakramenti previden skesano in spokorno umeri. Pa mnogi niso bili tako srečni, da bi jih bi! nebeški vinogradnik poklical še dvanajsto ure, zakaj Bog deli svoje milosti, komur hoče. Prehitela jih je noč in spolnile so se nad njimi besede, ki jih sv. Duh v bukvah pripovesti I, S£4-<£H. govori, ko pravi: ..Klical sim vas, in ste se zoperstavili; svojo roko sim za vami iztegal. iu nikogar ni bilo. ki bi se bil na njo ozerl. Ker ste moj svet zavergli in vam za ntoje svarjenje ni mar, se bom ludi jest k vašemu pogubljenju smejal, in vas bom osramotil, kadar bo to. česar ste se bali, nad vas prišlo, kadar vas bo nadloga obšla in bo pogubljenje kakor vihar priderlo, kadar bo britkost iu težava prišla nad vas. Tedaj bodo name klicali, pa jih ne bom u slišal.** — V resnici, resne in pomenljive besede, ki naj bi jih mnogi sedanji slaboverni in toliko mlačni kristjani, za-ničevavci spovedi in Božje besede v spominu imeli in dokler je še čas, jih dobro premislili! -- Prav po povedanih besedah se je, da drugih ne omenim, Voltairu godilo. V t nem svojih pisem pripoveduje, da se je v poprejšnjih boleznih spovedal, in tudi v zadnji bolezni je hrepenel po duhovnu; pa njegovi brezbožni prijatli so ubranili, da v ta namen naprošeni fajmošter neke fare v Parizu ni do bolnika prišel, in v strašnem obupu in divjanju je Voltaire 30. maja 1778 prežalostno končal. Njegov zdravnik Tron-cliin, ki je bil pričujoč, pripoveduje tako-le: ,,Mislite si vso besnost in divjanje Oresta, in imeli hote Ic slabo podobo nbupnosti in divjanja, v katerem se je Voltairi- na smertni postelji z naj del. Želeti bi bilo, pristavi. ..da bi vsi slabovcrni in brezbožni kristjani takrat pričujoči bili in vidili to grozno prigodbo,44 — iu se prepričali, da z Hogom in večnostjo ni norčevati. da v resnici .Je smert (terdo vrat nega) grešnika naj hujši.(I's. 33, 22.) (I)alje nasled.) Eno uro r 1* osptt - srdi. O Marija ! Vsim, ki v dušnih stiskah k tebi pribezijo, Sprosi, da pri Bogu milost zadobijo >eicino predmestje v Celovcu. Seutvidsko ioieuovano, odpira popotniku pot v daviioznaue kraje sprelepe srednje-koroske kroiioviue. Te mika, dragi slovenski brat, viditi in obiskati staro sloveča stolno cerkev Gospa-svetsko ? Želiš poznali ravnico, kjer so svoje dni vojvodi gorotanski prisegali pod vedrim nebom v pri prost i sclanski opravi narodu svojemu, da hočejo varovati sv. vero, pravdo braniti, in vdove? Te žene radovednost soznaniti se s starim vojvodskim mestom šl. Vidom, z nekdanjo stolno cerkevjo Kerško? Hrepeniš ogledati v razvalinah zdihajoče Breze, žalno lastnino slavne nekdanje posestnice zveličane Heme? Te je volja, soznaniti se z mnogimi fužinami, ki ti s svojimi rudniki, plavži, kovačnicami in Vsimi mogočimi napravami kažejo neizrekljivo bistri um našega veka? Tu-ven skoz to predmestje peljati te morejo koraki tvoji. — Tudi jaz nahajal sem se o ranem jutru 23. julija ls02 na romanji proti imenitni Božji poti Gospej-sveti. O sicčni popotnik, si boš, dragi bravce, gotovo mislil; mesca julija popotvati, ko ljubo solnčice zgodaj razlija zlate žarke od visocih nebes ter zapeka ljubi kruhek v rumenem klasovju na raz-prostranih poljanah, ko lički koj o pcrvcui svitu juternice ze spremljajo korake popotnikove s sprelepimi melodijami svojih raznoglasiiih juternih hvalnic, — ko otožne megle ne zakrivajo iu ne branijo stermim verhuncem kazati svojih plešastih glav daljnim krajem, — prav! takrat res mikavno je popotvati. Mene. blagi moj, je sprcmljevalo ono jutro le votlo bobnenje silnega groma, — svitli bliski razsvitlje-vali so mi še tamno jutro, — le dež ponujal se mi je za spreiuljevavca. pa vender mojega duha vse to ni poterlo; bil snu veselega serca in štel sem se srečnega, da le malokdaj v življenji svojem enako. Nc mislim se spušati v natančen popis okolice Celovške. kajti tudi tukaj, kakor sploh okoli mest naših krajev, se verstijo plodne njive s (umnimi gojzdiči, prijazne ravnine s steruiimi homci. ponosne graj šine s priprostimi selaiiskimi domovi. Bil pa je zastran meglenega jutra tudi razgled omejen. Priganjali po tauuiih deževnih oblakih sem toraj hitel po odperti dolini, ki meje kmal zunaj Celovca sprejela, jaderno naprej. — Minula je bila komaj ura, odkar sem bil zapustil glavno mesto gorotausko iu žc se mi jc pokazala pičlo četert ure od velike ceste k desni tje pod tamno zelenim gojzdoin ua prijetnem hoincu vas gospa-hvelska s častitljivo staro dvastolpno cerkevjo. — Spodobilo lii -e mi bilo. da bi bil kot romar korake zdaj neposrednje obernil proti ponosni cerkvi; al ker jc bilo še zlo zgodaj in do navadne ( 7) ure sv. maše še precej časa, napotil t-cm se še nekoliko dalje. — Dolina jela se mi je vštric Gospe-svete vedno bolj širiti. zelenkasti mah pokrival jc ravnino na obe strani ceste iu ze sem se nahajal ondi. kjer je stalo njega dni po ravnini in bližnjih gričkih sloveče rimsko mesto Virunum. Kdor ne razume besed: vse kar jc pod solnccm, spremeni se v nič in prah. naj pride tu sem. al ua kak drugi enaki kraj. l.e s trudom, le s kopanjem zaslediti se zamorejo ua tacih mestih pičle sledi nekdanjih poslopij, nekdanjega bogatega lispa, nekdanjega veselega gibanja. Vsled ktere nezgode je zgoraj imenovano mesto razpadlo in bilo pomendrano v prah, je čisto neznano: da pa stalo je na tem kraji, ui dvoinbe. Zbirke celovškega zgodovinskega gh-ustva hranijo obilno tu skopanih, sicer mutastih iu vender glasno govorečih svedočb. Cetertinko ure od Gospe-svete naprej vgledal sem k desni ceste veliko, leseno, rudeče-belo pobarvano ograjo, ki obdaja krasno čv etirioglato železno omrežje, sredi katerega stoji prestari kamniti dvosedni (eden od drugega obernjeni) stol z visokim naslonilom. Akoravno vsiin nevihtam izpostavljen, ustavlja sc vender ž? skoz sto- in stoletja vse-končavneinu zobu časa. Proti cesti obcrujeui, iz debelih pozlačenih čerk napravljeni napis ..Karntens Herzogsstuhl" naznanil mi je, da nahajam sc na mesti, kjer so v starodavnih časih sedeli vojvodi gorolanski, opravljeni v kmetijsko obleko, zagotovljajc narodu naj svetejše pravice in obljube. Žc* pred letom 1202 jc bil ta običaj ko staro-navadni. Oton, s pritokom ..Veseli," bil je pervi knez iz slavne Habsburške rodovine, ki je I. 1335 tu stare šege posnemal. Tudi vojvoda Albreht, s printkoiii ..Kruljevi," ponavljal je ta običaj. Negotovo jc to od njunih naslednikov. ,Sc le vojvoda Krn est, imenovan ,,Železni," obnovil je I. 1411 poprejšnjo navado. Nadvojvoda Karl-a sin pa, cesar Ferdinand, bil jc zadnji, ki je 28. januarja 151)7 sedel na tem stolu. Poznej jc bila ta slovesnost opušena. Slovesna šega zdavnej žc je zginila, košice blagih in mogočnih vojvodov, ki so sedeli nekdaj ua tem sedežu, zdavnej že so se razpadle v prah; sedež sam le šc stoji i n s svoji m i v obrobja naslonila v d o I b I j c n i in i slovenskimi napisi t e r d u o s p r i č u j e, da na š ni i I i m a t e r n i jezik j c že pred tisoč in več leti bil sposoben za to, kar mu nekteri še dandanašnje tako t c r d o v r a t n o odrekujejo, na m r e č za rabo pri j a v n i h obravnavah i u si o v e č i h prilika h. Dolgo dolgo tolmačili so celo zgodovinarji krivo iu uapčuo v terdo skalo vdolbljene slovenske besede in obljube starih vojvodov; iz „ma sveti veri" šiloma so hotli imeti latinskega „Maxima Severa." dokler jim ni rajni slavni slovenski zgodovinar Urban .laruik temeljito dokazal njihove pomote, ter je čisto nedvomljivo storil slovensko izreko. Sedež stal je poprej menda priprosto sred zelene tra-tice; od leta 1834 obdaja pa častitljivi kamniti vojvodski stol zgoraj omenjena železna ograja iu ona služi Gorotauu v posebno čast. kajti s tem svedoči, da v posebno spošto-vaviiem spominu ohranujc zgodovinske ostanke svoje. - Nazaj pridši do kraja, kjer z velike ceste derži stranska, ki pelje tlo vasi Gospc-svetskc, napotil sem se zdajci in jaderno po nji. Ze od dalječ ima vas kaj prijetno podobo. Začeruclo-rujavo cerkveno zidovje — krasno gotiško delo iz pervih desetin 15. stoletja — ponosno nadvladuje ostale hiše, ki obkrožujejo cerkev iu krog nje ležeče pokopališe. Kmalo sem stal na cerkvenem pragu ter stopil v sprelepo poslopje nebeške Kraljice Marije Device. Koga bi ne prešinilo sveto zavzetje na tem kraji, ako premisli, da stoji na mesti, kjer je stalo edno naj pervih kristjauskih svetiš gorotanskih, iu odkodar jc zablišala lučica sv. evangelija iu nauk katoliške vere še v gosti temi paganstva tavajočim htanovnikom koroškim. Bilo jc I. 754 po Kristusu, ko jc bil Kajtimar, gorotanskega vojvoda Borut-a stričnik, od Pipin-a, francoskega kralja, Gorotancem na njih lastno prošnjo za vojvoda postavljen. Kajtimar, na Bavarskem v katoliški veri podučeu. pride spremljan od vnetega duhovnika Majoran-a v domovino svojih očetov in vstanovi se na Kernskem gradu, ki jc stal na nasprotnem griču dandanašnje Gospe-svete in katerega zdaj le šc medli ostanki pričajo. Zraven vladarskih opravkov poprijel se je Kajtimar posebno vneto tudi razširjanja svete zveličanske vere. Al pri obilni žetvi njegovo in Majoranovo djanje ni premoglo zadostovati, toraj si Kajtimar milo-nadležno poprosi solnograškega škofa Virgilija, naj on ,>ride okrepčat narod njegov v kristjanski veri. Zaderžan po domačih obilnih opravilih Virgilij ui mogel z lastno osebo Kajtimaru želja spolniti; al poslal jc namesti sebe škofa Modesta s peterimi pomagavci, namreč mašnike !laton-a , Rcginbert-a, Kočar-a, Latin-a in diakona Kkhard-a. - Vštric Kernskega grada odbral si je Modest na gričku, kjer /daj stoji Gospa-sveta, svoje stanovanje, kar šc zdaj svedoči tu stoječa hišica po imenu „Modcstov gradič." Posvetil je, berž ko ne že poprej na tem mestu zidano kapelico v čast Matere Božje, in od tod vladal in pasel svoje verne ovčicc do svoje smerti. lTmerl je okoli I. 760 in bil je po določnem povelju kneza Kajtimara v gospa-svetski cerkvi pokopan pred altar sv. križa, katerega izverstni kip je Modest bil neki sam saboj v Gorotan prinesel. Zgodovina nam dalje naznanuje, da je po Modestovi smerti Kajtimar zopet škofa Virgilija vabil v svojo domovino. al tudi takrat samemu priti ni bilo moč. — l.eta 760 umerje Kajtimar iu smert njegova protila je hipoma vničiti ves pod njegovo vlado cvetcči verski blagor. Nezadovoljni plemcnitiiiki pričnejo pulje, meti kristjani iu pagani se vname silen boj, iu strašne okrutnosti nasledvajo zu koraki obeli strank. Kajtimarova vdova in njen sin Valdung morata pobegniti na Bavarsko, odpad od katoliške vere v Gorotanu jc velik iu razvaline pož^anih cerkva žalostno pričujejo, tla razpodena je katoliških ovčic četi a na vse strani. — Tasilo, vojvoda Bavarski, bil je v tih stiskali rešitelj dežele. S krepko roko je vkrotil upornike, Valdung prevzel jc zopet vlado ter sc na vso moč trudil, zbrisati nasledke žalostne domače vojske. Na njegovo prošnjo prišlo je iz »Solnograškcga vnovič več duhovnikov, iu zopet prične gnati drevo svetega križa nove mladike. 784. leta umerje škof Virgilij. Arno, pervi nadškof Solnograški in Virgilijev naslednik, bil je zopet mož posebne vneme. Prišel jc sam v Gorotan, prehodil hribe in doline, pmlučeval narod, postavljal cerkve in jim dajal mašnike. Prav on jc dal stolnici gospa-svet-ski zopet škofa Teodorib-a (ali Ditriha) ter ga sam skazal t predstavil) deželnim knezom. Tretji škof gospa-svetski je bil Oton ( Gl. Drobt. 18411 str. XIV ) iu z njim jc dokončanu versta tukajšnjih škofov; kajti za njim nastopili so tu višjo duhovno službo le prošti, kar sc gotli šc dandanašnji in sicer sedaj žc Ic po častnem imenu. (Konec nasled.) MIralom in sestram Ciril- Metodove bratovšine. Odkar ta bratovšina, vstanovljena od r. škofa Slomšeka iu v Kimu poterjena, moli iu prosi za spreobernjenje izhod nji Ii razkolnikov Grekov, se jih je že prav veliko po-vernilo v katoliško Cerkev in povračajo se neprenehoma. Sovražnik pa, razdražen iu serdit, da se mu v enem kraju kvar godi, sc iše na drugem znositi. Zbudil je na Ru-sovskem in Poljskem nov vihar zoper ondotne katoličane in peha se z vsemi močmi jih Cerkvi odtergati in v razkolništvo pogrezuiti. Mnogi katoliški časniki popisujejo nevarnost, ki ubogim Poljakom , temu nesrečnemu narodu , zdaj tudi zastran vere žuga. Nemili Rus, po jeziku naš brat, po veri pa naj hujši nasprotnik, ki jc že toliko katoličanov v razkolništvo spravil, razteza mreže tudi šc čez druge, ki so naše vere, kar jih je v njegovem cesarstvu. V Litvi misli skor vse katoliške samostane odpraviti in njih premoženje pograbiti, kar jc djausko menda že storjeno iu tudi cesarski ukaz za ta plen žc podpisan. Sicer pa namerja vse katoličanstvo v svojem cesarstvu, kolikor nar bolj je moč, od Rima odvezali in odtergati ali neodvisno storiti, to je, ga v razkolništvo spraviti, čc ne z enim mahljcjem, pa sčasoma. Pariški časnik „.lournal des Villes ct Camp." pravi: ..Petrograjska vlada se s tem peča, da bi katoličanstvo na Poljskem popolnoma zatcrla. Govori se o zatertji vsih samostanov. o zaderževanji. da bi se duhovstvo ne dopol-novalo, o brezinerncm nasilstvu cclo do duhovnov samih. Zares pa, česa sc Rusija šc boji dandanašnji? Ali ui očitna Kvrupina nezmožnost?" itd. Kaj črno pa mi k temu? Ali bomo nemarno gledali, ko volk predira v Kristusov ovčnjak ovčicc klat in tergat ? — Mi nimamo mečev, pušk in sulc. da bi šli vero svojih bratov branit; imamo pa drugo orožje, ki je močnejše od železja iu okovov, iu ki sc ga tudi Golijati boje. Mi pred vsim drugim kakor Slovani in katoličani pre-klicujcmo vnebovpijočo krivico, tla bi nemili Rus nase brate po veri in kervi na Poljskem iu Rusovskcm ali z zvijačo ali s silo, ali kakor si bodi v razkolništvo motil, zapeljeval, silil, tiral. Mi to preklicujemo v imenu človeštva; zakaj tako djanje jc barbarsko! Ako Rus to stori v današnji dobi, ki sc ponaša s humanizmom iti stcrpljivosljo, si bo nakopal zaničevanje, zaincrzo, kletev olikanih Slovanov iu vsih obdelanih narodov. Mi to prcklicujcmo v imenu vere iu vesti, ktera sc nc da siliti, nc po Dioklecijanovo iu nc [to .lulijanovo treti. Prcklicujcmo v imenu resnice, ki vemo iu smo prepričani. tla je njena podstava v Rimu. s kterim so naši bratje duhovno sklenjeni, in ki nima nobena oblast na zemlji pravico jih ud Rimu udterguvuti, ker duh posvetnim postavam ni podveržeu. Ker pa naš upor iu prntcstovanjo ne dojde do ušes tlačiteljev, in ko bi tudi došlo, jih nc bo predalo: torej imamo drugo, še v.-c močnejši orožje, ki tudi ..oblake pre-dere" in serca pretresa. To naše orožje jc molitev, ki se vsak dau iz dvajset in več tisoč ust iziija za spreobernjenje razkolnikov Grekov. Naj bodo vsim tem priporočali tudi ubogi Poljaki, da bi jih zalczvuuje iu potuha lic speljala in preganjanje uc premagalo. .Naj bodo piiporočeui razkoluiki sami v toliko goreč-niši molitev, tla ko katoličane išejo v zmoto spraviti, naj bi po milosti Božji mar sami svojo zmoto spoznali iu sc podali v Cerkev, ktero jc Kristus zidal na nepremakljivo skalo, sv. Petra, iu ki jc vrata peklenske ne bodo zmagale. V ta namen hočemo toliko gorečniše moliti vsi. ktere jc Gospod poklical k svojemu altarju. V ta namen naj sc povzdigujejo k Bogu ročice toliko nedolžnih, ki so v bratovšini ss. Cirila in Metoda. V (a namen naj molijo vsi dobri katoličanje. Ce bo več molitve iu bolj ko bo goreča, bitij pogosto in obilno sc bodo zedinovali razkoluiski Greki z materjo Cerkvijo, in bolj gotovo bo Bog prekrižal osnove in raztergal mreže razkolniškc prenapetosti, s kterimi išejo zapeljati naše preuboge in vsega inilovanja vredne brate Poljake. Poljakom pa Bog daj serčnost. tla bodo po zgledu toliko nekdanjih svojih bratov rajši kri pretili kakor du bi zatajili edino zveličavno vero svojih očetov in se pogreznili v zmoto in pogubljenje. Garibaldi. Leon Pages je undau ob kratkem v nekem francoskem listu popisal Garibaldovo življenje, iz kterega jc vredno kaj posneti. Garibaldi je bil rojen v Niči 4. m. trav. Ino; od priprostih staršev. Brez odreje in brez kaccga rokodelstva je pristopil za priprostega vojaka k mornarjem . pa se jc tako obnašal, da so ga odpravili. 1834 je zavoljo neke zakletve mogel iz Italije pobegniti. Sel jc na Francosko, pa sc je mu slaba godila, ker ui imel ub čem živeti. Mor-narsk kapitan se ga usmili iu ga prepelje v Afriko. Tamkaj jc katoliško vero zatajil iu postal musclmun (poturčil se jc bil). Pristopil jc v vojaštvo turškega beja. pa ni mogel nakviško, torej se je svoje službe naveličan podal v južno Ameriko. Tamkaj je bil mornar ua neki barki samovlade Vraguai, pa kmali jo je potegnil in se tlal v Buenos-Ajrcs-u v vojake zapisati, ko je bila vojska zoper liosas; nikjer pu se ni resničnih iu kej prida zaslug pridobil. Leta 1849 se jc vcrnil v Italijo iu je našel svojega učitelju Maciui-a. Ob < a-u I r i -umvirata mu v Rimu dali višje vud-jtvo zopi. vojaštvo. kjer jc vojakom dopustil prelivanje kervi in je tudi sani svoje roke oskrunil s francosko kervjo. Iz Kima pregnan jc po lialii begal . ni pa mu dišalo pri Novari za mlado Italijo biti se, temuč prepeljal se je v Ameriko , je pre-medcl novi Jork in Kalifornijo. Leta 1852 je brodaril na Kitajsko; tamkej sc je pobratil z najbolj kervoločuimi taj-pingskimi rovarji; še tisto leto se je vernil na Peruan-sko, je prebival v Limi ter s svilnimi trakmi kramaril po mcstnili ulicah. 1859 je bil že spet v Italii, in vlada v Torinu ga je kar precej naredila generala; ni pa se tepel pri Madženti in Solferiuu. Njegovo djanje je v Sicilii in v Neapelnu : ali zgodovina bo njegove dela drugač pripovedovala. kakor pa ou sam. Stotnik Pallavicini s pešico vojakov jc bil zadosti , da je svetu razodel Gribaldovo moč. Možje njegovih misel so ga pustili prostega na Kozjck, da bi ga ob svojem času zopet naprcgli. Njegova pot ua Angleško je imela namen, strašen ogenj vneti in sanje evropejskih prostomavtarjev pospešiti; toda za zdaj je previdnost Božja še osramotila naklepe žliudrastih politikarjev in pa zbegala težake rovarskega Babilona. 00yit*ti po Siorenshetn in dopisi* Iz Ljubljane. Zahvala. Prečastiti gospod dekan šmartenski Jožef Burgcr so ukazali, naj sc 270 iztisov knjig, ki so jih dali na svitlo. razdeli med bogoslovce. I)a se je po njih ukazu zgodilo, toliko rajši in veselejši naznanjamo. ker se moremo pri tej priliki serčuo zahvaliti blagemu gospodu dekanu za to v resnici znamenito darilo. Slava! Bogoslovci ljubljanski. V Ljubljani na dan sv. Antona Padvanskega 186-1. Iz Ljubljane. .,Novice'4 pripovedujejo, da so prevzvišeni občespoštovani c. kr. naš deželni poglavar baron Šlojsnik 14. t. rn. ogledali ljubljansko podkovijsko iu živi-nozdravuiško, pa tudi kmetijsko šolo in vert kmetijske družbe na Poljanah, in da so se zadovoljni ločili z mesta, na ktero je v letošnjem in lanskem deželnem zboru letelo toliko pšic. — Kakor več druzih, tako je upati , da bodo tudi ravno imenovane, za napredvanje deželnega blagra neovcržljivo potrebne naprave po hudih bojih zmagale in toliko lepše sc- razcvctale. — Od 11. do 20. t. m. je bila v red u t i razstava umetnih slikarij. Bilo je viditi veliko umotvorov, izmed kterih jih je bilo po sodbi izvedenih zares več hvale vrednih. Spomina vredna je zlasti velika slika žalovanje po snetji s križa." Viditi je bilo med drugimi več obrisov za altarje, ki jih gosp. Tomec šentviški ravno izdeluje. Kadi bi vidili v tacih razstavah več domačih izdelkov . ker vemo , da imamo može , kterim bi se nc bilo treba sramovati svojih del očitno izpostavljati, in ker ti tudi bolj vedo razločiti, kaj ni za naše čutilo. — Zavoljo gosp. Riharjevega spomini k a so se bili 16. t. m. zbrali k prcčast. gospod kanoniku in kanclerju K. Vel ka ver liu, kteri so blagovolili v tej reči predsedništvo sprejeti, naslednji gospodje: Dr. J. Bleiueis, Dr. L. Votlima. A. Lesar, A. Praprotnik in vrednik Zgod. Danice. Določeno je bilo za zdaj po nasvetu dr. Bleiueisa, da spo-miuik naj bo stanoviten, torej ne kaže drugač, kakor da naj se v zid vdela. kamor naj bi se o slovesnosti tudi truplo ranjcega prcdjalo. O pervi priliki pojde nekaj gospodov s kamnosekom na pokopališč poiskat primernega kraja iu ogledovat spominike, da se določi, kakošua oblika naj bi sc spomiiiiku dala. ter bo precej potem kamnar tudi načert zanj napravil. L panje je po tem takem , da okoli vsili Svetih se bo spomiuik zamogel slovesno postaviti. V prihodnjem siiidu bo zapisnik še nenatisnjenih Kiharjevih del pokazal. če bo mogoče tudi duhovno spominico že začeti, ali še ne in po kacem načinu. Denara je Danica dozdaj za spominik nabrala blizo poldrugsto gold. in ua-bira se tudi v Čitavnici po nasvetu gosp. dr. Bleiueisa. Iz Ljubljane. Naslednja lista iz Amerike (1. s sloven- skim napisom) bota gotovo vstregla mnogim Slovencem, zlasti tistim, ki so z misijonarji v zavezi. Preljubi Gostiša! Tu Ti naznanim z novega Jorka. kakor sim Ti obljubil, kratek občert našega popotovanja: Tiho nedeljo sim iz Kadeč odrinil; Veliko noč smo v Strasburgu praznovali; zadnjega marca skoz Pariz v Havre dospeli. V Havru smo celih 10 dni na barko čakali, torej 10. aprila po morji v jadreui barki „Mercurji" iz Havra odrinili iu 19. maja zvečer ua novi svet v novi Jork stopili. Morje je bilo pervi teden mirno, drugi teden zelo nepokojuo, de se je bilo treba dobro v steno vpirati. de človek iz postelje ni padel, drugi čas spreminjasto. Gospod Pire so pa že 4. aprila iz Havra odrinili v neki s o pa ru i barki. Marsikterega bi mikalo pozvediti, koliko vozuja velja. V domačih in tudi nemških krajih, menim, je zelo vsakteremu cena znana. V Stasburgu smo pri „L agent Sichler" mogli akordirati, ker naši potni listi niso bili v „Karlsruhe" revidirani, ali bi pa bili mogli več dui tam zavolj tega čakati. Iz Strasburga do novega Jorka je za vsacega 185 frankov, od novega Jorka do Šeutpavla pa po 105 frankov, tedaj za vsacega 290 frankov ali 133 gold. 75 kr. a. vel. Tako, ko bi človek imel vse že popred preskerbljeno, de bi se brez zaderžka lahko naprej derdral. in nikjer nič goljufan ne bil, bi zamogel z dve sto goldinarji a. vel. do št. Pavla priti. Kdor pa dobro jezikov ue razume, ali komur so okolišine neznane, ali pa če nima previdnega vodja saboj, naj se pa nikar brez 300 gold. na pot ne podaja. Gospod Pire so mi bili na Dunaji denar in vodstvo petnajsterih zročili, kar mi je dostikrat glavo belilo; pa z Božjo pomočjo menim de se bo vse dobro izšlo, in de danes-teden št. Pavel zagledani, svoje tovarše škofu zročim <•) in se potem k gospodu Pircu proti Krovingu podam. Popotovanje bi lahko obširniši popisal, ker pa menim, de ga bodo drugi miiogoverstno popisovali, naj ga opustim. Samo to opomnim, ko bi kdo mislil sem v Ameriko popotovati, naj nikar za amerikanske železnice v Evropi ne plačuje, de se kaka krivica ne zgodi, kakor se nam nekoliko kaže; pa mislim, de tudi iz te zadrege boni z Božjo pomočjo rešen. To opomnim zavolj nadavka. V Havri smo manj nadavka dobili, kakor bi ga bili mogli tukaj v novem Jorku dobiti, zlato ima tu 80, srebro pa 70 odstotkov; — skor neverjetno se bo komu to zdelo, pa je vender resnično. Sicer bi Ti imel še veliko popisovati, pa okolišine mi ue dopuste. — Zroči ta kratki občert našega popotovanja ljubi „Danici," naj naznani predragim domorodcem: prečastitini prednikom, prijatlom, znancem in dobrotnikom naš srečni dohod v Ameriko. Se eno siiu pozabil: Na barki sini enega krivover-skega novorojenega otroka kerstil in ravno tistega pokopal. Z Bogom ! z Bogom !! Ora pro me. V novem Jorku, 22. majnika 1864. Jožef Buh. misijonar. Iz Ljubljane. V Dunkirku ob Erie-jezeru 23., vel. trav. 1864. Predragi brat! Po dolgem in nevarnem popotvanji po morji smo — hvala Bogu — srečno zopet prišli na suho. 10. mai. travna opoldne smo odrinili iz Havra na strašno veliki amerikauski jaderni barki, ,.Merkurji;" v sredo zvečer 18. maja pa smo se ustavili pred zavetnikom Novojorškiin. od koder nas je drugo jutro na vse zgodej mali parobrod v mesto peljal. Celi dan namreč smo mogli ostati na barki, de so pregledali nas in našo robo: imeli so popred še dve barki preiskati, ki ste pred nami prišle tudi z ljudmi, torej smo mi še le proti vešeru na versto prišli, kar se pa tudi ni moglo hitro opraviti, ker nas je bilo veliko. Kakor so pravili, je bilo na ti barki okoli pet sto ljudi. ... Potem smo se v velikansko mesto podali. Prenočili smo v gostivnici, 12 v eni sobi. zopet enkrat na suhem in na čedni postelji; *) Zastran te reči primeri goep Plotov list v zadnji Danici. Vre* samo preveč vroče nam je bilo. Že zdaj je v novem Jorku zlo vroče podnevi in ponoči, . .. bil sim samo z rjuho odet, pa vender ves moker. Mesto je strašno veliko, vse drugač kakor Dunaj, ali tudi Pariz. Vse ulice so preozke, čeravno so precej široke; tergov (placov) tukaj skor nič ni, ampak le ulice pri ulicah. Zato se človek v tem mestu prav prav lahko zgubi, kar se nam je tudi prigodilo v sa-boto, 21. maja zjutraj, ko je šel g. Buh v nemško cerkev inaševat in mi žjim. Imeli bi bili uro hoda, ker smo pa pravo pot zgrešili, siuo hodili dolgo po mestu iz ulic v ulice, popraševali zdaj tega zdaj unega . dc smo zopet pravo pot našli, kakor nam jo je bil poprejšnji dan pokazal popotni tovarš, ki je bil že poprej v novem Jorku. Cerkev je tukaj veliko, veči del so lepo in čedno zidane; hiše so v jutrovski šegi narejene brez streh, ali s prav malo pripogujenimi strehami in veči del rudeče pobarvane. Po vsem uiestu grejo zraven navadnih ,,omnibusov" tudi taki po šinah, ktere konji vlečejo, in za eno vožnjo se plača 5 ,,cetov" ali 10 nkr.; čez vodo se ljudje in vozovi prepeljavajo po parobrodih, kterih veliko v cnoinčr iz ene strani mesta na drugo hodi. Silo živo je tu po ulicah, posebno podnevi. Ljudje so se mi vse drugačni zdeli kakor pri nas v Evropi; posebno veliko čeruih ljudi in Indijanov jc tukaj. V tem uiestu smo ostali 2 noči in 2 dni, 21. zvečer ob 0 smo se pa po železnici naprej peljali v enomer do sem, od koder Ti pišem, in kamor smo prišli danes zjutraj ob (i. Pred ni nobenega ravno velikega mesta, čeravno tudi to mesto ni posebno veliko; pa tu moramo čakati 12 ur do t> zvečer, ker toliko časa tukaj vožnja preneha. Tukaj so misijonarji Pasionisti, kteri imajo prav lepo cerkev in samostan z opeko zidan. Druge hiše so večidel lesene, vender pa prav lepo narejene. Prav prijazno mestice je, kakor bi bilo iz samih laških pristav ali vil sostavljeno, in stoji precej ob velikem Erie-jezeru, ima cerkev in kake 4. 5 razločnih ver, kakor je tu sploh navada. Xa vsakem kraju, ko smo se po železnici peljali, kjer je bilo le količkaj hiš, smo že vidili kake 3 ali 4 cerkve. .. . Na morji smo skusili več hudega kakor dobrega. Od začetka je šlo precej dobro, imeli smo dober veter iu lepo vreme; ali prišel je hud veter in z njim vihar, iu kakor smo se pervi teden lepo iu prijazno vozili, tako smo drugi teden plesali po morji. Barko, čeravno je velika in težka, je morje vse sem ter tje metalo. Strašno sino se zibali; zdaj sc je barka vzdignila odspre-dej in odzadi pogreznila, zdaj se je spet naopak zgodilo; zdaj sc je nagnila na desno, zdaj spet na levo. Pri takem zibanji so zaboji in kernirji ter druga ropotija leteli od ene strani na drugo, kar je posebno v srednjem prostoru veliko smeha delalo. Komaj smo reči na svoj kraj pospravili in postavili, kar se začne barka hudo premetavati, iu drrr... gre zopet vse naskrižem. Svoje reči smo ravno komej zamogli priterditi, da so ostale, — skorej bi bili mogli še sami sebe k postelji privezati, tako nas je metalo od strani v stran. Včasi sim se mogel terdo deržati postelje, če ne bi bil tudi jesf še! iz postlje naprej za zaboji. V 40 dneh, kar 6ino bili na morji, smo imeli trikrat vihar, včasi več. včasi manj. Vidili smo na tem potu večkrat morske ribe, več somov, ki so vodo spušali skoz nosnice, ribe polenovke ali ter-dice (Stockfische), ki so iz vode v zrak skakale, več ledenih gor, enkrat vodeni stolp. Ker nas je včasi vihar preveč v stran zanesel, včasi smo brez vetra mogli tiho ptati, včasi pred ledenimi gorami bežati, de bi se ne bili z njimi terčili, včasi si zavoljo prehude megle nismo naprej upali: zato smo toliko časa potrebovali. Jest, hvala Bogu! nisim bil veliko bolan; parkrat sim nekaj malo iz sebe vergel in ene dni v postelji ostal, pa je bilo dobro; v tem so pa drugi — terdui veliko terpeli in so se meni zlo smilili, kakor Ž., ki delj časa ni mogel nič jesti, če je pa kaj jedel, je precej spet iz sebe vergel. Na potu je g. Buh otroka kerstil. čigar ljudje so bili protestsnške vere. ker je bilo dete slabo in so se ljudje bali, de bi ne umerlo pred brez sv. kersta. Cmcrlo je res tretji dan, in g. Buli ga je v morje pokopal. To za zdaj; iz št. Pavla zopet kaj. Nace T o m a z i n. Dogodlia dremavkaiu v s varjenje. Kako lepo so se tu in tam Smarnice obhajale, si nam draga Danica, že večkrat povedala; morde bo marsikomu prav in v poduk, ako tudi poveš, kaj se je tiekje na Slovenskem o sklepu Smarnic primerilo. 31. majnika je bil slovesen sklep Smarnic, cerkev je biia polna. Nerodna deklina med tem, ko so sc litanije prepevale, na tla sede, zadrcmlje in zaspi. Zraven dremavke je klečala ženska, ktero božjast meče. Stara bolezen to revo verže; s tem se dremavka zbudi in prestraši, ker cerkev vso v svetlobi vidi, zavpije „ogcnj!" iu beži proti vratain. — Po vsi cerkvi vstane hrup in jok. Eni tišijo iz ccrkve, misleči, de zunaj gori, ti ki so bili zunaj pod zvonikom (cerkev je bila natlačeno polna), pa tišijo v cerkev, misleči, de v cerkvi gori. Jok, vpitje, guječa in strah postaja zmirom veči. Pa kmalo se je spoznalo, de ni nič hudega, ne v cerkvi, ne zunaj cerkve; — dc je le nemarna dremavka tega kriva. De se je marsikdo tisti večer strahu ves tresel, si vsak lahko misli; pa več jih jc bilo, kterim so se tudi šc drugi dan zavolj prcstauega strahu noge in roke tresle. Ilujih nesreč ni bilo. — Malo jc manjkalo, dc niso nekterih starih ljudi pohodili, ker padli so bili na tla. Dremavci, dremavke spoznajte iz te neprijetne prigodbe, v koliko nesrečo utegne dremavka ali pa dremavec več ljudi pripraviti. — Cerkev ni kraj za spanje. — Duhovni pastir pa jc ta primerljcj obernil v zveličavno posvarilo nekako tako-lc: Preljubi! Prestrašeni ste; nekteri se vsi tresetc, nekteri bote šc jutri ta strah čutili, ali pa tudi še več dui. — Le satno glas ,,ogenjčeravno ga ni, nas je tako omamil; — kaj še Ic bo, če kdo izmed uas v večni ogenj pride? — Pridni ste bili sploh v obiskovanju Smarnic. lepo ste sc sploh vedli; pa vender nismo vredni, de bi bili Sinarnicc tako lepo sklenili, kakor smo jih začeli. Bog morde na priprošnjo Marije D. dans nektere svari. Potem ojstro ograja ponočno vpitje — ponočvanje. pijance in igravce pristavljaje: O de bi pač mi tega strahu in tega sklepa Smarnic ne pozabili nikoli! Beseda, sama beseda ,,ogenj!" je toliko zbeganje in taki strah naredila: ali ter-dovratne čaka res ogenj, strašen ogenj! B<»g nas tega vari, Marija sprosi nam spreobernjenje, dc odidetno peklenskemu ognju! Z Gorenskega. Prifarška nova cerkev dobro uapred-va, žc je vsa zobokana in se znotraj lika in snaži. Zališa jo ua verhu tudi zmerna kupla. To bo lepota cerkve v bizantinskem zlogu, da na daljo in širjavo nc kmali kaj tacega. Vredno jo je viditi, kdor koli ima piiliko. — Imel sem tudi priložnost loško mestno novo zvonjenje slišati. Tako miloglasno nežno in globoko ginljivo zvonilo sc inestu neizrečeno lepo prileže; zlaga sc nekako z značajem ondot-nih prebivavcev. — Pridni Javorci so unc dni do 20 stotov težek zvon v zvonik vzdignili iu ga precej do čistega splačali. Pač deleč okrog se bo razlegalo zdaj lepo zvonilo s prijetnega berdica med gorami. Se marsikaj bi sc dalo povedati, kar Loški dekauii in njenim pastirjem lepo spričevanje daje. Iz Smlednika, 7. rož. — Kalvarij ni veliko po Kranjskem. Kar jest vein, je le šest takih hribcev (na Tabru pri Podbrezjah, pri Loki, v Kamniku, zunaj Kranja, v Smledniku in v šent-Rupertu), ki imajo ime po tistem hribu poleg Jeruzalema, na kterem je naš Gospod Jezus Kristus doveršii naše odrešenje. Na take hribcc ljudje posebno radi hodijo molit, ker si toliko ložej mislijo težavno pot, po kteri je nesel Jezus težki Križ. Tudi Smlejci radi obiskujejo svojo Kal-varijo. lepoto tega kraja, ter se ponašajo ž njo, ker vidiš jo. ako si tudi visoko na Gorenskein, če ue s prostimi, pa vsaj z oboroženimi očmi. Ze nekdanji gosp. baron Klod-nig. posestnik tedanje smleške grajšine. je dal leta 1773 -mzidati 14 postaj pod razvalinami nekdanjega »mleškcga grada (zdaj stari grad imenovan) in verli hribca postaviti tri križe z prav umetno izrezanimi podobami Jezusa in dveh razbojnikov ter je tako vstanovil našo Kalvarijo. Zob časa je glodal ze 90 let nad štacijoni in križi, tako de bi bilo vse razpadlo, ako bi sc ne bili lotili popravljanja. \aš iskreni gosp. oče, ki vsako leto. kar so tukaj, razvesele svoje oviice s kakšno slovesnostjo, se dogovore s pobožno in za vse dobro vneto gospo grofinjo ter sklenejo popraviti strehe na postajah, štatve in križe prenoviti, de se ohrani naslednikom, kar so predniki napravili. Stari ua majhnih deskah namalani in od dežja že skoraj čisto razprani križev pot se je nadomestil s sicer tudi starim, pa lepo prenovljenim drugim. ki smo ga imeli do lanskega leta v farni cerkvi. De hi pa farani še več veselja dobivali do Kalvarije, naprosijo gospod fajmošter občcljubljenega gosp. Salvatorja, ■'četa gvardijana čč. frančiškanov iz l.jubljauc. da bi prišli blagoslovit table sv. križevega pota in jih postavit v zidane postaje naše Kalvarije. Šli smo tedaj 3. nedeljo po binkoštih v ilolgi dolgi rajdi (gotovo jc bilo nad 2<>0<> ljudi J za ziiam-njem sv. križa iz farne tei k ve proti Kalv ariji. skorej štirtlcc ure delec v obhodu med zvoiijenjem, molitevjo in ginljiv imi postnimi pesmami spremljaje table križevega pota. ki so jih nosili nedeljski šolarji. Po navadnem blagoslovljcnju nas zopet farni zvonovi skličejo in začela seje piidiga. v kteri -o \isokoe. o. gvardijan prav serčno skazovali. kako se učimo sami sebe spoznati in ljubili Jezusa, ako prav premišljujemo terpljenje in smert Zveličarjcvo. S peto sv. mašo po pridigi je bila dokončana dopoldanska služba Božja. Popoldne o poli šestih pa je bilo spet blagoslovljevauje križevega pota v Mošah, podružnici sinleške fare. kterega -ta dala malati dva gg. duhovna, ki sta iz Moš doma, ter sta si - tiru. kakor tudi s prciiovljenjcm ondotne cerkvice, lep spomin ohranila. Slovesen in giuljiv je bil ta dan za vse «mleske larmanc, kterim >e je pridružilo veliko bližnjih sosedov k slovesnosti; giuljiv pa jc bil tudi za duhovšino in vsakega poštenega vernika, ker se je v idilo, dc v naši deželi in tudi v tem kraji jc še živa vera in veliko pobožnih -erc. Vse naj pa bo v vikši čast Božjo in slavo Marije Device. M — b—j — v. Z Doleuskega. K. — Hitro reke in potoki teko. ali -e hitrejši človek proti večnosti. Kam pa bo pritekel človek? v kakošen svet? v kakošno življenje? v kakošno večnost? Vera nas uči, dc le tisti bo srcčili, kdor sam sebe zatajuje in za Kristusom hodi. \c vemo. kdaj sc bodo od-perlc vrata večnosti pred nami. torej bodimo pripravljeni. Pol leta ho zopet zdaj zdaj pretečenega: kako smo ga preživeli. poglejmo nazaj. — Pri nas na Dolenskem jc navada, de ob i"|stvu sv. Janeza Kcrstnika obhajajo zahvalo in prošnjo za pol leta. Znano pa je. de ravno v večer pred -v. Janezom Kerstnikom se o priložnosti kresov mnoge napake gode, kar je temu ravno nasproti, kar se imenuje zahvala do Iloga za prejete dobrote. Odkod je navada krese žgati, meni ni znano; morebiti se jc to svoje dui i/, boljšega namena opravljalo, kakor pa sedanje čase. Meni je dobro znano, kaj sc tisti večer godi, in če to premišljujem, me žalost obhaja in moram si misliti, de ta navada je iz neverskih časov. Ajdje namreč so s tem malike častili, hvalili in prosili, tle so pri njih oltarjih pregrehe doprinašali. Z živinskim divjanjem, pijančevanjem, plesom in nečistostjo sc gotovo Bog ne hvali in ne prosi; ampak zali in na maševanje kliče. Krivi so pa starši in gospodarji. de hudobni duhovi vsako leto veliko bukev napišejo z grehi, kteri sc na kresni večer dogode. ker otrokom in poslom pregledujejo in jim po stari navadi dopustijo letati . koder koli in dokler hočejo. Ce starši otioka nikdar r. lo leto ne spuste izpod strehe, ta večer pa gotovo gre, lavno tako kakor bi se ta večer spačiti ne mogel. Ali /gia!ilji\i volkovi *o že dolgo čakali, de bi ovco raztergali, pu ii'-» mogli, ker zmiraj jc bil pastir ali varli zraven nje. Na ta večer pa so sc že dolgo poprej veselili, de bodo ovco dobili in v nesrečo spravili! O naj bi storili, kteri kaj premorejo, de bi se nevarnosti odpravile, ktere so s to priložnostjo sklenjene. Naj bi starši varovali svoje otroke, ker kresni ogenj sc jim zamore v večni ogenj spremeniti. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša! Iz Čateža. 5. rožnika. K. — Keršanska ljubezen je pač res lepa reč! Ta ljubezen je naredila, da naša cerkvica sv. Duha. ktere žalostni stan je bila Danica pred nekaj časom popisala, je zdaj lepo popravljena in čaka jo še posebno veselje, kakoršucga ui še doživela. Zaželeni, blizo dveh centov težki zvon že imamo in kmali se bo v procesii prenesel v zdaj novi stolp, ki ga cerkvica poprej še imela ni. Blizo 200 gold. jc Danica od dobrotnikov tej cerkvici sprosila. Za te preblage darove bodi vsim dobrotnikom preserčna hvala, sv. Duh naj jih zato obilno oboga-tuje s telesnimi in duhovnimi darovi. Ne morem dopovedati, koliko dobroto so s tem skazali mojim preubožnim farmanoin. Kes da nas tiši šc kacih GO—70 gld.. pa tudi v tem bo Bog pomagal. Sv. maše za dobrotnike se bo lo kmali začele opravljati pri sv. Duhu, in sicer zdaj lahko, ker je vse olepšano; - tudi nov mašni plajš bomo dobili. Notranjsko. (V svarilni izgled ponočnjakom.} l.juba Danica! Mnogokrat si z besedo in žalostnimi zgledi svarila ponočnjake iu nesramno vasovanje; pa Bogu bodi potožeuo. de le premalo opravijo besede tvoje in vnetih duhovnih pastirjev, kateri s svarilnimi pridigami želijo vse na pravo pot zveličanja oberniti. — Spomnivši se sam sebe ne bom ncspametnikov duhovno sodil, sej slednji ve. de na dobri zemlji ni sadti malopridnosti. Le po Vitanjem vidim mnoge iz mladosti, z inarsikterimi telesnimi popakami obdane, katere jim je pouočevanje nakopalo; — veliko, grozno veliko njih pa zemlja krije, kateri, če bi bili podnevi v delu. ponoči v počitku, bi bili starost doživeli. V noči 24. mal. trav. t. I. sta bila dva fanta i/, enega terga od ponočnjakov umorjena. Pervi v domačem tergu je šel okoli 11. ure spat; napade ga hudobna množica, eni mori ven na strani stojijo, tle ga je brez strahu s polenom po glavi bil, iu je tako z razbito glavo v malo urah dušo izdihnil. Druzega je grozno mikalo iti v vas, četert ure od terga (pravijo, dc po sporočilu ženstva ga je mikalo tje iti); z dvema tovarše-ma je šel res po svojih željah, in pa na moriše. Stopil jo pod okno. kjer je njegova smert prenočevala iu se nekaj časa prepira z malopridno žensko, de zakaj po mene pošiljaš in se vender z menoj zdaj meniti nočeš. ... V tem hrup vstane, dva ponočua deviška tat va skočita ven. (Zakaj perva ženska je bila še eno sosednjo tovaršico to noč k sebi privibila. in tako je bilo polno nesramnosti stepene. ) Dva tovarša u bežita; nesrečni je hotel čez ene ploti bežati, tečeta pa za njim in ga vjameta: — pomagalo ni ne prositi, ne se braniti nožu; — prejel je devet ran z nožem v lier-bet, v persi, v vrat in ua roko; roko je imel strašno razrezano, ker je v smertni sili za uož grabil, pa zastonj; mogel je na tem kraju svoje mlado življenje žalostno končati! Bil je ranjki vselej dobrega zaderžanja. in močna podpora svojih staršev, tih, sramožljiv: vino pa mu je odvzelo sramožljivost. in tako je vbogal mamljivo žensko, katera si ga je hotla prisvojiti, in s tem se je izročil rabeljiiu. ki mu je življenje vzel **). Žalostno je. de ljudje sedanjega časa nc bogajo in ne pomnijo, kar jc duhovnega, ampak Je občutljivo iu meseno jim rado po glavi roji. Ako bi se pac prizadevala deželska gosposka toliko, kolikor si duhovni, upanje bi bilo, dc bi v naši deželi vsaj strah, če ne poboljšanje, mladost od tako nevarnega in kužljivega ponočevanja odvračal. Z Bogom! M. T. *) To je tolikrat ponavljani sad tistega svinjskega ponočevanja in Ijuhovanja. ki ga nekteri nečedni pisavci nikoli ne morejo Jo.sti prijazno prepevčkati in v neslanih povestih, novelah, isro-kazih i. t. d. obžvergati. Zagovarjajo ga. kakor morejo, in sc tako tacih strašnih umorov vdelcžujejo. Vr. Min} je hej novega /i» širokem svetu ? Kaj je vera vredna ne le samo za večno, ampak tudi že za časno življenje, to nar bolj jasno dokazuje sad. kakoršnega rodi nevera. Resnica je, da vsak, kdor strašno razdjanje prevdari, ki ga napravlja nevera iu sovraštvo zoper vero in Cerkev, mora spoznati, da sovražniki vere iu Cerkve so veliko hujši in nevarniši sovražniki človeštva, kakor pa vsakdanji tolovaji in morivci. Naj kdo kriči stokrat „oho!" je vendar le resnica iu resnica ostane. K temu le malo dokazov. V toriuski zbornici je poslanec Mincrvini tožil iu dopovedoval. kako sardinsko ininisterstvu s svojim služahuištvom na Napolitau>keiu pravice dela. Pravil je med drugim: Sod-nije vojaške ne dopušajo zatoženiin nobenega pomočka, da bi se brauili... Žene brigantov (tacih, kise ustavljajo sar-dinuki roparski vladi i le samo zato, ker so njih žene, so bile obsojevaue kakor pomočnice iu sodelcžnice v pervi stopnji; so bile tedaj obsojevaue na galejo /.a vse žive dni, iu lOletne hčere na 13 let____Poslanec Lazzaro je v ravno tej zbornici žc pred več mesci med drugimi piemoiiškimi geidobijami povedal to-le: V neki okrajiui so zaperli ženo, ki je nesla kosec kruha sinu, kteri jc bil, ali se je mislilo, da je bil med brigauti;____sardinski vojaki zgrabijo to nesrečno mater, jo zvežejo, ji rečejo poklekniti, in jo vstre-lijo!... „Arinotiia" 12. t. m. v spisu „pravica rovarjev na Laškem** pravi: ..Triuoštvo, krivica, iieusmilenost rovarjev preseže Neronc iu Dioklecijane, iu uni so imeli več izgovora takrat. Zmiraj je bilo tako: sovražniki papeštva in Cerkve so krivični, brezbožni; triuoški." ... Kako resnično je to, kažejo tudi zdaj nove muke, ki so si jih ti grozovinski ue-človeki izmislili zoper sv. Očeta in njegovo malo deželico. Minister sardiuske pravice je 40 razbojnikov, tolovajev iu ubijavcev. ki so bili za vse življenje ali pa za veliko let obsojeni, iz raznih ječ izpustil, jih na meje mirnih papeževih prebivavccv odpravil, ter jih tamkej kakor žive satane čez mejo proste izpustil, naj bi ondi vse izmišljeno hudo počenjali. Pravijo pa. da ima minister še 400 tacih sardinskih junakov pripravljenih za papeževe podložnikc. Ali je že slišal kdo na svetu tako rokonačarsko, strašno iu nesramno hudobijo? ... Ravno ta minister sardiuske pravice derži kardinala l)e Angelis v ječi, dasiravno ga je razglasil nedolžnega in prostega, da naj gre, kamor hoče. Znano je enako, koliko škofov, duhovnov iu druzega ljudstva ti sardinski freimavrarji po ječah mučijo. Torej kliče ..Armo-nia*4: ,,Kako se bo lVssanelli pečal s tem, da bi drugi pravico delali, ako on pervi preganja Cerkev katoliško in duhovstvo. Krivica, zastran ktere je tožil poslanec Mincrvini na Napolitanske.n, ui več kakor le potok krivice, ki jo dela miuisterstvo nikakoršne milosti in brez pravice (di uessuna grazia e senza giustizia), ki sedi začasno v Torinu.** ,,Vaša sanjarska rovarska Italija,4' povdarja k sklepu, ..je hujši kakor poganska (ker hočete jo narediti brez duhovnov, brez Cerkve, brez vere in Iloga), ta vaša pošast bo poginila, p rej d en se rodi, in že je poginila v zbornici, kjer sc vidi odstavljanje narodovih namestovavcev; poginila je v Genovi, kjer sc je z velikim pohujšanjem ra/.letela mestna gosposka (ki si jc s tujim denarom žepe polnila); poginila je v Palermi, kjer se dela za republiko; poginila je v Nea-peljnu, kjer nedolžne streljajo" itd. ..Italija brez pravice je nemogoča, ... brez papeža in brez Cerkve ravno tako nemogoča, iu tako obetati je sleparstvo." Veličanstvi cesar in cesarica sta se 14. t. m. zvečer ob 6 z Dunaja odpeljala v Monakovo iu od ondod dan pozneje v Kissingo. Minister Rechberg in več druzih sprem-Ijuje Veličanstvi. V Kissingi se snidejo z rusovskim cesarjem (po nekterih tudi s pruskim kraljem), parskiin kraljem iu mnozimi nemškimi vladarji in vladarskimi osebami. Zlasti pridejo rusovskega cesarja pozdravit vsi njegovi nemški sorodniki. Kakošen namen iuia ta shod? Časniki v dolgih spisih vedužujejo. vedo pa le malo, ali pa nič nc. — Iz Ogerskevja. Ogersko društvo sv. stelana se z vso močjo ustavlja snetjavemu sadu brezbožnega tiskarstva; naj novejši čas je sklenilo, da bo kratke spise verskega iu tiravnega obsega med ljudstvo razširjalo. Razposlalo je torej poklic do vsih katoliških ogerskih pisateljev , da naj enake delcu spisujejo, ktere bo odbor tega društva presojeval iu poterjene plačeval po 15 — 30 gld. za vsako natisnjeno polo. Želeti je še to, da se te knjige nebi natiskale le samo v inadjarščini. ampak tudi v druzih jezicih, ktere govore ogerski narodi. Tako pravi ..Zagr. kat. list." Veliko poljskih duhovnov je viditi v Rimu, pravi rimski dopisnik v ,.Armonii." Nesrečni so se umaknili neusmiljenemu preganjanju rusovske vlade, ki v terpiuccui Po-lonii hoče zatreti kakor vsako sled narodnosti, tako tudi vsako sled katoličanslva. Veliko zemljiš. vzetih Poljakom, ki so jih v Sibirijo ali drugam vlekli . mnoge milje ua dolgo in široko so dali razkolnikoui, ki so jih poklicali i/, srede Rusije. Poljski duhovni, ki so v Rim pribežali. so bili od sv. Očeta očetovsko sprejeti; kacih 30 jc vzetih po papeževi naredbi v romarsko hišo pri sv. Trojici; mnogi pa pri sv. klavdiju od svojih rojakov, ki oskerbujejo ondotni vstav. — G. kiselev je jenjal biti rusovski opravuik v Rimu: tako sc jc spolnila želja sv. Očeta. .Na !iadeii*kcui jc cerkveni prepir zopet preti vrat-ini. Vlada hoče deržavue šole tako \ravnati, da bi bile katoliški Cerkvi škodljive in sovražne. Cerkev sc temu vdali ne more iu ne sme in hoče lastne šole napraviti. V taki potuhi pa vlada cmcndra, da Cerkev zoper njo ..agitira" z lec iu celo v pastirskih listih. Koiilereiicija v Lotitlou-u primirje pri laljšujc. in sicer uukrat otl 12. do 20. t. in.; vendar pa pravijo, da ta pridaljšek ima biti poslednji, iu da se bodo jeli zopet klesati, ako v lem času pravega mirti nc ukrešejo. Iztlajki nove Italije za I. Isti.') so postavljeni na 854 milijonov frankov, prihodki pa znašajo le (>2